Leto XY.
Y Celju, dne 28. novembra 1905. 1.
Stev. 94.
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 60 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inserirBnje znaten popust.
Slovanski jug in železnice.
Dobili smo od vrlega rodoljuba kratek, a zanimiv članek, ki ga za danes objavljamo, dasi bi se o stvari dalo in se bo v bližnji bodočnosti tudi moralo obširno govoriti:
Pred nekaj meseci je prinesla ,,Domovina-' poročilo, da se namerava graditi iz Ljutomera v Ormož ozkotirna železnica. Pisec pričujočih v«rst in mogoče še marsikdo drugi, ki pozna le količkaj svetovni promet, je moral z glavo skimati in si reči: „to je velika neumnost". Bilo bi to podjetje, ki bi ne bilo kraju niti v čast niti pro-speh, temveč v sramoto in pogubo. Dobro nam je znano, da je le malo ljudi, ki bi se zadovoljili z načrtom ozkotirne železnice, zato si oglejmo nekoliko razloge, ki govore zoper njo. Vzamimo v roke železniški zemljevid — in malo poglejmo! Takoj mora biti jasno vsakomur, da mora peljati iz Ljutomera v Ormož le normalnotirna železnica, katera bo imela uprav krasno bodočnost. To je naša želja in naša volja, ki se mora prej ali slej izpolniti.	,
Giuvi.; pomen in namen vsake železnice je, da i svetovnemu prometu, in ne krajevnemu. Železnica služeča lokalnim namenom, zaznamuje v svoje anale vedno deficit, in bodi še v tako ugodnem kraju. Če hoče katera železniška tir v polni meri zaslužiti ime modernega prometnega sredstva, ne sme imeti — da se tako izrazimo — ne začetka ne konca; kakor hitro ima konec, ni svetovna tir. Železnica mora imeti vedno in na vsako stran zvezo, bodisi s kako drugo železnico bodisi s parobrodom; le tako se je nadjati, da prospeva.
Ponavljamo: Glavna stvar pri zgradbi vsake železnice mora biti vedno — zveza na vsako stran. Glejmo zemljevid: D u n a j - R e k a! Ali nam ne pride nehote na misel, da bi bila najbližja pot z Dunaja v Reko črta: Asparig-Fridberg-Fehring- Radgona - Ljutomer - Ormož-Ptuj - Krapina-Zagreb-Reka? * ■
Nočemo prerokovati, a vendar trdimo, da bode Ljutomer, v doglednem času v direktni zvezi z Dunajem na črti Fehring - Friedberg - Aspang. Nemci seveda ne bodo tako bedasti, da bi gradili med Friedbergom in Aspangom ozkotirno železnico, ker dobro vedo, kako velikega pomena bode za vzhodno Štajersko baš ta zveza z Dunajem, posebej še za to ne, ker ozkotirna ne stane mnogo manj nego normalna. Zveza proti severu je potemtakem zagotovljena, ker je sigurno, da bodo tudi srednje Štajerci zahtevali v doglednem času zvezo Radgona - Fehring.
Moramo torej mi, ki smo interesovani misliti tudi na sebe, na slovanski jug. Če imamo zvezo Dunaj - Aspang - Ljutomer - Ormož, potrebujemo samo še majhen košček Ptuj - Krapina, in svetovnemu prometu se je odprla nova, direktna tir z Dunaja v Reko, zvezana sta sever in jug na najkrajši črti. S tem bi se pa ojačila tudi zveza Grobelno - Rogatec - Krapina in bi imela veliko večji pomen nego ga ima sedaj.
* V boljše razumevanje sledeče: Dunaj-Dun. Novo mesto - Aspang so zvezani z železnico. Aspang je skoraj čisto ob vzhodni štajerski meji. Le par kilometrov loči Aspang od Friedberga, ki je že na Štajerskem. Tu ni zveze. A že od Friedberga teče naravnost južno železnica do Feh-ringa, ki je postaja na graško - budimpeštanski železniški progi. Od Fehringa do Radgone še zvezo, in Dunaj - Ljutomer imamo zvezan po najkrajši poti, ker se — notabene —r baš sedaj v štaj. deželnem zboru razpravlja (seja XXIII. dne 24. t. m.) o zgradnji zveze Aspang - Friedberg. (Op. ured.)
Komur je za profcvit naše lepe domovine, ne sme spregledati ali»celo tajiti dejstva, da bi bila takšna direktna zveza med Dunajem in Reko velikega pomena za naše kraje. Spodnja Štajerska ima krasno lego, ugodno za industrijo, a manjka nam železnic. Naši voditelji in politiki pa so — zdi se nam mnenja, da z železnico nima naše ljudstvo pikakšnega . dobička, k večjemu škodo, češ, sedaj še vozniki vsaj nekaj zaslužijo, potem pa tudi tega ne bode. A-fto se pravi: z eno roko štediti z vžigalicami, z drugo roko pa metati zlate v globočino morja. Svetovno tekmovanje je ogromno,« vse države pospešujejo, da je prevoznina čim cenejša, pridno se gradijo železnice na vse kraje. Glejmo na Češko, na Spodnje in Zgornje Avstrijsko! Koliko železnic je tam. kako razvita je industrija!
A koliko železnic imamo na slovanskem jugu? Treba bo agilnosti, treba bo zastaviti vse moči, da si tudi mi vse to priborimo. Naši poslanci pa naj hodijo po stopinjah, po katerih samozavestno korakajo češki tovariši! Zahtevajo naj nam železnice, odločno ih vztrajno, da se zviša promet, da se ngne ii. Instrija, ker drugače se ne rešimo nikdar.	Jfe
V prvi vrsti pa na: uvažujejo našo voljo, ki je volja vsega ljudstvi med Ljutomerom in Ormožem, da neč&mo ozkotirne železnice, ampak železnico, ki bo uspešno izvrševala svoj veliki namen — služiti svetovnemu prometu!
Selški.
Upamo, da zbudi ta članek zanimanje v in-teresovanih krogih!
Upamo, da zbudi članek zanimanje — in sicer večje, kakor mnogokrat kakšen drugi(članek! — pri naših poslancih!
In upamo slednjič, da se zdramijo občine med Ljutomerom in Ormožem in tudi druge, ki so interesovane na zgradbi proge Ljutomer - Ormož, da govore, da sklepajo in izražajo svojo voljo.
Vsaka občina naj sklene rezolucijo (občinski zastopi v svojih sejah?), da protestira proti zgradnji ozkotirne železnice ter da zahteva nor-malnotirno iz vzrokov, navedenih v našem članku, in te rezolucije naj se vpošljejo ali našemu uredništvu, ki jih izroči poslancem, ali pa naravnost kateremu poslancu.
Vsekakor pa želimo, da javi vsaka občina svoj sklep tudi nam. da smo informirani!
Izjavljamo, da o zadevi nismo govorili po-slednjikrat! Želimo, da se oglase tudi drugi!
Odprto pismo „Učiteljskemu Tovarišu".
Občina Kokarje nam pošilja uradno sledeče: »Učiteljski Tovariš" je v svoji 41. številki poročal, da imata občina Kokarje in njen tajnik čudne pojme o šolskih potrebščinah. Ta krivi sklep je izvajal rečeni list iz uzroka, ke$: je občinski odbor kokarski ugovarjal zoper previsoka proračuna šol v Šmartnem (3224'60 K) in pri Sv. Frančišku (2199 K) za leto 1906. Ne čudni pojmi, temveč nujni gospodarski razlogi so silili občino Kokarje k ugovoru. Zaradi rastočih občinskih potrebščin se povišujejo občinske doklade in raste tudi občinski dolg. Davčna moč občanov je prekoračena. Povodenj je v letu 1903. pobrala skoro vse mostove in brvi dveh rek. Toča je pobila večkrat polja v občini. Pred tremi leti je pogorela vsa vas Potok, ki si do danes še ni opomogla. Število občinskih revežev raste. Lesna trgovina nazaduje. Delavci se izseljujejo v velikem številu v Ameriko po dobičku. Občina je v svojem ugovoru želela, naj se stroški za razširjanje ime-
novanih dveh šol porazdelijo na več let, s čemur bi se za njo dosegli manjši letni šolski prispevki. To se vendar pravi, da občina prizna šolske potrebščine, a breme se naj primernejše razdeli. To niso nobeni čudni, temveč razumni narodnogospodarski pojmi.
Tudi g. tajniku se v »Učiteljskem Tovarišu" po krivici sponašajo »čudni pojmi". Starešinstvo, oziroma župan in tajnik izvršujeta, kar odbor sklene, brez ozira na to, kako o stvari sama mislita. Sicer pa ni nobeden »čuden pojem", če občina uporabi pravico ugovarjanja, ki ji je po zakonu dana. Smislu avstrijske ustave namreč ustreza, da povedo občine ob danih priložnostih, kje jih čevelj žuli, šolske oblasti pa imajo moč in pravico odločevati. Ako niso v okrajnem šolskem svetu vladali čudni pojmi, ko je predlani po inicijativi svojega uda, nekega g. nadučitelja, znižal v proračunu naše šole na Gorici postavek za učila od 50 na 30 K. je toliko manj čudno, če se sedaj občinski odbor na to sklicuje, hoteč tudi za obe drugi enakorazredni šoli enako mero pravičnosti.
Dovoljujemo si vprašati cenjenega »Učiteljskega Tovariša", kaj je bolj čudno? Ali to. če se je pri naši šoli ustanovila za ljudsko izobrazbo javna šolska narodna knjižnica, ki dobro uspeva, ali to, če išče nekdo v okrajnem šolskem svatu na prav zvit način knjižnici škodovati in niše domačine - pj-oti .»ji. h« jsk ati. -češ. >,akaj j i 1 Vi t . it e prispevke, saj imate več drugih nujnejšjh potrebščin T Prosimo', naj bodo novi gg. ncTfe okrajnega šolskega sveta v tem oziru previdnejši, nego so bili dosedanji, a cenjeno uredništvo ..Uč. Tov." se naj v prihodnje vzdrži opazk o zadevah, katerih ne pozna.
»Učiteljski Tovariš" je nadalje poročal neresnico, trdeč, da znaša proračun šole na Gorici samo 34435 K; on znaša za leto 1906 petstošest-inšestdesetf K; na občino Kokarje. odpade le plačilo 34435 K; kajti od letošnjih proračunanih 1181'08 K bode imela šola več 100 K prebitka, radi česar bodo, kakor se sedaj kaže. njeni dohodki v letu 1906 narastli mnogo višje, nego je proračunano.
Ako se že iz sej okrajnega šolskega sveta kaj V liste piše, naj se poroča vselej resnica ter se naj dejstva ne zavijajo, kakor bi se hotelo nalašč kazati na občino, češ, glejte jo, kako je nazadnjaška. Gospodje, ki smatrajo ugovor za nasprotstvo, si naj dajo dopovedati, da ni ugovor ničesar druzega nego iskanje in uporaba pravnih sredstev, kako doseči v stiskah v smisln zakona »modus vivendi". Kdor želi. naj imajo ljudski zastopi zamašena usta, je pristaš naših nasprotnikov, ki bi našemu narodu 'najrajše zatrli ne samo neznatne ugovore, temveč tudi vse pravice.
Obžalujemo, da uredništvo »Učiteljskega Tovariša" ni hotelo priobčiti tuuradnega. podobnega popravka in da je zaprlo resnici duri. zaradi tega pojasnjujemo zadevo po ..Domovini".
Županstvo občine Kokarje. 21. nov. 1905.
Jernej Šeštir, župan.
Ivan Zaje,
občinski svetovalec.
Jože Deleja, načelnik krajnega šolskega sveta na Gorici.
Domače in druge vesti.
—	Danes se sešel državni zbor. Ljudfetvo povsod manifestira. Tudi v Celju manifestiralo nad 500 ljudi. Slovenske trgovine zaprte. Obširneje v petek.
—	Ker počiva delo povsod, danes list ne-popolen. Čitatelji oproste.
—	Šoštanj (Brzojav.) Več sto demonstriralo za splošno volilno pravico pred občinsko hišo. Tovarne in prodajalne zaprte. Delo miruje.
—	Koncert „Šoštanjske godbe" v ,.Nar. domu"' v Celju se je obnesel nad vse pričakovanje izborno. Godba je igrala na lok in na pihala tako precizno in urazovito. da moramo gg. godcem in g. kapelniku ter tudi godbenemu odboru najiskre-neje na tem krasnem uspehu čestitati. V nedeljo so igrali v.Mariboru. kjer so želi gotovo isto priznanje kakor pri nas. Kakor smo slišali, se pogajata tudi Ljubljana in Trst za isto godbo in mi privoščimo prav iz srca Ljubljančanom in Tržačanom ta vžitek, katerega smo imeli mi v soboto zvečer v Celju. — Čuditi pa se moramo, kako je bilo mogoče spraviti v Šoštanju v tako kratkem času tako mnogoštevilno godbo na noge ter jo tako izborno izuriti! Storila je vse to požrtvovalna navdušenost šoštanjskih narodnjakov, kateri podpirajo to godbo moralno, posebno pa materijelno. Šoštanj je vendar mnogo manjši kakor Celje in število Slovencev manjše kakor v Celju, in vendar so tamošnji narodnjaki vzeli v svoje službe 11 Čehov, kateri so prišli naravnost od vojaške godbe, in še nekaj slovenskih godcev, tako da imajo raznn 3 godcev vse v trgu samem, in jim je na ta način mogoče imeti vsak teden po tri ali še več vaj. — Glavno zaslugo na teh uspehih imam tedaj požrtvovalni šoštanjški Slovenci. kateri razumejo pomen godbe in vedo, da vpliva ena narodna koračnica na ljudstvo bolj, kakor še tako vnet govor. — Naši celjski Slovenci bi imeli pač tudi radi tako ali še boljšo godbo, ali da bi se žrtvovali zanjo tako kakor Šoštanjčani, o tem nočejo vedeti ničesar. Ali je eden godec celjske narodne godbe uslužben v Celju? Nobeden!
—	Odbor »Narodne čitalnice v Celju" je sklenil v sinočni seji, da se vrše v njenih prostorih znanstvena predavanja, združena z zabavnimi večeri po predavanjih. Kot prvi predavatelj nastopi gospod dr. Vekoslav Kukovec, odv. kome. v Celju, v mesecu decembru t. 1 ■ razpravljal bo
. ,.o nastanku kapitala-in obresti"'. Odbor vljudno prosi, naj se mu prijavijo še drugi gospodje po-davatelji v različnih strokah, na častite gospode čitalničarje pa apeluje, da se polnoštevilno udeležujejo teh zanimivih predavanj, h katerim imajo prost vstop tudi po čitalniških udih vpeljani gostje in sploh vsi. ki se zanimajo sa znanstvena predavanja. Odbor „Nar. čitalnice v Celju-'.
- Poziv na privatne uradnike! Kakor znano, izdelal je socijalnopolitični odsek državnega zbora načrt o zavarovanju za starost in onemoglost' privatnih uradnikov, med katere se imajo tudi prišteti trgovski uslužbenci. Zatrjuje se. da bode ta zakonski n$,ert zbornici, že predložen v tem zasedanju. Vsakega zasebnega uradnika mora zanimati ta načrt. Naše .društvo se je borilo že dolgo časa. da vlada izvede prejkoprej to za nas toli važno zavarovanje. Sedaj jo čas, da se združimo vsi zasebni uradniki ter zahtevamo odločno ne le od vlade, marveč tudi od naših poslancev, da se vsi brez izjeme potegujejo za uresničenje tega našega življenskega. vprašanja. Z ozirom na to skliče društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celje shod vseh privatnih uradnikov in trgovskih uslužbencev v Celje, ki se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob 8. uri' zvečer v mali dvorani ..Narodnega doma". Mi vas vabimo, da se zanesljivo udeležite tega zborovanja. Na dnevnem redu je izključno le vprašanje o tem našem zavarovanju. Poročevalec je gosp. dr. Ljudevit Štiker.
Tesnopisni tečaj. Kdor se želi udeleževati poduka v tesnopisju. naj pride prihodnji četrtek dne 30. t, m. zvečer ob 8: uri v čitalnico v Narodni dom. Ako bode zadostno število udeležencev, se bode s podukom takoj začelo ter se bode določil čas in sestavil načrt poduku. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.
—	Vitez dr. Jabornegg razpošilja svoje pozive za nemške kandidate v cenilno komisijo na vse strani po celjskem okraju. Pri tem sega njegova brezprimerna podlost tako daleč, da naslavlja iste celo na može, ki so znani po celem okraju kot vrli Slovenci. Dokaz imamo v rokah! Seveda gre „vitezu" le kak zaslepljenec na lima-nice! — V globoko žalost'se je zavila vah-tarca, ker že z grozo pričakuje dneva, ko bode splošna volilna pravica stopila na pozorišče. Išče si že zaveznikov za vse slučaje — in našla si jih je — seveda samo v svojih zamotanih možganih. In glejte, ljudje božji, ta-le recept: Nemci morajo podpirati v boju proti slovenskemu ljudstvu 1. socijalne demokrate in 2. Štajercijance. Vahtarca bo baje začela organizirati to slednjo pasmo spodnje-štajerskega življa. Tako: Štajerc in vahtarca — poročena! — Konštatujemo in hočemo vsak čas s pričami dokazati, da je bila opa;:ka o „internacijonalnih pseh" izgovorjena v družbi, v kateri se je nahajal dr. Petritschek. Vahtarca in podlost v lažeh — to je kakor x = x. — Da so vahtaričini možgani v resnici jako zamotani in da ji bo treba kmalu dobrega psihijatra, dokazuje dejstvo, kako bedasto je zasukala poziv pol. društva ,. Nap rej" na naše obrtnike in trgovce, naj imajo v torek, dne 28. t. m. zaprto. Slovenci smo se izjavili s socijalno demokracijo solidarnimi za splošno in enako volilno pravico in smo poživljali svoje rojake, naj dan 28. t. m. praznujejo s tem. da zapro trgovine.
Vahtarca pa je s svojim čudovito finim nosom izvohala, da svetujemo to za ta ker se bojimo, da bi nam socijalni demokratje vse razbili. Ah. g. dr. Premschak. ali kako se že zovete, poglejte vendar enkrat z Rontgenovimi žarki v lobanjo vahtaričinih pisačev!
—	»Dijaški kuhinji v Celju" je daroval gosp. Fran Hodnik, veleposestnik in gostilničar v Žalcu, 10 K mesto venca na grob pokojnemu g. Rudolfu SenicL,
—	Na Teharjih se je vršil v nedeljo, dne 26. t. m. ljudski shod za splošno in enako volilno pravico, sklican od tamošnjega „Slov. pol. društva". Shod se je vršil v g. Cajhnovi gostilni in je bil dobro obiskan. Navzoči so bili zvečine kmetje, pa tudi precej delavstva iz Štor. Predsedoval je zborovanju g. Rebov, podpredsednik je bil s. Rebek, zapisnikar je bil g. nadučitelj Šah. Prvi je govoril g. kaplan Čemažar, orisal pomen splošne in enake volilne pravice ter izpodbijal razna mnenja njenih nasprotnikov. Povdarjal je, da je zahteva po splošni in enaki volilni pravici utemeljena že na podlagi pravičnosti, da pa moramo isto zahtevati tudi s stališča narodnega in državnega. — G. Rebek je v izvrstnem svojem govoru poljudno razkladal avstro-ogrsko razmerje, tako-zvani dualizem, prešal od tega k vprašanju volilne pravice ter dejal, da hočemo vstrajati v boju za svoje p-iavice, dokler ne zmagamo. Če se hoče Avstrija rešiti razpada, je povdarjal, naj čuje glas ljudstva sedaj, ko je čas. — G. dr. Štor se je zavzel za tajno volilno pravico v občinah. — V imenu štorskih delavcev je izjavil sodrug Zavšek popolno solidarnost štorskega delavstva z vsemi, ki se bore za ljudske pravice. — Z navdušenjem se je konečno sprejela rezolucija po zahtevi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice po proporcijonalnem sistemu: zbrano slovensko ljudstvo izjavlja, da se ne zadovoljuje z nobeno volilno reformo, ki ne bi slonela na podlagi splošne in enake volilne pravice ter da hoče brezobzirno vstrajati v boju za ljudske pravice do popolne zmage. — Sklenilo se je končno, da pridejo v torek, dne 28. t. m., tudi Teharčani v Celje, da pripomagajo pri manifestaciji, ki jo bodo mirno in dostojno uprizorili Slovenci in socijalisti.
—	Poročilo odborove seje »Podpornega društva organistov s sedežem v Celju". — Dne 22. t. m. se je sklicala seja v Griže h gosp. J. Škraberju, org. in blagajniku ,.Podp. društva org". Prišlo je pet odbornikov! Predsednik g. K. Bervar pozdravi odbornike, konstatuje sklepčnost in preide k dnevnemu redu., 1-^ai ukreniti, da se društveno stanje izdatno zboljša? Sklene se, da se da natisniti 600 komadov tiskovin, s katerimi se bo vabilo k pristopu in prosilo za podporo. 2. Katerega organista naj odbor priporoča za kakšno novo službo, ako se jih več ob enem oglasi? Pri tej točki je odbor pooblastil g. odbornike K. Ber-varja, J. Škrabarja in F. Jarha, da priporočajo v prvi vrsti one, ki so udje »Podpornega društva org.". v drugi takšne, kateri so zmožni opravljati dotično službo in tretjič one, ki so lepega vedenja. 3. Koliko podpore se podeli obolelemu, podpore potrebnemu udu, ako prosi za njo? Sklene se, da se da rednemu udu, kateri je vsled bolezni dalj časa nezmožen opravljati službo, mesečno 20 kron. Ta določba velja tako dolgo, dokler v tem odbor drugače ne ukrene. 4. Slučajnosti. Sklene se, da se društvo naroči na list „Cerkveni glasbenik" v Ljubljani, in naj se uredništvo lista naprosi, da objavlja društvene zadeve. Zato bi naj bil vsak društvenik tudi naročen na „Cer-kveni glasbenik". Ker se nihče več ne oglasi, zaključi predsednik sejo. — Oni organisti, ki še niso društvu pristopili, naj izpregledajo. Kdor še torej ni ud, naj ne odlaša pristopiti. Pri vstopu je vplačati 4 K vpisnine. Vstop se naznani predsedniku K. Bervarju v Celju ali pa Fr. Klanč-niku, org. v Rečiški vasi na Paki (Štajersko). Vsak ud dobi potem svojo knjižico z društvenimi pravili, tudi se mu vpisuje vplačana udnina, oziroma izplačana podpora.
—	Iz Griž se nam piše: Kakor velika po vodenj gre po celi Avstriji gibanje za splošno in enako volilno pravico. A pri nas v Grižah se nihče za njo ne zmeni, dasi je tudi pri nas ljudstvo precej dovzetno za stremljenje po človeških pravicah. Imamo tri rudnike in dve tovarni za porcelan, in v teh podjetjih dela približno 400 delavcev. Vsi ti bi šli v boj za splošno in enako ter tajno volilno pravico. — Pa tudi kmetje so že precej prebujeni in so večinoma sami narodnjaki, izvzemši nekatere, ki jih obiskuje ptujska z gnojnico omočena cunja. .Velika potreba bi bila, da bi se bil priredil kakšein ljudski shod, na katerem bi se bilo ljudstvu razložilo, kakšnega pomena bi bila zanj splošna, enaka ter tajna volilna pravica. A možje, kateri imajo zmožnost in vpliv, molče. Čudno dovolj, da se niti ob tako važnih prilikah ne morejo zbuditi iz letargije!
—	Umrla je v Kozjem dne 24. t. m. soproga c. kr. sodn. pristava g. dr. Peitlerja, gospa Marija Peitler, roj. Hren, v starosti 29 let.
—	Umrl je v Kranju dne 23, t. m. g. Ferdinand Sajovic, trgovec, star 65 let, sin bivšega notarja na gradu Turnu pri Velenju. Ril je neumorno delaven na narodnem bojišču, bodisi v političnem, gospodarskem in družabnem oziru.
—	Sava in Krka ste izstopili pri Brežicah in preplavili vse obrežje do hrvatske meje.
—	V Slaptincih ob Ščavnici se je obesil 70 letni prevžitkar Franc Stranjšak. Zmešala se mu je pamet.
—	Okrajna cesta II. razreda iz Maribora čez Ptuj v Zavrč se je uvrstila v seji deželnega zbora 23. listopada med ceste I. razreda.
—	Sprememba občinskega reda in volilnega reda za občine. Deželni zbor je naložil deželnemu odboru, da po mogočnosti sestavi načrt za novi občinski red in občinski volilni red ter ga predloži v prihodnjem zasedanju, vsaj pa, da predloži načrt za tajno volitev in nove predpise za izvršitev volitve.
—	V zadevi strupenih napadov poslanca \Vastiana in drugov na vodstvo moškega učiteljišča v Mariboru v staj. dež. zboru nam pišejo: Tudi jaz se čudim, kakor včerejejšnja ,.Domovina", da ne dobimo nič glasu v slovensko javnost o delovanju staj. dež. zbora. Čital sem v ..Grazer Tag-blatt-u" dolgo lamentacijo posl. Wastjana i. dr. o mariborskem učiteljišču. Ne nameravani tukaj ugovarjati njegovim zahtevam n. pr. naj bi se od nemških kandidatov, ki želijo usposobljenosti tudi za slovenske šole. zahtevalo manj znanja slovenščine saj pri znanih sposobnostih naših častitih sodeželanov druge narodnosti pravična konkurenca itak ni mogoča, ker mora vsak Nemec podleči proti Slovencu, če se zahteva od obeh isto znanje ne le v slovenščini, ampak celo v nemščini. Torej Slovenci, ki bodo hoteli poučevati na slovenskih šolah, morajo znati za njih nerabno nemščino ravno tako dobro kakor njih nemški tovariši za nemške šole. Nemci pa za pouk na slovenskih šolah potrebujejo znabiti manj znanja v slovenščini ?! Seveda vrinjati nam hočejo naravnost nemško-nacijonalne učitelje na boljše slovenske šole; ni jim še dovolj', da nemški dež. šolski svet in nemški okr. šolski sveti omejujejo in onemogočijo še tako majhno narodno delo naših učiteljev. Toda druga zahteva Wastianova je še lepša! Na mariborsko učiteljišče se naj nastavljajo bolj nemški profesorji! Kako pa naj Nemci vodijo skušnje sposobnosti, ki se delajo v slovenskem jeziku? Pa seveda! če je slovenska para tako potrpežljiva, da trpi, da se vzgajajo učitelji, namenjeni za slovenske šole, v nemškem jeziku, potem bo ista slovenska para tudi molče sprejela drugo brco! Ker se naša javnojst in naši poslanci ne oglase za poslovenjenje učiteljišča, ki vzgaja slovenske učitelje, zato zahteva oholi sovražnik tadi popolnoma nemške profesorje ter se sklicuje pri tem na nemški učni jezik, ki je pedagogičen nesmisel, kakor jih dan na dan rodi nemška nestrpnost in kultura!
—	Pri Sv. Jerneju nad Muto je umrl dne 21. novembra t. 1. Matija Rajh, definitivni šolski vodja v 26. letu svoje starosti vsled tifusa. N. p. v miru. — Izpraznjena ta služba je v I. plačilnem razredu.
—	Slovenske občine ljutomerske okolice, dvignite se ? V zadevi podle nakane, oholega ljutomerskega Nemštva, zasaditi v vašo slovensko zemljo nemško zagvozdo v podobi hiralnice kot zavetišča nemškega uradništva, smo dobili sledečo izjavo: „Občinski odbor cvenski protestuje odločno proti nakani trga Ljutomera, ki hoče izposlovati od deželne vlade zidanje deželne hiralnice v ljutomerskem »trgu na deželne, t. j. kot davkoplačevalcev tudi na naše stroške, ne da bi bila dejanska potreba takega zavoda, tukaj edino zato, da bi se s pomnoženjem v tem zavodu nastavljenega uradništva, kakor to spomenica, oziroma dotična prošnja ljutomerskega trga za ta zavod sama brez ovinkov naglaša, vzdrži nemški značaj ljutomerskega trga.
Občinski odbor na Cvenu, dne 21. nov. 1905. Jos. Mursa, Ivan Rajh, M. Babič, Jos. Slavič, Vinko Veršič, Fran Puconja. Vido Štibler, Jože Bunderl. Martin Škergel, Matjaš Rus, Skergel odborniki." — Cven je govoril! Govore naj še ostale slovenske občine ljutomerske okolice, ki jim je za to. da se oholo nemštvo še bolj ne zagrize v naša rodna tla!
—	Za splošno in enako volilno pravico so se izrekle tudi občinski zastop Zamarkova-Lormanje pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah v svoji seji dne 19. t. m., dalje Sevnica, Moravci in Cven.
—	Maribor.. Dne 26. t. m. ste se vršili v Mariboru dve zborovanji za splošno, enako in tajno volilno pravico. Slovensko zborovanje se je vršilo ob 10. uri dopoldne v ,.Nar. domu" in se ga je udeležilo okoli 300 zborovalcev. Govorili so dr. Pipuš, dr. Dimnik in dr. Korošec. Rezolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem. — Popoldne ob 3. uri se je vršilo zborovanje na glavnem trgu, sklicano po socijaldemokratiški stranki. Občinstva je bilo zbranega nad 2000. Govoril je sodrug Bichl iz Gradca. Obe zborovanji ste se vršili v najlepšem redu.
—	Kat. politično društvo „Sava" v Brežicah je 19. t. m. sklenilo več važnih stvarij-Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni predsednikom č. g. Potovšek, župnik v Artičah, prvim
podpredsednikom g. dr. Ivan Benkovič. odvetnik v Brežicah, drugim podpredsednikom g. Zalokar, posestnik na Blanci. tajnikom č. g. Cerjak. župnik v Rajhenburgu, za sevniški okraj. č. g. Preskar. župnik v Kapelah, za kraje ob Sotli. g. Agrež v Brežicah za Brežice in okolico, blagajnikom č. g. Mešiček, župnik v Brežicah. Odborniki so gospodje Andrej Levak. veleposestnik v Brežicah, dr. Strašek zdravnik v Brežicah • in Ban, župan na Vidmu. Ko so se v splošno zadovoljstvo poravnale diference, nastale po zadnjem občnem zboru vsled neprevidnih dopisov v časnikih, in se je obžalovanje izrazilo vsled osebnih napadov na dolgoletnega načelnikovega namestnika g. A. Levaka; sklenilo se je v principu glede dopolnilne volitve v deželni zbor v kmetskih občinah brežiškega okraja, da se ob primernem času skliče velik shod zaupnih mož iz celega pol. okraja, h kateremu se povabijo vsi župani in občinski odborniki, vsi člani političnih društev v okraju, vsi poverjeniki družbe sv. Mohorja in eventuelni kandidati; ta shod naj definitivno odloči kandidata, da se pri volitvah prepreči cepljenje glasov in da se vsak štajer-cijanski atentat v kali zaduši. Društvo „Sava" je dalje sklenilo, da hoče v bodoče večjo pozornost posvečati lokalnim razmeram brežiškim in energično poseči v vsake politične volitve v okraju. Končno se je sklenila rezolucija v prilog splošne, tajne, enake in direktne volilne pravice v vse javne zastope. Ker društvo na novo prerojeno stoji pred važnimi nalogami in ga čaka mnogo gmotnih žrtev, poživljamo vse Zavedne Slovence brežiškega in sevniškega sodnega okraja, da številno pristopijo k društvu. Prijave in doneski naj se pošiljajo na naslov: „Kat. politično društvo „Sava" v Brežicah'', najbolje kumulativno za več članov. Udnina znaša na leto 1 K, za revnejše 40 v.
—	Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi v sredo dne 6. grudna t. 1. v Steinfeldski dvorani ,.Prešernov večer". Predava znani pozna-vatelj Prešernov tov. phil. Pavelj Grošelj.
—	Iz Sv. .Marka pri Ptuju. Umrla je soproga prejšnega g. nadučitelja. gospa Možinova.
—	Deputacija Savinjskega Sokola obišče v nedeljo Gornji grad in se vstavi pri g. Mikušu. Več v petek.
—	Poročil se je dne 26. novembra gosp. Karol Govekar. knjigovodja delniške stavbinske družbe „Union" v Ljubljani, z gospico Avrelijo Standingerjevo.
—	Češko učiteljstvo je imelo dne 19. t. m. v Pragi veliki manifestačni shod, na katerem se je izreklo odločno za splošno in enako volilno pravico. Predsednik zborovanja g. Jos. Tuma je zaključil zborovanje z besedami: Vsak na svoje mesto in v boj za splošno in enako volilno pravico!
—	Marica Heritesova, slavna češka virtu-ozinja na gosli, se je dne 5. t. m. poročila v Detroit, državi Michigan v Ameriki, z g. E. Kohnom, ravnateljem sladkorne tovarne v Bay City, državi Michigan.
—	Tržaška „Edinost" prinaša poziv, naj se ustanovi v Trstu javna ljudska knjižnica. Naslov ,.slovanska meščanska knjižnica v Trstu" se nam sicer ne zdi povsem primeren. A glavna stvar bodi, da se tak zavod ustanovi, in se tako stori korak dalje na polju narodne prosvete. Da najde misel odmeva!
—	Jugoslovanska himna. Na kongresu jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Bel-gradn je hrvatski romancir Šandor Gjalski stavil predlog, naj bi kak jugoslovanski pesnik zložil primerno pesem, ki bi se uglasbila in nato proglasila za skupno jugoslovansko himno. Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet.
Društveno gibanje.
— Braslovče. Pevsko društvo v Braslovčah vabi na svoj XIII. občni zbor dne 3. grudna 1%5 ob 4 uri popoldne v gostilno gospe Vrankovičeve. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo društv. odbornikov in rač. pregledovalcev. 3. Volitev načelnika in novega odbora. 4. Vpisovanje novih udov. — Želimo da se oglasi kolikor mogoče veliko novih udov, kajti treba nam je novih pevskih moči. Društvo je zadnji čas vsled po-mankanja delavnih moči nazadovalo in treba nam je resnega koraka. Komur je za napredek petja, naj se udeleži zborovanja in pristopi k društvu. Čim več sotrudnikov ' in podpornikov bo naše društvo imele, tem ložje in tem uspešneje bo izvrševalo svoj program v prospeh petja, v prid in povzdigo našega narodnega življenja. Pomagajmo torej vsak po svojih močeh, da se to društvo okrepi'. Zanašamo se na vse zavedne Braslovčane in jim kličemo: na svidenje!	Odbor.
Dopisi.
Zgornja Poljskava. Bližajo se nam občinske volitve. Že dolgo let se bojuje naša dična občina proti nemčurskemu navalu, a vsikdar častno porazimo naše nasprotnike. Zato poživljamo vse zavedne kmete in one, ki imajo v naši
občini volilno pravico, da se volitve polnoštevilno udeleže, ker velikrat se je že zgodilo, da je en sam glas odločeval; na nasprotni nam strani je agitacija velika. Ne dajte se preslepiti; ob času volitev se nam kažejo prijazne, obetajo zlate gradove. Ko pa minejo volitve, vas niti ne pogledajo. Zato pokažimo, da smo zavedni kmetje, s tem. da pridemo vsi na volišče in volimo skupno naše može.
Pokažimo jim, da smo sami zmožni vladati našo občino, da nam ni treba se pustiti koman-dirati in hlapčevati našim nasprotnikom. Geslo nam bodi1: Kmet naj bode na svoji slovenski zemlji sam svoj gospod, naj se ne pusti od pri-vandranih posilinemcev komandirati. Znano nam je, kako letajo naši nasprotniki ob času volitev za pooblastili, koliko jih stanejo volitve, kako napajajo nevedne volilce naprej s svojo „pristno" slivovko, navrh pa še z vinom, da jih prej omamijo in pridobijo zase. Zato delajmo in agitirajmo od naše strani, kolikor je mogoče, da se nam ne vsili kak posilinemški župan. Katerega dne bodo volitve, naznanimo še pravočasno.
Več kmetov.
Gospodarstvo.
Proti razkosanju kmečkih posestev.
(Konec.)
Razkosanje preveliko kmečkih posestev je vzrok, da se ljudje v tolikem številu izseljujejo v Ameriko; razen tega pa drve ljudje z dežele v službe v mesta, v tovarne in rudokope, ker ne morejo na posestvu izhajati. In to so večinoma najboljše delavske moči, katere se na ta način odvzamejo kmečkemu stanu in povzročijo še eno zlo, namreč, da se vsled pomanjkanja delavskih moči iste zelo podražijo in v mnogih krajih za drag denar še prav težko dobijo.
V raznih kronovinah Avstrije se deluje proti rapidnemu propadanju kmečkega stanu; v pred-stoječi razpravi so omenjeni razni predlogi, s katerimi se skuša ohraniti kmečki stan. Pri nas na Spodnjem Štajerskem delujejo v nekaterih krajih, posebno okrog mest in večjih trgov, taki škodljivci kmečkega stanu; zastopniki kmetov v naših okrajnih zastopih so poklicani začeti boj proti tem pogubnim pojavom; v svrho enotnega nastopanja se priporočajo shodi županov, občinskih odbornikov, odbornikov in uradnikov posojilnic ter gospodarskih zadrug v posameznih okrajih. V drugih deželah se pečajo z uničevanjem kmečkega stanu le pohlepni oderuhi in sovražniki kmečkega stanu, pri nas pa pospešujejo uničevanje kmečkega stanu naši narodni nasprotniki, zlasti zloglasna „Siidmarka", ker dobro vedo, da s tem ubijajo slovenski narod. Slovensko kmečko posestvo za slov. kmečkim posestvom prehaja v roke nemčurskih graščakov, trgovcev in obrtnikov, a mi še vedno spimo! Vzdramimo se na gospodarsko delo, ker nas kliče k njemu ne le gospodarski, ampak tudi narodni moment!
Književnost in umetnost.
—	Pot do srca. Veseloigra v 1 dejanju (Talija 19. snopič). Cena 40 v. — Igra sicer ne vsebuje bogvekaj umetniškega. Nekaj vsakdanjega, priprostega. A baš zato je pripravna za one dile-tantske odre, ki še svojemu občinstvu niso nudili dosta iger, ga niso še razvadili, ker občinstvo, ki je videlo ,|e več takšnega, zahteva sigurno že nekaj več.
—	Missa Salve Regina. Ta nova latinska maša, znanega slovenskega skladatelja Ign. Hlad-nika je lahko izpeljiva, posebno za one cerkvene pevske zbore, ki niso vešči izvajati težjih glasbenih del. Skladatelj se kaže skozinskoz originalnega i v lepo tekoči melodiji i gladki harmoniji. Delo toplo priporočamo. Cena partituri in štirim glasom je 3 K 20 vin. in se dobi pri skladatelju v Novem mestu.
Politični pregled.
—	Kranjski deželni zbor je dovolil ljubljanskemu gledališču za 1. 1904/5 in 1905/6 podpore 25.200 K, od katere se po raznih odbitkih izplača 10.311 K 24 vin. Proti predlogu so glasovali konservativni poslanci, češ, ua gledališče nima posebne kulturne veljave.
—	V Trstu se je ustanovil črnogorski generalni konzulat. Vodja konzulata je g. Kornelij Gorup. Tajnik mu je dosedanji črnogorski konzul v Škadru. g. Slavo Radanovič.
—	Dalmatinski deželni zbor. Poročali smo že, da sta hrvatski in srbski klub v dalm. dež. zboru sklenila* skupno postopanje, da stojita na stališču enakopravnosti v vseh ozirih in da pristajajo Srbi na združenje Dalmacije s Hrvatsko. Da se načela bratske sloge in enakopravnosti izvedejo tudi praktično, je posl.' dr. Pero Čingrija predlagal v imenu obeh klubov dalm. dež. zbora v odobrenje sledeče predloge: 1. se pozivlje c. kr. vlada, naj v smislu sklepa iz leta 1883 dež. zbora skrbi za to, da vse državne oblastf in vsi dež. uradi kot nazivanje narodnega jezika vedno ra-
bijo ,.hrvatski ali srbski"; da bodi v javnih šolali v Dalmaciji odrejeno dostojno mesto imenu hrvatskemu in imenu srbskemu, da se jemlje v šolskem pouku ozir na hrvatsko in srbsko zgodovino in da se otroci uče latinice in cirilice; 2. se pozivlje dež. odbor, naj preskrbi, da bodo rešitve vseh predlog izdane v tistem pismu — latinici ali cirilici, — v katerem so bile stavljene.
—	Črna Gora — dobi splošno in enako volilno pravico v skupščino. Volilno pravico ima vsaki v deželi bivajoči Črnogorec, ki je dovršil 21 let ter uživa vse državljanske pravice. Pravico izvoljeni biti pa imajo samo oni, ki so stari 30 let in plačujejo na leto najmanj 15 K direktnega davka.
—	Gališki deželni zbor je dovolil 400.000 K za podpore najpotrebnejšim učiteljem, ker mu ni mogoče pred 1. 1910 zboljšati učiteljskih plač.
—	Kongres zemstev v Moskvi se je z dvetretjinsko večino izrekel za splošno in neposredno volilno pravico.
—	Ruski car misli dati Rusiji splošno in enako volilno 'pravico.
—	S slovanskega juga. Na banov ukaz se je v torek, dne 21. t. m. zopet otvorilo zagrebško vseučilišče. — V hrvatskem saboru je dr. Harambašič z drugi vložil nujni predlog, naj se izvoli odsek 11 članov, ki naj še tekom tega saborskes:a zasedanja predloži zbornici načrt zakona o splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici. Predlog se je izročil kombiniranemu odseku. — Shod hrvatskih Židov se je vršil v nedeljo v Zagrebu. Sprejela se je resolucija, tikajoča se ureditve interkonfesionalnega vprašanja. in izrazilo se je ogorčenje radi preganjanja Zidov na Ruskem. —Shod jugoslovanskih književnikov in časnikarjev je sklenil, da se prihodnji shod vrši v Belgradu meseca februarja bodočega leta. — Iz Makedonije prihajajo poročila o bojih med raznimi četami Grkov, Bolgarov, Srbov in Turkov. — V Varaž-dinu so dne 22. t. m. slovesno blagoslovili on-dotno pravoslavno cerkev. — PoVodom kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev se je priredil v beligrajskem gledišču v torek zvečer „jugoslovanski večer". Igrale so se: ,tStra-hil, strašni hajduk" Bolgara Todorova, ,.Pesnik" Srba Ilica, ,.Venus victrix" Hrvata Begoviča in „Ljubezen" Slovenke Zofke Jelovškove.
—	Belgijski kralj se o d p o v e. Iz Bruselja javljajo, da je v četrtek kralj Leopold pozval v grad Leaken prestolonaslednika-, s katerim se je razgovarjal tri ure. Kakor poročajo listi je poslednji šel zelo ginjen iz palače ter se podal takoj v palačo grofice Flanderske. Vzdržuje se vest. da se misli kralj Leopold odgoyedati kroni vsled smrti svojega brata in radi težkoč, ki jih ima z državo Kongo.
—	Španski kralj Alfonz se baje poroči s princezinjo Evgenijo Battenberško.
—	V Turčiji se je jela gibati mladoturška stranka, ki hoče po zgledu v Rusiji priboriti svoboščine ljudstva.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so od 1. do 30. oktobra 1905 poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slovenski Narod" v listih 30. septembra, 4.. 7.. 11. in 14. oktobra 1905 izkazane zneske skupaj 149 K 32 v; upravništvo ..Slovenec" 46 K 12 v upravništvo ..Domovina" 10 K 47 v. Občine: mesto Ljubljana drugi obrok v znesku 500 K; mesto Škofjaloka 20 K; trg Ljubno na Štajerskem 20 K: Velike Lašče 10 K; Šmar-jeta 10 K; Horjul 5 K; Žirovnica 25 K; trg Središče 40 K-Koroška Bela 20 K; Slavina 20 K. Društva: Čitalnica v Slov. Bistrici čisti dobiček veselice 200 K: Kat. pol. društvo „Sava" za brežiški in sevniški okraj mesto venca na krsto predsednika dekana Žičkarja 20 K; Slov. odv. in'not. uradnikov v Celju mesto venca na krsto poslanca Žičkarja 10 K. Podružnice: v Habru 20 K, ženska v Drvajini 20 K. ženska v Idriji 51 K 20 v. moška v Ribnici 50 K. Tvrdka Ivan Z. Jebačin v Ljubljani prispevek od prodane kave 636 K 56 v. Zapuščina prof. Ivana Vavru 176 K 63 v. Razni: Fr. Porenta. stud. phil. 2 K. kapelan Škvarič iz Škocjana nabral ob priliki 25. letnice g. Jankota Doklova iz Vremskega Britofa 10 K 5 v, Alojzij Godec, trgovec v Borovnici 7 K. pilštanski odborniki pod praporom g. župnika Tomažiča ob volitvi novega župana g. Strašeka 3 K 30 t. na gostiji pri Juriju Perko v Zgornji Velki nabrali 7 K 16 v, v družbi zgodnjih krokarjev pri Havelki nabrali 5 K. vesela družba pri Web-rovih v Zelilogu pri Železnikih 3 K 20 v. mladi rodoljubi v Kranju 2 K 80 v, K. Nahkot letnino in iz nabiralnika 2 K 77 v, župnik Ivan Sakser 4 K. Za koledar 3 K 70 v Za narodni kolek 3421 K 55 v.
Pod častno besedo resna
ženitna ponudba.
32 1. sam. uradnik v jav. služ. sedaj s 4.000 K let. plače v glav., z večine nem. mestu neke prelepe avstr. dežele želi se seznaniti tem potom s Slovanko v svrho ženitve. Ker se žalibože vsled kraj. razm. ne more vdeleževati slov. zabav itd.. nima prilike, seznanjati se osebno; v bistvu j& pa vseeno, na kakšen način se pošteno seznanjamo — včasih boljše tako nego na — plesišču. Želi zveze s 26 do 38 1. zdravo, ljub., blago gospodično ali vdovo- Slovanko s prim. izobrazbo i s prim. premoženjem v gotovini, premičninah ali nepremičninah, kar pa ni pogoj. Dotičnik se zel6 zanima tudi za kmetijstvo, Ponudbe z zaprtem kuvertu z napisom „Srečna naklonjenost', na upravništvo t. lista, ki mi jih potem dostavlja, do 1. decembra t. 1. Pravo ime In slika za sedaj nepotrebno, sicer poželeno. Diskrecija častna stvar. (601) 2-1
?ToTnTnTnTnTQTnTnTolQloTQTQTQTnLS?ii Se dobro ohranjen
koles i
v prego za enega ali dva konja se takoj pod ugodno ceno proda. Več se izve pri
Julij Schmidtu, trgovcu na Pilštanju. J3P Pr»odam ^JJ iz proste roke svojo
«8 ■ ' W
hiso
iT Ljutomeru pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je novo zidana, visoko pritličje, popolnoma sulia, 4 sobe, 2 kuhinji z lepim prostranim dvoriščem in hlevi. Več pove lastnik
posestnik v Ljutomeru
Štajersko.	(600) 3—i
Pii podpisanem županstvu se sprejme
uročeualec
(Zusteller)
Mesečna plača 60 K. —- Prosilec mora biti lepega obnašanja ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen — Prošnje se sprejemajo do 15. decembra 1905.
Županstvo Trbovlje
(590) 3—3
župan: Ros.
Kupim
(595) 3—2
btnelj m seno
po dnevni ceni.
EM. KUKETZ, Žalec.
(598) 3-2 Sprejmem izvežbanega i* «
ki ume cepiti tudi amerikanske trte in koji se na splošno dobro razume v vinogradarstvu. Prednost imajo neoženjeni in oni, koji so prosti vojaščine. Pogodba: plača s stanovanjem in hrano. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov
MATE KUNDIČ, Opatija.
(511/a) 104—14 Priprave za valjanje perila (valjarje), - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljSe konstrukcije daje' —— tvrdka =====
Dunaj, I. Wipplingerstrasse 29.
l* Jlustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto ^
Loterijske številke.
Trst. dne 25. novembra 1905: 3. 43, 46, 68, 71. Line, ,. ,, ,.	,. 36, 21, 15. 22, 20.
■	-r
Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, želi službo takoj nastopiti.
Ponudbe pod naslovom: ( (589) 4—4
FRANC DOBAJ, trgovski pomočnik
na Lazuici, pošta Bistrica pri Mariboru.
poštenih štarišev z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom,
(597) Karol €imperšek Laški trg. 2-2
Občinskega tajnika
išče občina Bizeljsko pri Brežieah.
Letna plača 800 kron in up na postranski prislužek. Prošnje naj se vložijo do 1. decem-(593) bra 1905. Nastop službe takoj. 3—3
Učenec
s celo oskrbjo iii obleko se takoj sprejme. Biti mora star 14 let in dobro vzgojen. Učna (592) doba po dogovoru. Vpraša se pri 3—8
Franc Fuchsu
dimnikarskem mojstru v CELJU, Štajersko.
104-14


varne pred ognjem
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S.Berger
Dunaj, I. VVipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ,,Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v :: vseh slovenskih pokrajinah. ::
Kdor ima hlode (okrogelj les), jih lahko nemudoma proda po sledečih cenah: Smrekove hlode 4 metre dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj. 30 krajcarjev.
/e1k o v e
Borove
Bukove
4 4 4
'» 28 „ , 28 , 28
Hrastove hlode od 2 metra dolg. napr. in ., 28 ., Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter vse postavljeno' na kolodvor v Ljubljano.
28 26 25 52 98
Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na:
parno žago in toVarno parKetof V Ejnbljanf
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
m
Man fasachda dleFabrikmarke.
fjfejpascIjiDen
Singer Co.NahmaschinenAct.Ges.
flajprimernejsa darila za godoVe, ' birmo itd. so =
StogerjeVi
JiValni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhc VsaH« Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	—
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih .-J".' modernega in umetnega vezenja =
Singevjevi šivalni stpoji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -69
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.