V ŽIVLJENJU OBSTAJA SAMO ENA SKEČA; LJUBITI IN BITI LJUBLJEN Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana H-2.1996 Intervju: MILENKA TRKOVNIK: Odkrijte svoje sonce Stran 11, 12 OB PRAZNIKU: ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE LAVOSLAVU SCHWENTNERJU Stran 16-17 lepa vida v HUMO VARIANTI Stran 4 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 63000 CELJE RADAR? NE, HVALA! Prebivalci Zadrečke doline ogorčeni Stran 9 LJUBENSKI POLICAJI DOBILI MLADE Stran 10 FITNESS: Telesna pripravlienost-tvežania in koristi Stran 25 DRAVOGRAD 0602 85-082, 0602 85-629 R0CKFEST - 96 27.2. BARFLV CELJE W $ 28.2. DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC 29.2. BARFLV CELJE VABLJENI NA UGODNO SMUKO NA SMUČIŠČE V LIBOJE Mimge ^ Informacije: Tel.lfax: 063 707-254 Mobitel: 0609 633-623 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE UNIVERZUM d.o.o. MARIBORSKA 68, CELJE (Stara prodajalna Emo posode) CENJENE STRANKE OBVEŠČAM«/, DA IMAMO ŠE VEDNO NA ZALOGI: - podložene avtoprevleke 3.390,00 SIT - zelo ugodno olje CASTROL 51 2.189,00 SIT - super cena MAKI BRILE SPRAV za armature 420,00 SIT - skuter PIAGGIO TVFUN še po stari ceni 303.000,00 SIT - nudimo Vam tudi vse vrste rezervnih delov: TOMOS, ROG, SHIMANO, FIAT, LADA, ... unnnu&Eu^M wAMnxMWžž mam mmm mmmmšmmaBoii \ s ■MIKI HMEZAD DURI Lesno proizvodno trgovsko podjetje d.o.o. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Tel.: 063/701-113, 701-114, fax.: 063/701-232 Industrijska prodajalna: del. čas: od 6.00 -14.00 PREDALČNIKI V 5. VELIKOSTIH ^ GARDEROBNE OMARE RAZLIČNIH DIMENZIJ ^ OTROŠKE SOBE LAMELNA VRATA RAZLIČNIH DIMENZIJ (Hobby program, vrata za kopalniške elemente različnih dimenzij) VSI IZDELKI SO V IZVEDBI SMREKA MASIVA Dodatna ponudba: - razrez hlodovine in sušenje lesa, - izdelovanje opaža KMETOVALCI POZOR! aJoOo©, KMETOVALCI POZOR! PROIZVODNO - STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE, TER SERVIS TRANSPORTNIH VOZIL VRANSKO, Stopnik 30 N.C. (063) 725-377, fax.: (063) 725-429 tel.: (063) 725-377 PRODAJA NOVIH TRAKTORJEV KOMISIJSKA PRODAJA GENERALNA POPRAVILA HIDRAVLIČNI VOLANI HIDRAVLIČNE ZAVORE RABLJENA MEHANIZACIJA NA ZALOGI IMAMO NOVE KMETIJSKE STROJE UGODNE CENE! TIPOV SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, UNTVERZAL, AGROZET, FIAT, TORPEDO PO POTREBI VAM UREDIMO KREDIT. HITRA IN UGODNA PRODAJA VAŠE RABLJENE MEHANIZACIJE, V PRODAJO SPREJEMAMO VSE TIPE TRAKTORJEV, KOT TUDI OSTALO RABLJENO MEHANIZACIJO. MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA! HITRO IN UGODNO POPRAVIMO VAŠ TRAKTOR DOMA PRI VAS ALI PRI NAS NA VEČ KOT 200 m DELAVNIC. GENERALNA POPRAVILA PO UGODNI CENI. ČE VAS MUČI VRTENJE OKORNEGA IN TRDEGA VOLANA, VAM PRI NAS MONTIRAMO HIDRAVLIČNI VOLAN. MONTIRAMO NA VSE TIPE TRAKTORJEV. GARANCIJA NA OPRAVIJENO DELO! LASTNIKI TRAKTORJEV TIPA DEUTZ: NAŠE PODJETJE VAM PREŽENE STRAH PRED ZAVIRANJEM! NA VSE TIPE DEUTZ TRAKTORJEV MONTIRAMO HIDRAVLIČNE ZAVORE, V TREH DNEH VAM POSTAVIMO TRAKTOR Z NOVIMI ZAVORAMI NA DVORIŠČE. 100% VARNOST, GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO! NA ZALOGI IMAMO VEČ RABLJENIH TRAKTORJEV UNTVERZAL, IMT, ZETOR, DEUTZ, VSI TRAKTORJI SO V BREZHIBNEM STANJU, NA ZALOGI PA JE TUDI OSTALA RABLJENA MEHANIZACIJA. SAMONAKLADALNE PRIKOLICE SIP, PRIKOLICE MLAZ, TEHNOSTROJ, SEJALNICE, PROSILCE HLEVSKEGA GNOJA, KOSILNICE BCS, CISTERNE, ODRIVNE DESKE BREZPLAČEN PREVOZ! POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE! Stran 3 14. februar .1996, St. ~ ' ISillllll --------\f FEBRUAR JE MESEC ZA ... LJUBEZEN p Ljubezen se rodi, živi in umre v očeh - misel, pripisana Shakespearu. Marsikdo, ki komaj čaka Valentinovo, bi ji zagotovo pritrdil, prav tako misli filozofa in pisatelja Voltaira, da je ljubezen od vseh strasti najmočnejša, saj hkrati napada srce, glavo in razum. Ali pa s tisto, ki naj bi jo izrekel sloviti Dante: Ljubezen! Ta beseda mi zveni tako čudovito, da menim: vse, kar izvira iz ljubezni, mora biti prav tako čudovito. Po vsem svetu, v vseh državah na zahodu, vzhodu, severu in jugu, ne glede na njihovo starost, bučno praznujejo dneve neodvisnosti, državnosti, samostojnosti, vstaj, vstajenj, dneve vseh mogočih zmag; predvsem seveda vojaških, ki so v resnici tako strašni dnevi porazov človeškega v človeku. Praznujejo napihnjene politične dogodke, ki v resnici tolikokrat razbijajo tihe sreče, krhko lepoto drobnih trenutkov ter ubijajo nežnost, sočutje in vsakršno zaupanje. Od nekdaj so bile s konfeti triumfov posipane roke, ki so vihtele meče, in prsti, ki so pritiskali na sprožilce. Leva stran; prsi ni za srce, ampak za odlikovanja, herojske križce za ubijanje. Srce je le tarča, skozi katero švigne ostra mečeva konica, svinčena krogla* drobec granate. Prazniki lepote so redki. Še redkejši so prazniki ljubezni. In tukaj je eden. Tih, za marsikoga neresen, a prisrčen: Valentinovo. Dan ljubezni. Pa ne samo zaljubljencev, temveč vseh, ki se imajo, ki se imamo radi. Pravzaprav sta dokaj nejasna začetek in razvoj tega praznika, za katerega bi navsezadnje težko rekli, da je pravi praznik; bolj gre za dan, ko si z drobnimi pozornostmi izkazujemo naklonjenost srečni, veseli, prijetni, malo več ali malo manj zaljubljeni ljudje. V pomenu tega dne se namreč zanimivo prepletajo sledi indoevropskih, poganskih in rimskih običajev, vplivi katoliške cerkve in posebna atmosfera angleške viktorijanske dobe, v najnovejšem času pa tudi duh skomercializiranosti sveta. Po starem angleškem verovanju je 14. februar dan prvih znanilcev pomladi. Pa tudi znani slovenski pregovor “sveti Valentin prinese ključ od korenin” pomeni pravzaprav isto. Prebuja se narava. To je dan, ko se, kot zatijujejo stoletna pričevanja, ženijo ptički, ko se veselje do ljubezni in želja po dvojini zbudi v vseh živih bitjih. Valentinovo pa se ta dan imenuje preprosto zato, ker je 14. februar god svetega Valentina. Zanimivo je, da je že leta 1381 angleški pesnik Geoffrey Chaucer zabeležil, da si na dan svetega Valentina mladeniči in moški izberejo svojo Valentino, dekleta pa svojega Valentina. Vsi, ki so se imeli radi, so si na ta dan pošiljali drobna darilca in hudomušne verze ter napolnili dan s prisrčnostjo in z ljubeznivimi vragolijami. Kdo je bil Valentin? Kdo je bil torej Valentin, nesporno zaslužen za to, da je 14. februar praznik ljubezni? Po nekaterih zgodovinskih pričevanjih združuje sveti Valentin osebi dveh duhovnikov mučencev iste dobe in istega imena. Oba sta kot mučenca umrla za cesarja Klavdija II. konec tretjega stoletja. V spominu ljudi je ostalo zapisano le ime sv. Valentin, ki je znan in čaščen tudi pri nas. Legende pripovedujejo o njem in njegovih sposobnostih, zlasti pri ozdravljanju bolnih. Priporočali so mu otroke, ki so imeli krče in božjast ter tiste z bolečinami v trebuhu. Zato je imenovan tudi kot eden štirinajstih pomočnikov v sili, in je navadno upodobljen z otrokom zvitim v krču pod nogami. Ponekod so ga celo tako slavili, da za njegov god niso delali, drugje pa so vsak večer v molitvi naprošali za zdravje. Srček, simbol ljubezni in Valentinovega dne Toda sveti Valentin, naj je bil en sam ali pa sta bila Valentina dva, ni pomagal ljudem samo z zdravljenjem. Svojo nesebično ljubezen do sočloveka je izkazoval tudi tako, da je z najrazličnejšimi darili pomagal tistim, ki so bili pomoči potrebni. Značilno za ta njegova obdarovanja je bilo, da se ljudem, ki jim je pomagal iz stiske, skoraj nikoli ni predstavil in se jim ni dal prepoznati. V spomin na svetnikovo skromnost tudi danes za Valentinovo poklanjamo skromna darilca, pri čemer je nepisano pravilo, da lahko ostanemo tudi anonimni. Gre predvsem za to, da na Valentinov dan z drobno pozornostjo razveselimo tiste, ki jih imamo radi, ki jih spoštujemo, ki so nam dragi. Ne samo svojo ljubezen, ljubimca ali ljubico, moža ali ženo, ampak tudi otroke, starše, prijatelje, sodelavce. V Italiji podarjajo slaščice, čokoladne bonbone, čokolade, v Avstriji se ta dan mladi obdarujejo predvsem s cvetjem. Tudi pri tem ne gre brez simbolike - ponavadi sta “v šopku” dve cvetici ki se “gledata”, kar kaže na pripadnost dveh ki se imata rada. Tudi ena sama cvetlica zadošča, da je le podarjena: z ljubeznijo. Marsikdo izbere vrtnice, saj so te izredno romantične, ljubezenske cvetlice. Pn obdarovanju ne; kaze pretiravati, darilca morajo : biti skromna, majhna, izbrana prav za to priložnost. In pogosto so v obliki srca. Nikar torej ne smemo pozabiti na srček, na ta večni simboli ljubezni, ki je prav zato tudi zaščitno znamenje Valentinovega dne. Ovojni papirji in celofani s srčki, papirnati in plišasti srčki na žici. nalepke s srčki, bonbončki v obliki srčkov, pentlje in trakovi v različnih širinah s potiskanimi srčki in še mnogo drugih drobnih pripomočkov bo seveda z resnično osebno željo in spretnostjo pripomoglo, da bo naše skromno darilce simboliziralo ljubezen. Gre za pozornost, za to, da pokažemo, da nam je nekdo pri srcu. Ni nujno, da si darilca podarjamo le zaljubljenci. Res je to naš praznik, a nič zato, če se obdarujejo tudi listi, ki niso več zaljubljeni. Zaljubljenost mine, ljubezen ne. Ljubezen pa je, če verjamemo Hansu Habeju, edina smiselna stvar v tem nesmiselnem času. Ali kot pravi Remaraue: Ljubezen - to je nekdo, brez katerega ni moč živeti. Torej, ne pozabimo na srček! Pa tudi ne na srce. Na Valentinovo. In potem vse leto. if i til HHi Maja Zagoričnik: Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, 711532, telefas:p63/715 011, 711 532. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: UrošArisiovnik;grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Dominika Sambohč, Gregor Uranič, Nataša Verk, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne "23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELA VA OGLASOV 5j L A pisiw„. vse t-HAVurn PRIDRŽANE LEPA VIDA V HUMO VARIANTI Nekoč, za devetimi gorami in devetimi vodami, je prav na obali nekega FULL onesnaženega morja živela punca, ki ji je bilo ime Vida. Ker so v tej obmorski vasi živeli samo grdi ljudje in je bila Vida edina nekako normalnega videza, so ljudje dodali njenemu imenu pridevnik LEPA Tako je Lepa Vida odraščala v tej vasi in kmalu je bila godna za možitev. Seveda je samo po sebi umevno, da ji snubcev ni manjkalo. Vendar je Lepa Vida - “zafnana”, kakor je pač bila - vsakega snubca po hitrem postopku odslovila. Na vsakem je našla napako. “Ti imaš pa tak’ nos, da bi lahko šel traktor skoz’, ” je enemu zabrusila. Spet drugi je “bolj kosmat kot bogat, ” tretji ni bil v redu, ker je bil rojen trinajstega in tako dalje, dokler ni njenemu očetu zavrelo v njegovi glavi z gromozanskimi ušesi. “Smrklja neumna, kaj pa misliš da si, ha, da takole zafrkavaš uboge ljudi!” Ko se je takole jezil, je z ušesi plahutal kot zastave v vetru. Tistih nekaj dlak, ki mu jih je raslo iz ušes, se je pri tem upognilo kot travne bilke v viharju. “Poberi se iz moje hiše in ne prikaži se mi več!” Lepa Vida se je razjokala na mile solze in pobrala svojo culico, glavnik in očala z dioptrijo dvanajst in pol. Tako tava dva dni in dve noči naokoli. Njena prevzetnost in ošabnost sta že popolnoma izginili. Skoraj že obupa, ko se ji le nasmehne sreča. V zlatarni, mimo katere je šla že več kot prevečkrat, zagleda moškega sredi sedemdesetih let, ki kupuje nakit kar na kile. Lepa Vida malo pomisli, nato pa se odloči, da bo vrgla svoje “mreže”. Postavi se za vrata zlatarne in čaka, čaka in končno - dočaka. Vrata se odpro in se ji zaletijo v glavo. Zdaj se moram onesvestiti, pomisli Lepa Vida in se vrže na tla. Nekaj časa vrešči na ves glas, nato pa omolkne kot bi padla v nezavest. “Hitro mi dajte vedro vode. Neko žensko sem treščil z vrati in zdaj leži zunaj popolnoina nezavestna. Kaj pa, če pade v komo? Ali umre? Hitro, hitro!” Prodajalec mu prinese vedro vode in moški že odleti skozi vrata. Vida še vedno leži na tleh v “nezavesti ” in ne obdi le-vedro je naenkrat prazno. Vida dobi v glavo pljusek za pol jezera vode. Počasi se začne “brihtati”. “Presneti cepec stari! Ti me ne boš ubil z vrati, ampak se bom utopila, ” si misli. Na glas pa reče le: “Oh, gospod! Kako naj vam povrnem vašo dobroto?” Starček, ki se ves “zapah” na ta nebeški pogled, reče le: “Gospodična, bi vi danes šli z mano gledat nrestling z Vokozuno in Hulk Hoganom?” “Seveda,” izdihne Lepa Vida. Čez dva tedna so že proslavljali poroko. Minilo je že devet mesecev in Lepa Vida povije krepkega dečka. Kakor oči in mami ima seveda tudi on prav dobro prebavo in tako kaka dan na dan - brez prestanka. Nekega dne pa se pripeti katastrofa. Lepi Vidi se pokvari pralni stroj. “Sranje, sranje in še enkrat sranje. Zdaj bom pa morala vso to nesnago s plenic umivati na roke. Nič ne pomaga. Kar poprimimo za delo. Čakaj malo! Kam sem že dala tisti “ribežen” za “cote” od moje prababice? A, točno, v hladilniku je. Kako sem le mogla biti tako neumna in to pozabiti! O.K, let’s go to work!” Lepa Vida po dolgi in naporni poti skozi domači vrt le pride do morja. Komaj začne razkladati smrdljive plenice, se domisli: “Jaz tra- pa! Zakaj nisem kupila Pampers ultra baby? Potem se mi zdajle ne bi bilo treba mučiti. No, zdaj je, kar je. ” In Lepa Vida začne z delom. Plenic že počasi zmanjkuje, ko zagleda na obzorju blazno dobro ladjo. “Uau, ej! Tole pa ni kar tako. Kako hitro kaj gre? Glej, glej! Saj se mi približuje. Eej, tukaj se lahko zasidrate, ” zakriči. Ladja se ustavi in iz nje stopi črn zamorc. Vidi od začudenja skoraj skočijo oči iz jamic. Nikoli prej še ni videla črnega človeka. “Ubogi mož,” si misli. “Tega je pa najbrž malo preveč zapeklo, mogoče se je preveč sončil. Ob prvi priliki mu moram povedati, da je najboljše sredstvo proti opeklinam kisla smetana. Premika pa se le čisto normalno. Ni videti, da bi ga kaj peklo. ” V tem času črnec že stoji pri njej. “Hello, baby! Em Bill Cosby. Verjetno me poznaš. Sem the STARK nadaljevanke pri Hiatablovih. ” “Seveda vas poznam gospod, Hivctablovi so moja najljubša nadaljevanka. Nobene ne izpustim. Se reklame za njo gledam: “Vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 17.25 uri. Pojdite z nami in odkrijte novo dogodivščino družine Hiatable!” “Je že v redu, je že v redu. Povedati vam moram, da pravkar iščemo assistents for novo nadaljevanko. Če hočete, se lahko kar vkrcate na ship in odpo-tujete z nami v Hollywood na snemanje nove nadaljevanke.” “Sure, ne!” odgovori z navdušenjem Lepa Vida in že je na ladji za sanjsko deželo Ameriko in seveda Holly-wood. Seveda je na ladji internacionalni faks in Vida svojemu možu pošlje domov kratko sporočilce: HELLO DAR-LING! Sem na poti v Ameriko. Imam se KUL. ČAO!” Lepa Vida je bila tako rešena vseh skrbi in veselo je skočila v bazen na ladji. Po petnajstih dneh vožnje so končno zagledali Kip Svobode in malo kasneje še hrib z napisom HOLLYWOOD. Lepa Vida se je naselila v prekrasnem hotelu s skupinsko kopalnico in tušem Tuširala se je lahko kar vsak teden enkrat, in sicer pet minut. Po dveh tednih se je začelo snemanje. To je bil za Lepo Vido velik dan, saj je morala odigrati zelo naporno vlogo (vsaj tako se ji je zdelo). Morala se je naučiti kar cel stavek. Končno je prišla vrsta na njo, in ko bi morala reči: “Ves, sir. That’s ten dollars,” so ji možgani “zablokirali ”, in ni mogla izdaviti niti ene same samcate besede. Ko so prizor ponavljali že desetič, ji je kurir prinesel brzojavko, na kateri je pisalo: VIDA. TUKAJ SE UTAPLJAM V SINOVEM KAKCU. STOP. REŠI ME IN PRIDI NAZAJ. STOP. LEP POZDRAV. STOP. LOJZEK STOP. Zdaj se Lepa Vida prav zares ni mogla zbrati in ob stopetnajstem ponavljanju prizora zaradi nje, ji je režiser izročil delovno knjižico z besedami: “You know, saj sploh nisi tako slaba igralka. Samo kaj jaz morem, če imaš pa CHICKEN BRAIN! Lepa Vida je bila zdaj na cesti brez prebite pare v žepu. Denarja ni bilo niti za povratek Pa se je domislila in na ladji delala kot natakarica, da je lahko prišla domov. Tako je bila končno spet doma in mož in sinek sta bila tako vesela, da se njena filmska kariera ni obnesla. Tako Lepa Vida še danes pere pokakane plenice, če ji mož še ni popravil pralnega stroja. Primož MAVRIČ, 8.a OŠ Vere Šlander Polzela DELOVANJE SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA V torek, 6. februarja, so Milan Dobnik, Franc Zabukošek in Peter Simoniti v prostorih žalske občine predstavili delovanje Svetovnega slovenskega kongresa, katerega člani so vsi trije. Spregovorili so o vzrokih ustanovitve in o ciljih Svetovnega slovenskega kongresa ter o preteklih in načrtovanih dejavnostih njegove celjske podružnice. Celjska podružnica Svetovnega slovenskega kongresa je bila ustanovljena spomladi leta 1990, z namenom povezati vse Slovence, v domovini, in tiste, ki so razseljeni po svetu. Do ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa, so bili slovenski emigranti po besedah žalskega župana Milana Dobnika v glavnem nepovezani med seboj. V grobem so bili razdeljeni na ekonomske in politične emigrante, med seboj pa skorajda niso imeli nobenih stikov. Republika Slovenija je sicer ustanovila Slovensko izseljensko matico, ki je sicer navezala stike med ekonomskimi emigranti, političnih pa zaradi nekaterih ideoloških razlogov ni uspela pritegniti v svoje delovanje. Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen prav zato, da bi presegel to razcepljenost ter povezal Slovence v domovini in tujini, ne glede na politične, ideološke ali kakršne koli druge ločnice med njimi. Njegovi cilji so tudi promocija Slovenije v tujini, pomoč slovenskim izseljencem in vsesplošni napredek Slovencev po svetu. Svetovni slovenski kongres je po trditvah Franca Zabukoška po svoji naravi delovanja politična organizacija, vendar je nestrankarska. Vanj so odprta vrata vsakemu posamezniku, ne glede na njegovo politično usmeritev, v njem pa aktivno deluje tudi mnogo veljakov iz različnih strank. V sklopu Svetovnega slovenskega kongresa deluje več konferenc, med njimi konference za Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Švico, Veliko Britanijo, Švedsko, Bosno in Hercegovino, Kanado in Avstralijo, ni pa še konference za sosednjo Hrvaško in za države Južne Ame-rike. Konference se naprej delijo MMO CEUE na podružnice. V Sloveniji je prav celjska podružnica ena izmed najbolj aktivnih in je bila že ob sami ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa gonilni motor za delovanje kongresa po vsej Sloveniji, kakor se je izrazil Peter Simoniti. Deluje zlasti na področju kulture, organiziranju okroglih miz in pohodov ter podobnih dogodkov, ki koristijo promociji slovenstva in povezovanju ljudi v zaupanju in prijateljstvu. V Svetovnem slovenskem kongresu deluje tudi 13 delovno-stro-kovnih sekcij, med katerimi so gospodarska in zgodovinska sekcija, sekcija za družino in podobno. V kratkem nameravajo ustanoviti tudi planinsko sekcijo. S tem njihovim namenom sovpada tudi nekaj prireditev, ki jih ima celjska podružnica v načrtu. Za ponedeljek, 12. februarja, so tako pripravili otvoritev razstave z naslovom Dejavnost slovenske skupnosti v Bariločah v Argentini. Razstava, ki bo v prostorih celjskega Muzeja novejše zgodovine na ogled do 17. februarja, je posvečena 45-letnici slovenskega planinskega društva v Argentini. To društvo je doseglo izjemne uspehe pri razvoju planinstva ter za to dobilo tudi argentinsko državno priznanje. V počastitev dosežkov tega društva, pa tudi v spomin na Jakoba Aljaža, ki se je pred sto leti aktivno in uspešno zavzemal za ohranitev slovenstva v naših gorah, bo 21. februarja 17 slovenskih planincev odpotovalo na štirinajstdneven obisk v Argentino, kjer bodo slavnostno otvorili slovenski bivak na gori Cerro Capilla ter se srečali z našimi rojaki, ki živijo v Argentini. Ob tej priložnosti bo Planinsko društvo Celje podpisalo slavnostno listino o prijateljskem sodelovanju s slovenskim planinskim društvom v Argentini. Občni zbor Slovenskega svetovnega kongresa, na katerega vljudno vabijo vse sedanje in bivše člane, bo v sredo, 14. februarja, ob 17-ih v Narodnem domu. Nataša Verk UPOKOJENSKI KRUH Pretekli mesec sem spoznal, da nisem več med rosno mladimi prebivalci te doline. To spoznanje ni prišlo do mene, kot bi nekateri škodoželjno lahko pomislili, ko sem se pogledal v ogledalo, temveč takrat, ko je iz vladne koalicije izstopila Zdntfena lista socialnih demokratov. Zakaj takrat? Preprosto zato, ker se mi je od takrat kar nekajkrat dnevno zgodilo, da sem postal transformator za vladne odločitve za vse moje sorodstvo, ki je že upokojeno. Oče, mati, tete, strici in znanci so mi napeli nekatere krepke, češ da resnično ni prav, da smo se tako grdo poigrali z volilno maso 500.000 upokojencev. Le redki so bili upokojenci, ki so mi dali kakšno misel v vzpodbudo in podporo. Prejšnji teden pa smo v Taboru gostili dva poslanca državnega zbora, ki sta glasovala za vladni predlog, in prelil se je ves tisti srd, ki je bil do takrat na meni, še na njuna pleča. Z zanimivim mnenjem je postregla poslanka Ljerka Bizilj. Razmišljala je, da če si politik v opoziciji, potem bi lahko ob tej tematiki rekel: "Vlada, ki je jemala enim, da je dajala denacionaliziranim ter spet bila radodarna do takšnih ali drugačnih vojnih žrtev, pa bi zdaj navsezadnje jemala tistim, ki so okoli trideset let polnili to proračunsko malho, že ne more biti kaj prida. ” Ce je politik na oblasti, potem reče: “V Sloveniji je dva milijona ljudi. En milijon je otrok, 500.000 je zaposlenih in 500.000 je upokojencev. Od 500.000 zaposlenih jih je v negospodarstvu zaposlenih okrog 200.000. To pa pomeni, da 300.000 ljudi vzdržuje kar 2.000.000 ljudi. Če to primerjamo z družinskimi razmerami, je to tako, kot če bi eden zaposlen vzdrževal 7-člansko družino. In ne vidimo drugega izhoda, kot ga je našla ta vlada. “ Ljerka mi je tudi zaupala, da je ob glasovanju že izstopila iz poslanskega kluba LDS, in bi lahko ob glasovanju o upokojenskem zakonu krepko izkoristila ta svoj status ter glasovala proti zakonu. Pa vendar je podprla zakon, kajti, ko se je pogovarjala z nekaterimi poslanci opozicije, so ji potiho vsi priznali, da je ta korak vlade bil nujen, kajti bojazen, da bi se gospodarski vlak obrnil navzdol, je posledično impliciral tudi krah slovenskega finančnega sistema. Padanje plač oz. zlom gospodarstva pa ne bi prispeval nič dobrega za upokojence, tako s poračuni ali pa brez njih. Pravzaprav sem bil slabo obveščen o točnih in konkretnih podatkih o tej problematiki, zato sem si vzel čas in sem si priskrbel nekatere pojasnitve. Dejstvo je, da je evropsko povprečje obremenitve gospodarstva nekje okrog 38% in da je ta stopnja pri nas 42, 7%. Z letošnjim znižanjem te prispevne stopnje za 2, 7% je bil narejen šele prvi korak v razbremenjevanju živega dela. Pokojnine se niso nič spremenile, ostanejo torej iste, da pa bo tako ostalo, se bo vzelo nekaj sredstev državni upravi. Tudi realno pokojnine ne bodo padle, saj bo njihova rast ~ usklajena z rastjo plač. Sporen je torej ostal le še poračun pokojnin, ki letno znese med 10 in 14 milijard tolarjev. Ta ogromna številka bi lahko ostala v proračunu samo na tri načine. Kot prvo bi vlada lahko požrla besedo in nazaj dvignila prispevne stopnje za 2,7%, vendar s tem najbrž ne bi razveselili gospodarstva in bi ga še naprej dušili na mejah možnega. Druga možnost, ki bi jo vlada lahko naredila, je ta, da bi si denar sposodila na slovenskem trgu, pri naših bankah. Ker gre za veliko denarja, bi občutno zmanjšali tolarje v obtoku in vsak povprečen ekonomist ve, da bi to prineslo zvišanje obrestnih mer. To pa pomeni smrt za vsakršne investicije oziroma rešetanje že prerešetanega gospodarstva ter posledično tudi državljana. Tretja možnost je bila, da si vlada izposodi denar za poračune pokojnin v tujini, kjer je denarja dovolj in tudi pretirano drag ni. Ampak, če bi pripeljali v Slovenijo za 14 milijard tolarjev (ali za lažje razumevanje 150 milijonov nemških mark), bi uničili devizni trg. Tečaj bi hitro padel, to pa bi pomenilo ponovno obremenitev za vse naše izvozno naravnano gospodarstvo. Iz povedanega sledi, da vlada ni imela druge možnosti, kot da je to storila, kajti živo delo ne moremo in ne smemo več obremenjevati, točneje, potrebno ga je začeti razbremenjevati. Jaz nisem ekonomist in ne vem, če drži, da sta moja ali vaša starša upokojenca imela srečo, ker naj bi dobivala 2,5 več pokojnine, kot sta jo v sklad plačevala. Prav tako ne vem, če veljajo črne napovedi ministra Gasparija, da bomo sedanje aktivne generacije dobivale le 50% tistega (kot pokojnino), kar zdaj dajemo. Vem pa, da se čedalje več mojih prijateljev in znancev dodatno zavaruje, ker že mislijo na prihodnost. Prav gotovo pa bi borbo za poračun pokojnin težko imenovali za socialno aktivnost, ker bi razbremenjevanje upokojencev na račun zaposlenih kvečjemu brez potrebe delalo razdore med ljudmi, pa bog ne daj, da našim staršem in sorodnikom, ki so v pokoju, poleg zdravja ne bi želeli tudi dostojnih pokojnin. ________________________________________________Gregor Vovk ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE LAVOSLAVU SCHWENTNERJU Dva dni po slovenskem kulturnem prazniku so imeli tudi na Vranskem svoj poseben praznik, s katerim so obeležili spomin na svojega rojaka Lavoslava Schwentnerja, pomembnega založnika slovenske moderne. * Častni odbor pred odkritjem spominske plošče Lavoslav Schvventner se je z založništvom začel ukvarjati v drugi polovici 19. stoletja, izdajal pa je knjige Cankarja, Murna, Ketteja, Aškerca, Zofke Kvedrove in drugih. Posebno pozornost je posvetil tudi izdajanju do tedaj zanemarjene otroške in mladinske književnosti ter znanstvenih publikacij in glasbenih edicij. Avgusta 1995 je bil imenovan pripravljalni odbor za pripravo proslave ob odkritju spominske plošče na domači hiši Schvventnar-jevih. Predsednik častnega odbora je bil predsednik krajevne skupnosti Vransko Franc Sušnik. Imenovan je bil tudi častni odbor, v katerem so bili med drugimi župan občine Žalec Milan Dobnik, direktorica Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmar in predsednik Združenja založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije ter direktor Cankarjeve založbe iz Ljubljane Jože Korinšek. Častnemu odboru je predsedoval aka- demik dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovestnost, ki je obeležila tudi slovenski kulturni praznik, se je ob 10. uri pričela v prostorih krajevne skupnosti Vransko s sejo častnega in pripravljalnega odbora, na kateri so člani spregovorili o svojem delu in poteku proslave. Franc Sušnik je povedal, da na žalost zaradi objektivnih razlogov ni pravočasno izšla publikacija o La-voslavu Schwentnerju, katere izzid so načrtovali na dan proslave. Dogovorili so se, da bodo pripravili predlog, po katerem naj bi v Ljubljani, Celju, Žalcu in Brežicah poimenovali ulice po Lavoslavu Schvventnerju. Slavnostna seja častnega odbora v prostorih KS Vransko Uro kasneje sta dr. France Bernik in Milan Dobnik odkrila spominsko ploščo v spomin založniku slovenske modeme, ob tem pa je zapel mešani pevski zbor z Vranskega. Proslava se je nato nadaljevala v osnovni šoli Vransko z Zdravljico, slavnostnim govorom akademskega profesorja Dušana Moravca in kulturnim programom, ki so ga izvedli učenci os- Utrip z rastave novne šole. Za zaključek so otvo-rili razstavo, ki so jo prav tako pripravili učenci osnovne šole. Na ogled so postavili fotografije, predmete in jedi iz časa Schvventneijevega življenja, njegove dokumente, fotografije in izdane knjige, ob tem pa tudi predstavitev Vranskega skozi čas. Nataša Verk ZBOROVANJE DESUSA Demokratična stranka upokojencev območja Žalec se je sestala v torek, 06. februarja, in sprejela zaključni račun za minulo leto. Osrednja tema je bila sprejetje pokojninskega zakona in podržavljanje sklada. Ker smo v volilnem letu, bo ta stranka nastopila samostojno, saj se je pokazalo, da je bila za njih koordinacija neuspešna. Ob sprejetju pokojninskega zakona so koordinacijske stranke nastopile proti njim, kar je vredno obsojanja. Podan je bil tudi predlog, da naj bi bili tisti upokojenci, ki prejemajo le eno pokojnino oproščeni plačevanja prispevka za zdravstveno zavarovanje. Dogovorili so se tudi za udeležbo na protestnem zborovanju, katerega se je udeležilo preko 100 upokojencev iz naše občine. -nko GRADIA d.o.o. GRADBENO PODJETJE Zabukovica 87 63302 GRIŽE tel.:fax 063/ 715 521 Gradič PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV IZVAJANJE GRADBENIH DEL: - gradnja stanovanjskih hiš - poslovnih objektov - industrijskih objektov - adaptacije in sanacije - rekonstrukcije - zunanje ureditve IZDELUJEMO STROJNE OMETE! ZASTOPSTVO, PRODAJA IN SERVISIRANJE *PFT* STROJEV ZA OMETAVANJE BOJ Z ODVISNOSTJO UE DELA ZAVZETO Zavod za zdravstveno varstvo Celje je nedavno na tiskovni konferenci predstavil program dela lokalne akcijske skupine, ki se ukvarja s problematiko odvisnosti, javnost pa želijo ojx>zoriti tudi na dejavnost centra za zdravljenje odvisnosti. Lokalna akcijska skupina za problematiko odvisnosti deluje že kakšna tri leta, je povedala dr. Alenka Kokalj, in pojasnila, da se njihovo delovanje ne omejuje zgolj na področje zasvojenosti, pač pa se trudijo pomagati mladim, da bi odrasli v zrele osebnosti. Kakšnih 30 stalnih članov skupine, ki združuje strokovnjake s tako različnih področij, kot je vzgoja in izobraževanje, kriminalistika, sociala in tudi Karitas, se sestaja vsaka dva meseca, njihova primarna dejavnost pa je preventiva. V veliki meri se ukvarjajo z mladostniško populacijo, zato tudi njihov program za to leto v veliki meri temelji na sodelovanju in vključevanju pedagoških delavcev. Tako bodo letos pripravili predavanja za učitelje in starše osnovnošolcev, med srednješolsko populacijo pa bodo izvedli podobno pregledno raziskavo, kot je bila v preteklosti opravljena med osnovnošolci. Zanemarili ne bodo niti založniške dejavnosti, saj pripravljajo ponatis pobarvanke o zdravem življenju, namenjene malim šolarjem, izdati pa nameravajo tudi zloženko za srednješolce, ki ozavešča mlade in njihove starše o pomenu aktivnega preživljanja prostega časa. Vsekakor pa bodo velik poudarek v letošnjem letu dali na izobraževanje, saj bodo vanj vključili člane same akcijske skupine, pedagoške delavce in zdravstveno osebje, za srednejšolce pa pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali tudi zdravljeni odvisniki in nekateri od staršev. Še posebej pa bodo obeležili 7. april, svetovni dan zdravja, ko bodo razpisali literarni in likovni natečaj na temo 'Moje mesto - zdravo mesto’. Šolska psihologinja Bernarda Dobnik je na kratko predstavila tudi rezultate raziskave, ki so jo izvedli med 546 osmošolci 23. osnovnih šol v celjski regiji. Zanimalo jih je kar najširše okolje, v katerem prebivajo mladi, dejavnosti v njihovem prostem času, njihove vrednote in ne nazadnje informiranost o drogah oziroma eksperimentiranje z njimi. Izkazalo se je, da največ anketirancev še živi z obema staršema in s po enim sorojencem, razvezanih družin pa je bilo 8 odstotkov. Več otrok se lahko o vsem pogovori z materjo kot z očetom, svoje drobne težave pa največkrat zaupajo sorojencem oziroma vrstnikom Nerazveseljivo je, da mladi svoj prosti čas največkrat preživljajo pasivno - db gledanju televizije in vsak zase - vendar pa je še bolj zaskrbljujoče, da je v obdobju 10 ■ 12 let poskusilo kaditi že preko 40 odstotkov anketirancev. Za to starostno obdobje je značilno tudi seznanjanje z alkoholom, ki ga je poskusilo že preko 90 odstotkov osmošolcev. Z ilegalnimi drogami je imelo izkušnje le 9 anketiranih učencev, vendar pa je potrebno upoštevati pritisk vrstnikov, ko je nevarnost eksperimentiranja kar sedemkrat večja, kot najbolj rizično pa vsekakor velja prav obdobje prehoda med osnovno in srednjo šolo. Mladi so imeli do drog zvečine odklonilen odnos, vendar pa si želijo več predavanj na temo zasvojenosti, odraščanja in medsebojnih odnosov.' Bernarda Dobnik je tako ugotovila, da večjih problemov sicer niso zasledili, da pa je sedanje stanje dobra osnova za aktivnosti oziroma preventivne programe v lokalnem okolju, s katerimi bi mlade vzgojili v samostojne, kreativne osebnosti, bolj odporne proti izzivu drog, saj jim v modernem svetu ne morejo povsem preprečiti srečanja z njimi. kida Vozlič Danilovič, sicer socialna delavka v celjskem centru za zdravljenje odvisnosti, je pojasnila, da center že od novembra deluje v Zdravstvenem domu Celje. Center zajema občine Laško, Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur in Žalec, kadrovska zasedba pa je bolj skromna, saj so finančno odvisni od države. Tako prihajata za dve uri na teden psihiatrinja dr. Vesna Novak in psiholog Radovan Zupančič, sama Vida Vozlič Danilovič pa je v centru vsak dan nekje od 10 - 14 ure. Njihove dejavnosti obsegajo posvetovalnico za odvisnike, svojce in pedagoge, individualno, skupinsko in družinsko terapijo, priprave za hospitalno obravnavo, pomoč pri rehabilitaciji in reintegraciji v družbo, terensko delo in povezovanje z drugimi terape\’tskimi skupinami, od centra tipa B v Velenju pa se celjski center tipu A razlikuje po pristojnosti za postavljanje indikacij za vzdrževalni metadonski program, tega pa je potrebno tudi nadzorovati. Odkar center deluje, je v njem zelo malo ljudi iskalo pomoč, kar bi bilo razveseljivo, če bi verjeli, da je tako malo ljudi v resnici potrebnih zdravljenja. Vendar pa v centru menijo, da se o njihovi dejavnosti le premalo ve, zatorej pozivajo vse, ki že imajo težave, da se oglasijo pri njih.________________________ Upravna enotam Mozirje, ki pokriva 507 kvadratnih kilometrov površin in ima 16.714 prebivalcev, je minuli teden sklicala tiskovno konferenco, na kateri je seznanila javnost s svojim delom. Pokriva 5 občin z 62 naselji. Občine na njihovem področju so Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče. Delo opravljajo za potrebe 9. ministrstev ter delno tudi za obrambno ministrstvo. V finančni službi opravljajo dela za Geodetsko upravo - izpostava Mozirje, Republiško upravo javnih prihodkov, Inšpekcijske službe ter Občino Moziije. V minulem letu so opravili ogromno dela okrog kadrovskih in organizacijskih problemov, pridobivanja osnovnih sredstev in opreme za normalno delo. Z občino jim je uspelo razdeliti prostore in se dogovoriti za medsebojna razmerja. Dogovorili pa so se tudi za prostore v ostalih občinah, kamor odhajajo uradovati, z namenom, da upravo čim bolj približajo občanom. Uradujejo v Gornjem gradu, Nazarjah, Lučah, Solčavi, Ljubnem in Rečici ob Savinji. Pohvalijo se lahko s tem, da so bili ena prvih upravnih enot, ki je dobila soglasje k predlaganemu Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti. Na Upravni enoti je sistemiziranih 37 delovnih mest, zaposlenih je le 31, od katerih je ena pripravnica. Pomagajo si še s tremi zunanjimi sodelavci. Od tridesetih redno zaposlenih jih 17 izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, 13 pa jih mora pridobiti zahtevano izobrazbo. Z dvema delavkama je sklenjena pogodba za pridobitev višješolske izobrazbe. Samoiniciativno pa se dodatno izobražuje ena delavka na visokošolskem, ena pa na višješolskem programu. Potrebujejo še strokovnjake na področju računalništva, kmetijstva, upravnega delavca na področju oddelka za notranje zadeve ter administratorko. Na. Upravni enoti so obravnavali kar 16.064 zadev in jih rešili že 15.517, kar je 96.5%. Le 3.5% ali 547 zadev bodo reševali v letu 1996. Organizirali so mnoge seminarje in posvetovanja, ki zadevajo ta del Slovenije. Problematika tu na splošno zadovoljstvo pospešeno rešuje, kot je primer meddržavnega prehoda Pavličevo sedlo. Vodja Upravne enote je povedal, da je izredno zadovoljen z delom vseh sodelavcev, čeprav trdi, da obstajajo še rezerve, ki jih bodo izkoristili. Težave so bile le v nedorečenosti zakonodaje in stalnega spreminjanja le-te. GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel.: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 Vse za gradnjo, adaptacijo in opremo vaše hiše na enem mestu. AKCIJA V FEBRUARJU! ..... * keramične ploščice (domače in uvožene) - * A *ori9inal KANADSKA TEG0LA z 2°-letno . garancijo (črna, rdeča, rjava barva) s TA a* -iA pripadajočim materialom za pokrivanje * kopalniška oprema kolpO-SOrt' PROGRAM-RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ IN KUHINJSKIH PULTOV PO ŽELJI KUPCEV I NEGORLJIVI V PREUREJENEM SALONU POHIŠTVA VAM NUDIMO: * SOBNO POHIŠTVO (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe...) * PISARNIŠKO POHIŠTVO * JOGI VZMETNICE (uvoz iz Italije) od 8.300 sit dalje DO STREHE NAD GLAVO V zvezi z nekaterimi vprašanji glede priprav na izgradnjo radarskega položaja na Menini, Ministrstvo za obrambo daje naslednje pojasnilo: Ministrstvo za obrambo v skladu s svojimi pristojnostmi vzpostavlja avtonomni telekomunikacijski in informacijski sistem za potrebe obrambe države. Sestavni del tega sistema je tudi radarsko omrežje, s katerim se zagotavlja nadzor zračnega prostora. Ta nadzor je usklajen in povezan s civilno kontrolo zračnega prometa in jo dopolnjuje. Ministrstvo za obrambo je prevzelo vojaško infrastrukturo na območju države neposredno po osamosvojitvi. Ta infrastruktura obsega tudi različne položaje za namestitev vojaške opreme ali tehnike in tudi radarske položaje. Njihova prostorska razporeditev je prilagojena obdobju, ko Republika Slovenija še ni bila samostojna država. Glede na to je potrebno celotno infrastrukturo prilagoditi tako značilnostim našega ozemlja, kot tudi potrebam obrambe samostojne države. Predvsem je dosedanja infrastruktura razmeščena na zahodnem in osrednjem delu državnega ozemlja, ne pa tudi na drugih območjih. Na tej podlagi so bile narejene strokovne študije in analize slovenskega državnega ozemlja, tudi iz vidika razmestitve radarskega omrežja. Glede na dejstvo, da je mogoče zagotavljati ustrezen nadzor zračnega prostora tako za civilne kot obrambne potrebe najmanj z dvema radarjema dolgega dosega, je bila ob upoštevanju strokovnih in drugih elementov izbrana tudi lokacija za mirnodobno delovanje drugega radarja (prvi deluje na Ljubljanskem Vrhu). Gradnja vseh objektov Ministrstva za obrambo poteka v skladu s splošnimi predpisi in z upoštevanjem pogojev, ki so določeni z odredbo o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo varovanje (Ur. I. RS št. 17192). To velja tudi za izgradnjo radarskih položajev ne glede na to, da so radarske naprave, s katerimi razpolaga Slovenska vojska, mobilnega tipa. Položaj je potreben le za mirnodobno delovanje. Ministrstvo za obrambo v vseh postopkih sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi v potrebnem obsegu in v skladu s predpisi. V teh postopkih sodelujejo tudi pristojna resorna ministrstva ter podjetja, ki opravljajo dejavnost širšega pomena (energetika, telekomunikacije ipd.). V dosedanjih pripravah za izgradnjo položaja so se proučile vse morebitne posledice tako za naravno okolje, kot tudi z vidika meril, ki so za to vrsto objektov sprejeta v državah članicah Evropske skupnosti. Izvršeita je bila analiza reliefa, tal, krajine, kulturne dediščine, voda, rastlinstva, živalstva, rabe prostora, naravne dediščine, proučen je bil ekopsihološki vidik, sociološki vidik, vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj in podobno. Pri tem so sodelovale najpomembnejše strokovne institucije in strokovnjaki za posamezna področja. Ugotovitve teh analiz bodo upoštevane pri izvajanju načrtovanih del. Posebno pozornost se posveča preprečitvi kakršnega koli onesnaženja okolja, zato so predvidena posebna zbirališča tudi za odpadne vode. Temu je prilagojen tudi načrtovani sistem ogrevanja in delovanja položaja. Poteg taga je bila že pri nabavi prvega radarja 1992 izbrana najsodobnejša radarska tehnologija, ki ustreza vsem izredno zahtevnim zahodnim predpisom. Izbrana tehnologija je varna tako za okolico kot uporabnika, v tem primeru vojsko. Nekatere informacije v javnosti, glede nevarnosti elektromagnetnega sevanja z vidika vpliva radarja na okolje in človekovo zdravje, so tendenciozne in neargumentirane. Vsaka radarska antena oddaja usmerjen in pulzirajoč snop žarkov zaradi vrtenja radarske antene. Ta žarek oddaja pod kotom navzgor v zračni prostor tako, da ni nevarnosti za okolje in zdravje. To še posebej velja za antenske sisteme na višjih lokacijah. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo mogoče namestiti radarskih naprav na letališčih in podobnih lokacijah kjer jih je največ in vsa so v visoko urbaniziranih okoljih. Tudi ograjena območja radarskih naprav so majhnega obsega, tako v tujini kot Slovenski vojski, v nasprotju s prakso bivše JLA, ki je ograjevala izjemno obsežna območja pri vseh vojaških objektih. Sama izvedba bo taka, da ne bo omejevalno vplivala na druge dejavnosti na Menini. Izgradnja predmestnega radarskega položaja bo moteča le v času same izgradnje zaradi zagotovitve nujne infrastrukture, med tem ko bodo vsi posegi kar najbolj prilagojeni ohranjanju prostora in na drugi strani kar najmanj moteči v okolju. Po izvedbi del bo izvršena tudi ustrezna prilagoditev in obnova prizadetih površin. Pri sami gradnji bodo upoštevani optiinalni varstveni ukrepi. S samo izgradnjo položaja bo zagotovljena tudi usposobitev določenega dela infrastrukture, tako na savinjski kot tuhinjski strani Menine (cesta, energetsko in PTT omrežje), kar bo omogočilo tudi osnovo za druge dejavnosti na omenjeni planini, ki jih dolgoročno načrtujejo občine. Ministrstvo za obrambo Urad za informiranje RADAR - NE Občani protestirajo zaradi načrtovane gradnje radarja na Menini planini in zatrjujejo, da so jih župani prodali. Čeprav ni povedanega še nič uradnega, vseeno vlada v Nazarju, Šmartnem ob Dreti, Bočni in Gornjem gradu nekakšno čudno vzdušje. Ljudje so vznemirjeni, če že ne razburjeni. Gre za vojaški in civilni radar, ki naj bi ga postavili na Menini planini. Nekaj so o tej problematiki govorili tudi že ekologi in pisali časopisi. Če je vse to, kar govorijo v Zadreški dolini res, so lahko ljudje upravičeno zaskrbljeni. Govori se že kar na glas, da sta objekta velika zdravstvena in ekološka nevarnost, pred katero ne gre tiščati glavo v pesek in molčati. Iz vasi Dobletine so nas poklicali v uredništvo. Obiskali smo jih na domu in kmalu se je pri njih zbralo nekaj krajanov, ki so vsi v en glas govorili, da se s postavitvijo radarjev na Menini ne strinjajo. Oba radarja naj bi predstavljala ekološko bombo za ta del Slovenije. Pravijo, da gre za grob poseg v to kraško planoto, ki ne bo nikoli več tisto, kar je in kar naj bi ostala našim potomcem. Menina planina je Sveta gora Gornjegrajcev, Bečanov, Šmarčanov, Nazarjanov ter okoličanov. Iz njenih nederij priteka po ceveh v njihove domove neoporečna, biserno čista, zdrava voda, za katero se tudi poleg ostalega bojijo. Da so postali nezaupljivi, je normalno, saj jim nihče noče naliti čistega vina. Nihče noče predložiti znanstvene VAŠE MNENJE OSTRI PROTESTI KRAJANOV V odgovor na članek gospoda Jurharja v Slovencu, je Obrambno ministrstvo objavilo pojasnilo k temu članku. Po temeljitem branju tega odgovora nas je večina Savinjčanov in Zadrečanov prišlo do spoznanja, da besede gospe Marjete Smolnikar v istem časopisu na isti dan niso iz trte zvite. Prvo, kar bo obvestil Obrambno Ministrstvo je dejstvo, da je totalitarnega režima konec in naj bi sedaj vladala demokracija, to je vladavina ljudstva. Če pa govorimo o vladavini ljudstva, zakaj so potem na famoznem sestanku z našimi lokalnimi oblastniki, ki je bil na Vrhniki, predstavniki Obrambnega ministrstva zahtevali od prisotnih županov, svetnikov in novinarjev podpis o neobjavi člankov na to temo, skratka medijsko zaporo! HVALA! študije, s katero bi jih prepričali o neškodljivosti. Tudi sestanek, ki ga je imel v Gornjem gradu predstavnik Ministrstva za obrambo, Mirko Bogataj, ni dal odgovora. Krajani celo trdijo, da je bila javnost izključena. Tudi dopisnik Savinjskih novic, Edo Mavrič, je hotel izvedeti nekaj več, pa je bil zavrnjen, češ da gre za vojaško tajnost. Krajani Dobletine pravijo, da so občinske strukture tu popolnoma nemočne. To naj bi jim povedal gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki pa nam ni bil dosegljiv. Na zborih v Bočni in Gornjem gradu je bilo menda povedano, da sta radarja nevarna, sicer ne bi klonili načrtovalci, ko je šlo za radar na Slavniku, po protestu tamkajšnjih prebivalcev. Zato tudi oni ne dovoljujejo, da bi radarji ogrožali njihov zdravi vodni vir. Veliko so govorili, da načrtovalci nudijo sredstva planincem za njihov dom (elektrika, telefon in podobno), lovcem novo streho... Bojda pa Ministrstvo za obrambo tudi Nazar-janom nudi denar za novo šolo in podobno. Na upravni enoti v Mozirju nam niso vedeli veliko povedati o tej zadevi. Dejali so le, da bi z izgradnjo radarja na Šavnici in Vivodniku Menina dobila vredno infrastrukturo, kot je elektrika, cesta in telefon. Niso pa se spuščali v strokovne ocene. Zaradi vse večjega negodovanja v Zadreški dolini so prosili za strokovno oceno. Takoj ko jo bodo dobili, bo le-ta objavljena v medijih. VAŠE MNENJE Drugo vprašanje bi se glasilo nekako takole: Zakaj je obrambno ministrstvo obljubilo pomoč lokalnim voditeljem v izpolnjevanju njihovih predvolilnih obljub. To je v obliki cest, telefonijade, in nove šole. Nazarski lovci naj bi za podpis dobili novo ostrešje pri lovski koči in nov avto. Doslej sem bil prepričanja, da je za gradnjo šole pristojno Ministrstvo za šolstvo, za ceste in telefone pa Ministrstvo za promet in zveze in tako naprej. V to igro prikrivanja in dezinfor-miranja spada tudi obisk županov in svetnikov na Ljubljanskem vrhu ter pripadajoča pogostitev v režiji Obrambnega ministrstva. Tam je bila interpretirana “resnica” Obrambnega ministrstva o neškodljivosti radarjev. Le kakšni strokovnjaki so to, ki ne glede na sevanje govorijo o neškodljivosti posega v kraško gmoto izpod katere se oskrbuje s pitno vodo okoli 10.000 ljudi. SAVINJČANI IMAJO RADI UUBENSKI KRUH Eden od narodnozabavnih ansamblov prepeva: kjer je mama kruh nam pekla, tja se radi vračamo... V prodajalni vas vedno prijazno postrežejo. Foto: I. J. Tako bi lahko rekli tudi za Pekarno Naroločnik na Ljubnem. Že davnega leta 1920 je njihov ded šel v uk za peka, da ne bi bil nikoli kruha željan. Po vajenski dobi se je vrnil domov in odprl pekarno. Takšni so bili pričetki pekovske tradicije pri tej hiši. V stisnjeni soteski se je našlo toliko prostora, da so zgradili pekarno. V prvih letih so v pekami kurili z drvmi. To je bila čisto prava kmečka pekarna. S tradicijo je nadaljeval sin, ki je pričel s posodabljanjem pekarne. Leta 1965 so pekarno posodobili, in tako opustili klasično ogrevanje. VAŠE MNENJE Kot pri vsaki gradnji lahko pride do izlitja kakršne koli tekočine v talnico. Kaj bodo v tem primeru rekli in naredili zgoraj omenjeni “strokovnjaki”? Kaj bo s pašno skupnostjo, ki vsako leto pase na tej planoti preko 200 glav živine? Kaj bo s turizmom na omenjeni planini? Bodo na Menino planino hodili planinci na sprehod po svežem zraku, ali na obsevanje, če bo ta planina sploh še odprta za turizem? Le kdo bo obsevano divjad odkupoval od naših lovcev? Zakaj nam bodo nove šole na področju doline, ali gospodje župani ne bi raje iz tega naslova zgradili sena-torije za obolele občane iz teh kupčij, po možnosti na neobseva-nem področju? Po vsem tem razmišljanju pozivam Savinjčane in Zadrečane, še posebej pa naše neposredne sosede iz Vranskega, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Žalca, Celja in Kamnika Kljub temu, da je kraj majhen, se je v njem pojavila tudi konkurenca. Bilo je kar pet pekov, vendar nihče ni dolgo vztrajal. Sedanji mladi lastnik se spominja, da je na Ljubnem pekel kruh tudi zelo poznan pek Peternel iz Prebolda. Pri Naroločnikovih so vztrajali in ni jim žal. Danes Ljubenci jedo znani domači ljubenski kruh že iz tretje generacije te pekovske družine. Kruh prodajajo v lastni prodajalni na Ljubnem, oskrbujejo pa še vse prodajalne do Mozirja. Dela jim ne primanjkuje. VAŠE MNENJE ter vse osveščene ljudi v Sloveniji, naj razmislijo, kaj nam ti mojstri zavajanja ponujajo! Vojaški radar se seveda gradi zaradi primera varovanja pred sovražnikom. Prav tako je tudi res, da sovražnik izvrši prvo raketiranje na komunikacije, kar pa v tem primeru radar je. Kaj pa če izstrelki sovražnika zgrešijo cilj in zadenejo kakšnega od krajev pod Menino? Človek bi pomislil, saj nimamo takšnih sovražnikov. Odgovor se nam ponuja - Potem pa tudi radarja ne rabimo! Med domačimi vlada prepričanje, da je o graditvi takšnega objekta - RADARJA, potrebno razpisati na ogroženem področju Referendum! Če je res demokracija vladavina ljudstva, se kaže po rezultatih njegove volje tudi ravnati. V. K. Velenje (naslov v uredništvu) Peč, v kateri se peče naroločnikov kruh. Foto: I. J. V pekami poleg vseh vrst kruha ponujajo še pekovsko pecivo in razne potičke. Po naročilu, zlasti v sezoni izletov, pečejo v njihovi peči tudi odojčke in jagenjčke. Letos se pripravljajo na posodabljanje prodajnega dela pekarne. Težava pri njihovem delu je, da delajo le ponoči, da lahko v zgodnjih jutranjih urah ponudijo svež kruh. Prav zato je delo pekov zelo težavno, vendar ga opravljajo z mnogo dobre volje. V pekami so zaposleni trije delavci, v prodajalni kruha pa gospodarju pomaga brhka prodajalka. Kot nam je povedal mladi lastnik, 70% dela v pekarni opravijo ročno, osnovna opravila pa tako kot drugod strojno. S pekarsko tradicijo bodo pri Naroločnikovih nadaljevali tudi v prihodnje, saj imajo njihov kmh Savinjčani zelo radi. t I ^ gostišče Božič d - Tel, 063/701-243 Vam poleg prijetnega vzdušja nudi: Šempeter 65/a L 1 'V;'; jjfgj - kvalitetno pripravljene Jedi po naročilu (vse vrste zrezkov in steakov) - vsak dan sveže malice - bogata nedeljska kosila - več vrst solat in sladic -# M m POSEBEJ VAS VABIMO NA TRADICIONALNO MAŠKARADO V SOBOTO 17. IN V TOREK 20. FEBRUARJA. ROMANTIČNE VEČERJE IN GLASBA OB VALENTINOVEM! K VALIT CTC N£ POGOJOjeMO $ CCNAMI. m JL- M Inventivni Podterci NA LJUBNEM LEŽEČI POLICAJI DOBILI MLADE Upokojeni posestnik v Podtem je lanskega novembra vzel zakon in kramp v svoje roke ter na makadamski cesti pred objekti svoje domačije omejil po njegovem prehitro vožnjo prebivalcev višje v planini. Preko celega cestišča je skopal tri - štiri jarke, ki naj bi vršili funkcijo ležečih policajev. Nikomur, ki uničuje avtomobil na nenavadnih preprekah, ni vseeno, najmanj Alojzu Drobežu - Grilu. Ko je pred kratkim Ljubno obiskal nekdanji dolgoletni zdravnik, se kar ni mogel načuditi Kremžarjevim policajem. Je rekel, da so Ljubenci od časov njegovega ordiniranja sila napredovali. “Ko je bilo potrebno vzdrževati cesto oziroma, ravnati pesek, ni bilo Ivana Vezočnika nikoli zraven. Po tistem, ko pa so lani končno temeljito obnovili cestišče, je Kremžar začel vanj, na razdalji kakšnih desetih metrov, kopali jarke. Ti so globoki od 15 do 20 centimetrov, ob deževju polni vode, saj le-ta nima kam teči. Trenutno je v kanalih zglajen sneg, tako da jih med vožnjo skoraj ni opaziti. Toda, ko bo pobralo sneg... Vse kmetije v Podtem, ki uporabljajo cesto, so prizadete, nihče razen mene pa si ni upal oporekati neumnosti brez primere. Kremžar namreč svoje početje na cesti opravičuje s tem, da mimo njegove hiše prehitro vozimo. Zato je torej napravil provizorične ležeče policaje. Ko sem ga opozoril na protizakonito početje, me je Kremžar zavrnil, da lahko na svoji cesti počne, kar hoče, in da ga lahko tožim, če si seveda upam," pove Alojz Drobež. Gril se sprašuje, če lahko v naši državi oziroma v občini Ljubno res SZ* 1 (Sfljgttma iKmen Marjan - JoCanda ‘PODgj&JŠEJC Pristova 11 63204 'DO'BW&L 063/778-662 Vabimo Vas na dobrote: 'Divjačina gmJS, MUpLOlčj JELEljj mVjR sViočjft, si&fr Ribe MODICE ‘RIBE, ŠKAMPI, HIŠKE SPEClALlEEEE KPREK ... Odprto vsak dan od 9. do 23. ure Posebni aranžmaji za zaključene družbe! Velenje Dobrna iKnren Vojnik vsakdo preureja ceste, kakor se mu zahoče. Odgovor pričakuje od županje in svetnikov. Ob tem je povsem prepričan, da svojevrstnih ležečih policajev pri Kremžarju zagotovo ne bilo, če bi se čez nje morali prekopicevati občinski. Bodo radarji na Menini planini zaznali tudi leteče Ljubenske avtomobile? Kar tiče cest, je Ljubno ob Savinji res na neverjetnem nivoju, ki ga bržčas niso dosegli niti v Romuniji. Ob tem, da imajo sredi klanca še vedno malce popravljene asfaltne ležeče policaje, preko katerih se vozijo le še tisti, ki stanujejo v bližini oziroma oni, ki zanje ne vedo, obstajajo na občinski, nekoč gozdni cesti, samovoljno izdelani “pokopani” policaji. Sicer pa tako prvi kot drugi policaji letošnjo zimo niso posebej vidni in občutljivi, saj je na cestah snega, kakor ga ni bilo že od pamtiveka. Pa ne zaradi relativno bogatih snežnih padavin, ampak zaradi izredno slabega pluženja, ki bi ga morala zagotoviti občina. Saj, denar zanj obstaja. F. F. Pred kratkim je žensko moško in otroško frizerstvo Nova iz Žalca na Soseski 5 odprlo nov, moško-otroški frizerski salon MAGIC. Vsi, ki želite imeti lepo in modno pričesko ste vabljeni, da jih obiščete. OTROŠKI BOUTIGUE Q/al[ czNatatija SPo/zAo. 12$, UŠ.: r/20 2qi £24 "ŽIGA" Velika izbira otroških oblačil ter oblačil in opreme za dojenčke (igrače, vozički, avtosedeži...) /veleprodaja in maloprodaja otroških ^ PLENIC NANNVS PO UGODNIH CENAH!\) V trgovini pri Rojnik (nasproti gostišča Matjaž) na Polzeli nudimo metrsko blago in modne dodatke ter Vam po meri skrojimo in sešijemo oblačila! j Celju na Cesti na Ostrožno 82 ' Vam v diskontu nudimo: 15% popust za sveže ohlajeno piščančje in puranje meso 25% popust za izdelke iz omenjenega mesa 30% popust za zamrznjen program SPREJEM NAROČIL PO TELEFONU IN V NAŠIH TRGOVINAH! Odkrijte svoje sonce z Milenko Trkovnik____ BITI USPEŠEN S POZITIVNO MISLIJO Morda boste rekli: “Oh, saj to ni res! Pozitivno mišljenje ne more prinesti rezultatov!” Odločitev o tem, ali boste stopili na to Pot spremembe, boste seveda sprejeli sami. V tokratnem intervjuju bi vam želeli povedati, da razmišljati in živeti pozitivno ni neka duhovnost brez podlage v realnem življenju. Misliti in živeti pozitivno je trdo, disciplinirano vsakodnevno delo, je zavedanje in kontroliranje svojih misli in dejanj v celoti. Spoznati sebe, sprejeti sebe, živeti s sabo in soljudmi kot harmonična, zrela osebnost, je najtežja univerza v življenju. Marsikdo nikoli ne stopi na to pot, veliko jih na tej poti tudi omaga; med nami pa je tudi že vse več tistih, ki so na poti k cilju ali pa so ta cilj že dosegli. Med slednjimi je tudi gospa Milenka Trkovnik, lastnica agencije za kvaliteto življenja. Uredništvo našega časopisa je obiskala v lepem zimskem sončnem opoldnevu ter s sabo prinesla sonček, ki simbolizira pozitivno jedro, ki ga imamo vsi, le da ga nekateri nismo sposobni občutiti. Milenka Trkovnik: Odkrijte svoje Dandanes se izgubljamo in največji dosežek človeštva je vsekakor v odkritju samega sebe, lastne notranjosti, višjih vsebin, v doseganju notranje njavnote-ženosti. Kakšen je današnji človek ter kdo je današnji človek, kdo sem? Pogosto se sprašujem, kdo je ta današnji človek. Ali je dober aP slab, ali živi sproščeno ali v strahu, ali si današnji človek upa živeti ta trenutek sedanjosti ali pa beži v preteklost, živi za prihodnost. Ali si ti ta človek, sonce ki kroži le po orbiti svoje duše, in svojo dušo hrani le s preteklostjo in prihodnostjo, v svojo notranjost pa si ne upa, ker se boji srečanja s samim seboj. Človek je tujec samemu sebi. Zato neprestano išče sebe pri drugih, je neprestano od koga odvisen. Vendar, človek je pomemben. Ko se boš zavedal, da je vse v tebi in dobro in slabo in sonce in luna in bog in hudič, in ko se boš kot človek znal, želel, hotel odločati za pravo pot, ki bo tvoja pot, se boš znašel na križišču svojega življenja. Izbira pa je težka, kajti le ena pot je prava. Zanima vas torej človek, zavedanje, ozaveščanje človeka, sprejeti se, razumeti. Kako ljudje dandanes živimo? V času, ki ga živimo, potrebujejo ljudje predvsem to, da jih nekdo posluša ob njihovih težavah, spodbuja, pohvali, npr.: vi boste to zagotovo zmogli, umirite svoja čustva, poslušajte, kaj vam pravi razum; recite si, življenje je problem, zato sem tu, da ga rešim; sposoben sem nadzorovati svoje misli. Ljudje potrebujejo tudi umirjanje negativnih čustev. Skratka, rečem lahko, da današnji človek premalo pozna sebe, pa tudi sočloveka, premalo se poglablja vase in v drugega, zato s seboj in z drugimi ne zna prav ravnati. Neglede na to, kakšen poklic kdo opravlja, pri vseh nas je preveč negativnega mišljenja, premalo ljubezni do sebe in drugih, kar je že prava epidemija današnjega časa. Vendar, kako začeti? To vprašanje je vedno prisotno. Kako naj jaz, da, prav jaz, s tem začnem. Nekateri so začeli tako, da so se začeli ukvarjati z duhovnostjo, druge je kak prelomni trenutek v življenju popeljal na to pot, skoraj tako, kot bi obrnil stikalo. Menim, da ni treba čakati takšnega trenutka, saj mogoče sploh ne bo prišel. Začetek spoznavanja samega sebe, ukvarjanja s pozitivnimi mislimi, je takrat, kadar vam “nekaj” v vas ob kakšnem dogodku “nekaj reče”. Takrat se ustavite, zberite in prisluhnite - kajti tisto “nekaj v vas”, to ste vi sami, je vaša pozitivna energija, je tisto, kar vam “govori” že vse življenje, mu niste znali prisluhniti, ker se ne zmorete odvrniti od zunanjih dogodkov. Vsakokrat, ko vam bo to “nekaj” spregovorilo, se ustavite, umirite in si prisluhnite. Tako so s spoznavanjem samega sebe začeli mnogi, pa boste tudi vi. S samozavestjo lahko rečem, da sem bila v prejšnjem poklicu kot tajnica uspešna, sedaj, kot predavateljica, pa sem s pomočjo presenetljive moči pozitivnih misli še srečnejša in uspešnejša. Nikoli nisem bila tako resnično in globoko uravnovešena ter srečna, kot sem danes. Nikdar se namreč ne počutim sama in osamljena. Skratka, dobra pripravljenost na raznolike, lepe in naporne življenjske situacije. Danes ni več problem pomanjkanja izobrazbe kot take, pač pa na splošno primanjkuje znanja o kvaliteti življenja, ki si ga je najtežje pridobiti. Gre preprosto za to, da veliko vemo, ne znamo pa svojega znanja uporabiti in po njem živeti. Mnogi iščejo krivdo za svoj neuspeh pri drugih, v okolju, sami pa navadno niso pripravljeni ničesar narediti. Kar je pri tem pomembneje, je to, da taki ljudje navadno ne zastrupljajo z negativnostjo le sebe, temveč tudi okolje, v katerem živijo. Tako se v ljudeh, ki premalo samostojno razmišljajo, ob takih informacijah pojavi strah, ki ga v naslednjem hipu prenesejo na naslednjega. Tako lahko govorimo o množičnem zastrupljanju z negativnimi mislimi, ki izhaja od enega človeka. Kdor se ne zaveda svojih negativnih čustev ali pa jih ne zna preusmeriti v pozitivno, bo na veliko zastrupljal sebe in svoje okolje. Pozitiven odnos do sebe in pritrdilno pozitivno mišljenje sta nujna pri vseh. Mnogi ne zmorejo hoditi po sončni pozitivni poti uspeha, ker je ta pot strma, naporna in zahteva energijo, razmišljanje, dejavnost, preverjanje svojih misli in dejanj. Ljudje si radi zatiskamo oči pred svojimi napakami, smo prveč strahopetni, da bi pogledali vase. Kako naj oblikujemo odnos do sebe in drugih? Premislimo samo, koliko bolj bi bili uspešni, če bi vsaj polovico svojih negativnih misli preusmerili v pozitivne. Ko stopimo v svet pozitivnih misli, ni v njem več prostora za grde človeške slabosti, kot so laži, lenoba, nevoščljivost. Pridobivamo spoštljiv odnos do samega sebe, postajamo močnejši. Za spremembe, ki lahko docela spremenijo življenje, je treba imeti točno oblikovan cilj, natanko vedeti, kaj želimo doseči; potrebna je resnicoljubnost do sebe. Sebe imeti rad na pravi način. Naučiti se moramo ločiti bistveno od nebistvenega, smiselno od nesmiselnega ter vse najprej poiskati v sebi, vsak zase. Ne dopustimo, da nam življenje kontrolirajo partnerji, starši, otroci, okolje in nam vsiljujejo življenje po svojih vzorcih, kadar so le-ti negativni. Človek je enkratna in neponovljiva osebnost, zato naj bo zvest predvsem sebi. Vsi moramo iti skozi šolo Življenja. Zakaj vi tako razmišljate? Vsekakor brez znanja in ljubezni človek težko pride do takšne svobode. Že takrat, ko sem se preživljala kot tajnica, sem prebirala literaturo o človeku, o življenju, o kvaliteti življenja. Nato sem se štiri leta in pol izobraževala doma in v tujini. Pridobila sem si znanja o spoznavanju sebe, uspešnem sporazumevanju, pozitivnem mišljenju, nevrolingvis-tičnem programiranju, celovitem ozaveščanju človeka in drugih programih za osebno uspešnost. V preteklem letu se je programa pozitivnih misli, ki teče v okviru Agencije Kristina, udeležilo preko tisoč slovenskih direktorjev, podjetnikov, mana-gerjev. Torej sedaj svoje znanje, bogate poklicne in življenjske izkušnje z velikim občutkom za sočloveka uspešno posredujete mnogim. Izobraževanja namenjate vodilnim in vodstvenim v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu in vseh drugih dejavnostih. Zakaj? Predvsem zato, ker je danes v tem našem času in okolju vse preveč negativizma, kritizerstva, nezadovoljstva, stresa, poklicnih bolezni... To so vsekakor moteči faktorji z neverjetno razdiralno močjo za uspešno delo in vodenje. In strokovna znanja, ki danes niso več problem, resnično niso dovolj, da se vodilni delavec spoprime z vsemi temi negativizmi. Vemo, da je za uspešno delo in vodenje potrebna kreativna (pozitivna) Leta 1990 je kot plod osemnajstletne prakse Milenke Trkov-nik v tajniškem poklicu nastal prvi referat na temo Uspešna tajnica in prvo predavanje na DU Cene Štupar. S programoma Uspešna poslovna sekretarka in Uspeh s pozitivno mislijo sodeluje danes z mnogimi izobraževalnimi središči ter podjetji. Je tudi avtorica dveh strokovnih knjig in avdio kasete, mnogim pa je znana kot sogovornica v radijskih in tele-vizijskih oddajah.______________ ustvarjalnost, dobro poznavanje sočloveka in zdrava, odrasla komunikacija. Žal pa nam vsesplošno primanjkuje znanja o kvaliteti življenja. Zato delam na tem, da bi vsi znali ceniti svoje življenje, da bi znali svoje življenje živeti v sedanjosti in za ta trenutek. Brez sočloveka - tega dragocenega bisera, na katerega vsi tako pogosto pozabljamo, večine stvari ne bi bilo ali pa ne bi imele vrednosti, ki jo človeškim stvaritvam daje življenje. Kakšni so temeljni cilji tega programa? Takšen program pomaga aktivirati notranje moči, dobro spoznali samega sebe, postati samozavesten in uspešen, uresničiti želje in predstave, poiskati veliko veselja v vsako-dnevnem življenju, vzpostaviti prijetne odnose s sočlovekom, doživeti ljubezen in srečo... O vseh tem pa ste marsikaj tudi že napisali. Vaša prva knjiga nosi naslov: Kako postati uspešna tajnica? Za pravo tajnico “predpisana” znanja že dolgo ne zadoščajo več. Rast tajnice v pozitivno in uspešno osebnost zahteva predvsem poznavanje same sebe: kdo sem, kaj želim in kako bom to dosegla. Pomembno je tudi poznavanje lastnosti, navad, zahtev direktorja in osebnosti sodelavcev, oblikovanje kreativnih odnosov, pravilno ravnanje s strankami, vedeti je treba dovolj o postrežbi, o sestankih, pravilnem komuni-ci-ranju po telefonu in osebno, o bontonu, modi, urejanju delovnega prostora, o vživljanju v druge, o iskanju zdravih, celovitih poti do sebe, o stresu, skrbi za zdravje - in še bi lahko naštevala. Vse to najdete v moji prvi knjigi, ki ni le priročnik za uspeh v poklicu, ampak tudi za življenje. Pravite, da je ena pot prava. Vsi si, jasno, želimo, da bi izbrali in hodili po pravi, sončni in svobodni poti. Marsikaj o tem ste zapisali v svoji drugi publikaciji. Pot do uspeha s pozitivno mislijo - takšen naslov namreč nosi moja druga knjiga - je prva izvirna slovenska knjiga s tega področja, ki izhaja iz nam domače kulture, današnjega časa in navad. V prvem delu govori o človeku in potrebi, da se zaveda samega sebe in se sprejme ter o tem, kaj pozitivna misel je, drugi del pa je posvečen medsebojnemu sporazumevanju in izražanju ter udejanjanju pozitivne misli. V praktičnih primerih, ki v knjigi pogosto dopolnjujejo teorijo, se marsikdaj najde tudi bralec sam. Če si to odkrito prizna in se odloči za pot pozitivnega mišljenja, lahko doseže boljše telesno počutje, sproščenost, umirjenost, večjo poslovno uspešnost in lažje reševanje osebnih in službenih problemov. Pripravljate svojo tretjo knjigo Hvala ti, življenje. Pred kratkim pa ste izdali tudi avdio kaseto, ki je že od izidu doživela izreden uspeh. Res je. Kaseta z naslovom Človek - poišči sonce v sebi je slovenski prvenec s področja iskanja sončka v sebi, sprejemanja in razumevanja samega sebe, spoštovanja in ljubezni do sebe. Kaseta popelje poslušalca v njegov notranji svet, v razmišljanje o sebi in k iskanju pravih - pozitivnih življenjskih poti. Prebudi ga in ga nauči Ste že kdaj razmišljali, da bo uspeh, ustvarjalnost, zdravje in sreča v vas samih in da ste pogosto zaskrbljeni, neodločni, odtujeni sami sebi, mrki, prestrašeni in polni negativnih misli samo zato, ker so prekinjeni komunikacijski kanali, ki vodijo do vašega notranjega sveta. Storite nekaj dobrega zase. Naučite se razmišljati pozitivno in kreativno!_________ poiskati notranjo harmonijo in skladnost med dušo in telesom. Je sugestibilna in namenjena vsem, ki doživijo bolečino, ne-u-speh in izgubljajo spoštovanje do sebe. Odpira pot do spoštljivega odnosa do sebe, sočloveka, narave in življenja. Pozitivno mišljenje je torej področje, ki iz dneva v dan pridobiva na pomembnosti. Spoznavamo, da ga je težko predstaviti, še težje pa izraziti in udejaniti. Naučiti se ljubezni do sebe je najzahtevnejša pot v življenju. Opravili jo bomo, če bomo živeli v sedanjosti in za sedanjost, če bomo na vse probleme gledali in jih sprejemali kot učitelje, prijatelje in če se bomo vedno znova učili. Naši učitelji pa so tudi naši otroci, šefi, sodelavci, prijatelji, starši, ljubljena bitja. Pri spoznavanju sebe in pri naši rasti nam bodo pomagale knjige, narava, ljudje in njihova ljudskost, ves svet. Se pravi, to je nekako tako, da ko stopiš v svet pozitivnih misli, v njem ni več prostora za grde človeške slabosti? Tako je. Takrat postaneš del narave. In ko si pridobiš znanje o življenju in spoštljiv odnos do samega sebe, postaneš dovolj močan za vsa bremena, ki ti jih življenje naloži. Kot povsod velja tudi tukaj: vsak začetek je težak, prve stopinje na poti k pozitivnemu mišljenju so najtežje, tu je največ padcev in bolečin. A verjemite, splača se! Na poti osvajanja pozitivnih misli želim vsem mnogo uspehov. Maja Zagoričnik Kipar, ki nas znova preseneča Kipar Vlado Novak s svojim domiselnim kiparskim ustvarjanjem na keramiki (to dela ie 15 let) znova dokazuje, da keramika ni le beseda, za katero ponavadi mislimo, da dobro vemo, kaj pomeni. Sicer pa je na splošno možno opaziti skoraj popolno nepoznavanje te materije in pomanjkanje občutka zanjo celo pri večini galeristov in kritikov. Podcenjevalni odnos do nje vodi do tega, da se čedalje manj dobrih umetnikov resno ukvarja z njo. In Vlado Novak je eden izmed njih, saj se ukvarja tako s slikarskimi kot tudi s kiparskimi sredstvi izražanja ter jih dostikrat uspešno spaja v svojih keramičnih reliefih. Ne samo po izboru likovne tehnike, keramike, temveč tudi P° izboru motivov, s katerimi se ukvarja Vlado Novak, je njegovo delo izven najmode-rjenših, skoraj ikonoklasičnih tonov v likovni umetnosti. Vlado Novak ostaja pri tradicionalnem načinu izražanja in tradicionalnosti, figurativni motiviki, ki jo vedno prikazuje na izviren in predvsem samosvoj način. Dejstvo je, da Vlado Novak izstopa iz uveljavljenosti ne-razumskih načrtov izražanja v umetnosti. Novakovi reliefi, precizne mo-delacije “prikrite erotike” (kot to on sam poimenuje) so takšne prepoznavne entitete njegovega ustvarjanja. Njegovi očitni simboli, ki ponazarjajo rdeča jabolka skušnjave, se počasi transfor- Pvi delu mu pomaga tudi človekov najboljši prijatelj mirajo v serijo zlatih podob, naslikanih na raskave, šamotne plošče, vendar pa nas kipar Novak še vedno pušča v refleksiji dvoličnosti ženskih likov, ki enkrat prinašajo blišč življenja, drugič pa bledost smrti, nadalje resignacije spoznanja, da slepci (še) vedno vodijo množice, ki ne gledajo poti pred seboj. Sicer pa ima kipar Vlado Novak že deset let status svobodnega umetnika pri Društvu slovenskih likovnih umetnikov in se od takrat naprej profesionalno ukvarja s kiparstvom. Prej pa je pet let delal v Keramični industriji Liboje in tako spoznal tehnologijo obdelave keramike. Vlado Novak razstavlja vedno sam in ima do danes že preko 100 samostojnih razstav po Sloveniji, še prej pa je razstavljal tudi v bivši Jugoslaviji (Kumrovec, Zagreb, Sarajevo, Beograd, Krušovec). Po osamosvojitveni vojni je razstavljanje nekoliko opustil, vendar pa je v tem obdobju kiparil in se pripravljal za nove razstave, tako da v zadnjem času spet intenzivno razstavlja. Trenutno pripravlja novo razstavo v Mariboru (A banka). Gregor Uranič Brez dobre peči ni dobre keramike V Toplicah Dobrna je bila nedavno odprta 15. jubilejna razstava v organizaciji podjetja Limit iz Štor, na kateri se je predstavilo 31 slikarjev iz Slovenije,: Hrvatske, Italije, Anglije, Indije in Brazilije. Umetniška dela so nastala na dveh mednarodnih kolonijah v Piranu in Gornjem Gradu, vsak od umetnikov, med katerimi je tudi 15 akademskih slikarjev, pa je ponudil na ogled po eno svoje delo. Med prevladujočimi tehnikami so akvarel, olje in akril. Za kulturno popestritev razstave je s svojim nastopom poskrbel Studio za ples Celje, plesni teater Igen, ki je v koreografiji Igorja Jelena predstavil dve plesni sliki, poimenovani 'Šepet’ in 'Lepa Vida’. Prisotne, med katerimi je bilo tudi 18 razstavljajočih slikarjev, je najprej pozdravil direktor Toplic Dobrna Darko Urbanci, ki je med drugim ocenil, da bo tako kvalitetna razstava prav gotovo prispevala tudi k dobremu slovesu Toplic v širšem slovenskem prostoru. Čast odprtja razstave pa je pripadla županu občine Vojnik Podergajs Benu, ki jo je pospremil z besedami: “Razstavo dajem na ogled vašemu strokovnemu in kritičnemu očesu kakor tudi vaši dobri volji, z željo, da jo tako sprejmete.” OPLAZENJE VOZIL Na magistralni cesti v kraju Brode pri Vranskem je prišlo 01. februarja do prometne nesreče, ko je 39-letni Matjaž Z. iz Nove Gorice vozil z osebnim avtomobilom pro ti Celju. Po njegovem voznem pasu mu je iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila znamke Reno 4, temno modre barve, slovenjegraške registracije. Vozili sta se oplazili, tako da je Matjaža zaneslo s ceste. Pri tem je bil Matjaž lažje telesno poškodovan. Neznani voznik je vožnjo nadaljeval v smeri Ljubljane. TRČENJE OD ZADAJ Do hujše prometne nesreče je prišlo 06. februarja na magistralni cesti Velenje - Arja vas. Iz Velenja proti Celju je vozil osebni avto 29-letni Zoran P. iz Velenja. Ko je pripeljal do odcepa za naselje Bevce, se je z vozilom, na katerem je imel vključen levi smerni kazalec, ustavil in čakal, da lahko varno zavije v levo. V tem času je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila, 24-letni Jože-Darko P. iz Pirešice. Močno se je zaletel v zadnji del stoječega avtomobila in ga porinil na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik osebnega avtomobila, 33-letni Bogdan V. iz Krtine pri Šmarju. V trčenju treh vozil je voznik Zoran utrpel hude telesne poškodbe, voznik Bogdan, njegova sopotnica 19-letna Barbika P. iz Mozirja ter sopotnik v vozilu Darka, 22-letni Ladislav S. iz Lipja pa so bili lažje poškodovani. Krivec te nesreče, Jože-Darko, P. je takoj po trčenju peš zapustil kraj nesreče in odšel domov, kjer so ga policisti kmalu izsledili. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v organizmu 2,00 promili alkohola, osebni avtomobil pa je vozil v času prepovedi vožnje vozil B kategorije. TATVINA AVTODELOV Na Ločici pri Vranskem je 29. januarja nekdo s parkiranega tovornega avtomobila znamke Mercedes odtujil oba žarometa, luč za meglo in prednji desni smerokaz. Lastnik vozila, Marjan Š., je oškodovan za okoli 100.000,00 tolarjev. VLOM V TRGOVINO LILY Preko noči 30. januarja je neznani storilec na Bregu pri Polzeli vlomil v trgovino LILY. Iz notranjosti je odnesel manjšo količino sladkarij, cigaret in alkoholnih pijač, s čimer je Romano L. iz Polzele oškodoval za 20.000,00 tolarjev. TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA 30. januarja je bil med 19.00 in 20.00 uro izpred stanovanjske hiše v Letušu ukraden osebni avtomobil znamke ALFA ROMEO, Alfeta 1600, rjave barve, reg. št. PU 628-BF, last Borisa G. iz Republike Hrvaške. Vožnja s tujim vozilom pa je trajala le do 03.00 ure dne 31. januarja, ko so na Otočcu novomeški policisti prijeli voznika, 18-letnega Maria V. in sopotnika, 17-letnega Simona L., oba iz Velenja. VLOM V KIOSK Neznani storilec je preko noči 02. februarja vlomil v kiosk Dolores v Šempetru. Po vstopu je pregledal notranjost in iz nje odtujil 8 zavitkov cigaret Marlboro, dva žepna noža, kolonjsko vodo in 6 čokoladnih jajčk. Z dejanj-em je Dolores P. iz Šempetra oškodoval za okoli 25.000,00 tolarjev. VLOM V GOSTIŠČE Prav tako je bilo 2. februarja vlomljeno v prostore gostišča Pri Rimski nekropoli v Šempetru. Notranjost objekta je bila v celoti preiskana. Odtujili so manjšo količino menjalnega denarja, prenosni telefon s slušalko znamke ASCOM, liter žgane pijače, več zavojčkov cigaret ter več kemičnih pisal in nalivnih peres z natisnjenim imenom gostišča. Z dejanjem je bila lastnica, Marija S. iz Podloga, oškodovana za približno 200.000,00 tolarjev. TATVINA IZ AVTOMOBILA Neznani storilec je 02. februarja med 12.00 in 13.00 uro prišel do osebnega avtomobila znamke Mercedes-Benz, ki je bil parkiran pred gostiščem Lovec v Studencah. Iz vozila je odmontiral prednja kolesa in jih odnesel neznano kam. Z dejanjem je lastnik vozila, Bogdan R. iz Razdela, oškodovan za približno 45.000,00 tolarjev. KRAJA SNOWBOARDA 08. februarja se je med 13.30 in 14.10 uro med številnimi smučarji na Golteh znašel tat. S terase hotela je ukradel Snowboard, črno-rume-no-rjave barve. Lastnik, Jure D., je oškodovan za okoli 60.000,00 tolarjev. SMRTI Vincenc UŠEN iz Ložnice, 68 let Jožefa PART iz Malega Vrha, 66 let Marija HAMAR iz Žalca, 63 let Petrina OCVIRK iz Arje vasi, 74 let Frančiška MELANŠEK iz Polzele, 80 let Pavla DERČA iz Ojstriške vasi, 85 let Marija VAJNGERL iz Šešč pri Preboldu, 87 let ROJSTVA Diana NEMIVŠEK iz Tabora - deklico, Tatjana STRLEKAR iz Velenja - dečka, Cvetka ZAKONJŠEK iz Prebolda - deklico, Danica VRATNIK iz Braslovč - deklico, Damjana KUHAR iz Žalca - deklico, Erika ROŠKAR iz Velenja - deklico, Karmen KOK iz Polzele - deklico, Romana ČANŽEK iz Mozirja - deklico, Nada IVANOVSKA iz Prebolda - dečka, Irena LOČIČNIK iz ■Prebolda - dečka, Vlasta JAN iz Šempetra - deklico, Jadranka BABIČ iz Petrovč - deklico, Ksenija ROTOVNIK iz Žalca - dečka, Klavdija ČAS iz Šmartnega ob Dreti - dečka, Renata KARNOVŠEK iz Šempetra - deklico, Simona PODGORNIK iz Petrovč - deklico, Tanja ZAPUŠEK iz Griž - deklico, Milena CENCELJ iz Vranskega - dečka. POROKE Igor ZUPAN in Andreja NAPOTNIK, oba iz Velenja. Neprevidnost botruje nesrečam! MORANA d.o.o. POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA Parižlje Ilc, BRASLOVČE tel.: 063 720 003, 720 660 Je na Ljubnem več vredna zemlja ali ljudje? Čeprav je od katastrofalnih poplav v Savinjski dolini minilo že več kot pol desetletja, Liznekovi, Vrtnikovi, Anzovi in Podlesnikovi vztrepetajo ob vsakem močnejšem nalivu. Nič čudnega, saj se prav lahko pripreti, da bodo njihovi domovi zaradi neodgovornega ravnanja nekaterih spet žrtev vodne ujme. Veleblagovnica Agrina v Žalcu je večini poznana kot kmetijsko - tehnološka trgovina, manj ljudi pa ve, da stoji za tako imenovano Zeleno trgovino tudi diskont z raznovrstno ponudbo, konkurenčnimi cenami in z vrsto ugodnostmi pri nakupu. Diskont pijač in živil že tri leta ponuja okoli 4000 artiklov, med katere sodijo vsa živila, alkoholne in brezalkoholne pijače, žitarice, sladkarije, bogat bio in dietni program, pralni praški in kozmetika. Na levi strani Ceste v Rastke, obilen kilometer iz trga Ljubno, stoji pet lepih hiš. V času novembrskih poplav pred leti je bilo v vsaki najmanj meter vode. Nastala škoda ni bila nikoli ustrezno povrnjena, nad čemer pa se njih prebivalci, kakšen ducat jih je, niti ne pritožujejo. Želijo 'e, da bi strugo Ljubnice uredili v tolikšni meri, da bi voda nikoli več ne prestopila bregov. “Včasih so na levem bregu potoka rastle smreke. Ob popla-vah so bile podrte, tako so bregovi postali še bolj ranljivi. Trenutno nas pred vodo ščiti le nasip, ki so ga z izkopanim materialom iz struge napravili že Pred petimi leti. Takrat so prišli '2 Nivoja, nekaj merili in rekli, da bodo izdelali pravi nasip, ki b> dokončno odpravil možnost Poplav. Nikoli ni bilo več nikogar, ki bi kaj naredil,” se spominja Nan Hribernik. Je pa bila leto dni po katastrofi manjša ujma, ki je odnesla prvotni nasip v dolžini kakšnih dvajsetih metrov. Ogroženi prebivalci so sami iniciativno podirali zadnje smreke in izdelali provizoričen nasip, ki ne more zadržati vnovične povodnje. Poplavljenci, ki se jim ponuja vnovična nevarnost, se sprašujejo, zakaj jim niso uredili nasipa, ki jim je že bil obljubljen. Ne razumejo, zakaj so lahko izdelali kvalitetne nasipe, ki varujejo zgolj zemljišče. Je ledina vredna več kot ljudje, se sprašuje Ivan Hribernik... Vsi pa se lahko vprašamo, kdo je odgovoren za skrbi na Cesti v Rastke. Včasih je bila bojda občina Mozirje. Če se prav spominjamo, je pred malo več kot letom dni stopila v veljavo nova lokalna samouprava... Ker so se že ob snovanju te trgovine odločili za diskontno naravnanost, trenutno v njihovi ponudbi ni hitro pokvarljivih mesnih in mlečnih izdelkov ter kruha, vendar so se tudi v tem hitro pripravljeni prilagoditi zahtevam kupcev. “Do zdaj so nas obiskovali predvsem lastniki manjših trgovin, katere oskrbujemo z raznovrstnimi artikli,” sta povedali Breda Re-tuznik in vodja diskonta Anita Leskovšek. “Ti so postali naše stalne stranke, saj so zadovoljni z našo ponudbo in nizkimi cenami, mi pa bi radi poleg podjetnikov pritegnili tudi individualne kupce.” Pri tem so naleteli na vrsto težav, povezanih zlasti z lokacijo diskonta, skritega za Zeleno trgovino. “Misliva, da ljudje niso vajeni kupovati v trgovinah, ki ne stojijo neposredno ob cesti,” sta mnenja predstavnici Agrine. “Diskont pa je od ceste oddaljen le nekaj korakov, ob njem so urejena prostorna parkirišča, zato je nakupovanje v njem ne le cenovno ugodno, ampak tudi prijetno.” Da bi pritegnili individualne kupce, pripravljajo degustacije, ki jih bodo letos prestavili iz Zelene trgovine v diskont. Do zdaj so že pripravili degustacije vin, ledenih čajev, sladoledov in drugih artiklov. Sledijo tudi modnim in sezonskim tokovom na trgu, ob praznikih pa se potrudijo določeno blago ponuditi po akcijskih cenah. “Prav zdaj, ko se bližata Valentinovo in pust, nudimo v diskontu sladke izdelke in sestavine za peko peciva po zelo ugodnih cenah. Nasploh se trudimo sodelovati z ozkim krogom tistih dobaviteljev, s katerimi se lahko dogovorimo o zelo konkurenčnih cenah.” Diskont je tudi zelo prostoren, saj ima kar 600 kvadratnih metrov prodajnih površin, blago v njem pa je sistematično urejeno. Trgovci si vzamejo čas za potrošnike in se vsakemu posvetijo tako, da je z nakupom kar najbolj zadovoljen. “Zadovoljni kupci se bodo vračali, kar je tudi za nas dobra reklama,” je prepričana Anita Leskovšek. “Mi pa bomo storili vse, da se bomo prilagajali potrebam trga. Že zdaj sledimo željam kupcev, po potrebi pa bomo še bolj posodobili tehnično opremljenost diskonta tako, da bo kar najbolj ustrezal potrebam individualnega kupca.” Svojim strankam pa poleg nizkih cen ponujajo tudi dodatno ugodnost pri nakupih. To je zelena kartica, s katero potrošnik dobi pri vsakem šestem nakupu 5-odstotni popust za šest prejšnjih nakupov skupaj. Nataša Verk HoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12, BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587 : ŠIROK IZBOR VRTNIH SEMEN ZA SPOMLADANSKO SETEV: = > semenski krompir (zgodnji in pozni) semenska šalotka (debela) HAZIVO ORODJE IIV OPREMA ZA VRTIČKARJE EV KMETOVALCE Aparati za pranje pod pritiskom TKSRCHER Za obisk se priporočamo! V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila 9. februarja osrednja proslava, s katero so krajani počastili praznik slovenske kulture in tako tudi spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prisotni so najprej z minuto molka počastili spomin na nedavno preminulo slovensko rojakinjo, dr. Slodnjakovo, ki je za slovensko besedo aktivno delovala v Salzburgu. Zdravljico, slovensko himno prav izpod peresa pesnika Prešerna, je zapel Savinjski oktet pod umetniškim vodstvom Milana Lesjaka, zatem pa se je kot slavnostni govornik predstavil književnik Miloš Mikeln. Pisatelj je izpostavil, kako je na prvi pogled neobičajno, da Slovenci kot narodni praznik slavimo počastitev pesnika, ne pa spomin na zgodovinsko bitko ali vojnega heroja. Vendar pa se naš narod ni formiral v velikih vojnah, ampak po ljudeh slovenske besede, ki so si skozi stoletja prizadevali, da ohranijo ter razvijejo kulturo slovenskega jezika. Pesnik France Prešeren prav gotovo sodi v sam vrh teh zaslužnih slovenskih mož. Zato naj ta slovenski narodni in kulturni praznik pokaže, da se zavedamo pomena ohranitve svojega jezika in slovenstva, ki je bilo ogroženo dolga desetletja, vse do zadnje vojne. Savinjski kraji niso nikoli bili prav revni. Zato so semkaj že od nekdaj škilili severni sosedje, okupatorji med drugo svetovno vojno pa so priključitev dežele smatrali, kot da so si pridobili nazaj že od nekdaj, po vseh pravicah, nemške kraje. V takih časih so bila prav gesla veljakov slovenstva, kot je bil France Prešern, tista, ki so se skrivaj širila med ljudmi in jim dajala pogum. Ko se je tudi nekdanja jugoslovanska država izkazala za nepravo izbiro, so Slovenci svojo težnjo po samostojnosti najprej izkazali prav na kulturnem področju. Velike zasluge pri tem ima dr. Matjaž Kmecl, ki je z vstajanjem ob Prešernovi Zdravljici prvi označil željo Slovencev, da si sami izbiramo himno, ustvarimo državo in krojimo usodo. Prešeren je bil po besedah Miloša Mikelna sicer manj političen človek, kot si mislimo, saj se ni ukvarjal z vsakodnevno politiko, zato pa je ostal njegov široki razgled nad usodo naroda tako jasen. Kljub vsemu pa se naj vsak Slovenec ob kulturnem prazniku na Prešernov dan zamisli, kaj so resnične vrednote slovenstva. Naj ne prevladajo prepiri, naj bodo naše politične odločitve čimbolj premišljene, da bomo znali izbirati ljudi, ki nas bodo prav vodili, je svoj nagovor zaključil Miloš Mikeln in v zadnjih besedah dodal še pohvalo vsem kulturnikom Slovenije, ki si prizadevajo slediti Prešernovim stopinjam. Sledila je slovesna podelitev Savinovih odličij, s katerimi je posebna komisija konec januarja sklenila nagraditi zaslužne kulturne delavce. Nagrajencem, ki so poleg plaket in nagrad prejeli tudi grafiko umetnika Rudija Španzla, sta odličja podelila žalski župan Milan Dobnik in vodja Oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Občine Žalec Tanjav Rehar-Razboršek. Kot prva je plaketo prejela Valerija Dolar iz Žalca, ki kot učiteljica glasbe v Šempetru in vodja številnih pevskih zborov, dosega zavidljive uspehe na glasbenem področju, zatem pa je bila plaketa podeljena Ivanu Brišniku iz Prekope, ki je izjemno aktiven na področju ohranitve kulturne dediščine in obnove nekaterih zgodovinskih oziroma sakralnih spomenikov. Tretjo plaketo si je prislužil Štefan Kočar z Vranskega, in sicer za zasluge glede odkrivanja sledov, ki jih je zgodovina pustila v njegovem domačem kraju in okolici. Letošnja Savinova nagrada pa je šla v roke Franciju Ježovniku iz Griž, ki že dolga desetletja zbira podatke o zgodovini in običajih Savinjske doline. V veliki meri je zaslužen za ustanovitev domoznanskega oddelka v Občinski matični knjižnjici Žalec, v publikacijah aktivno opozarja na zanemarjanje kulturne dediščine in v mnogočem prispeva k monografijam posameznih krajevnih skupnosti Občine Žalec. Proslavo je s koncertom zaključil Trio Lorenz, ki ga sestavljajo Primož Lorenz na klaviiju, Tomaž Lorenz na violini in Matija Lorenz na violončelu. Predstavili so se z deli Josepha Haydna, Lucijana Marije Škerjanca in Antonina Dvoraka. D.S. V Mozirju imajo že 105 let poseben odbor, ki skrbi za vsakoletni praznik pusta. O tem je veliko napisal tudi kroničar Moziija, g. Aleksander Videčnik. Odbor, ki organizira pustovanje v Mozirju, ima svojevrstna oblačila, bele hlače, črne frake, metuljčke ter cilindre. To izvira iz preloma v to stoletje, ko so trški veljaki za pusta dovolili, da služabniki vzamejo za en dan oblast v svoje roke. Dejansko so tedaj sami gospodarji vse postorili pri hiši in v hlevu, služinčad pa je upravljala s trgom in se veselila. Ta običaj so obdržali še danes. Čeprav je tema pustne vlade pravzaprav skrivnost, je letos “javna skrivnost” mozirska televizija. Ob tej priložnosti si bodo privoščili prav vse snemalce. Tudi letos se bodo držali statutarnega določila, da je pust “šiba božja Mozirja”, ki pa nikoli ne zgreši. Program je tako usmerjen, da vsakič obdela najbolj aktualno zadevo. Letos je prišel na vrsto notar s svojo tajnico, kar bo osrednja tema ali rdeča nit vsega praznovanja. Zadnjih 15 let pravijo, da v obravnavi niso žaljivi, ampak opozarjajo na napake, ki so bile v tekočem letu najbolj opazne. Predvsem so pri kritiki zelo korektni, saj vsi udeleženci, od gasilcev pa do policajev, povedo svoje, z enim samim ciljem, da se te nevšečnosti odpravijo. Pustno praznovanje se bo tudi letos pričelo na pustni četrtek, ki mu pravijo tudi mali pust, pustni stric, v Mozirju pa debeli četrtek. Na ta dan se prvič zberejo v uniformah, ker je prva javna “skušnja”. Zbere se domača godba, ki gre skozi trg. Opravijo tudi sprejem novincev, ki so za ta kraj storili nekaj koristnega. Pred dvema letoma so tako “posvojili” novo gostinko, lani so prevzeli gradbeništvo Cimpermann, ki je obnovilo Grabnerjevo hišo, prav tako so ovenčali aktivnega predsednika krajevne skupnosti. Vsak pač dobi tisto, kar mu gre. Naslednji dan, v petek, vsi V Braslovčah so že začeli s pustovanjem Foto: S. J- Počivajo. V soboto je maškerada, ki jo Pripravlja Partizan. V nedeljo dopoldan gredo spet po trgu, popoldan pa imajo otroci svoje rajanje. Bilo je že nekaj Primerov, ko so s takšnim običajem Poizkušali tudi sosedje iz Nazarij in Rečice, vendar zaradi zavzetosti ljudje raje pridejo v Mozirje. Vsakič imajo na pustno nedeljo udarne pevce, kot so Pop design, Sanja Klinar, Hajdi. . . Na pustni ponedeljek je “ofiranje”. Včasih So šli od hiše do hiše, danes pa le od ulice do ulice, saj je kraj postal že kar Velik. Povedo, kaj je v ulici novega in zaželijo vsem prijetno praznovanje. S sabo 'majo pustnega kurirja in pustne kape. Najbolj zavzeti preprosto čakajo in rade v°lje tudi kaj prispevajo. Glavno opravilo Se izvrši na pustni torek. Poiščejo pusta in gredo na občino ter vržejo občinsko vlado. Ob tem preberejo vladni dekret ter gredo Po podjetjih v kraju in soseščini. Vsepovsod povedo, kar pač komu gre. Povsod so dobrodošli, saj se takrat za trenutek ustavijo stroji. Vsi pridejo in z odobravanjem Poslušajo dobronamerno kritiko. Ob 11. uri gre godba pred šolo in skupaj z maskiranimi šolarji odidejo na trg, kjer Se pripravi show. Glavni dogodek se pripeti popoldan, ko Povedu vsakomur, kar mu gre. Zvečer sledi zelo obiskana maškarada. Okoli polnoči pust umre. Nato zdravnik ugotovi, zakaj je umrl. Začne se objokovanje in branje testamenta. V sredo je pust sredi trga na parah, kjer 8a kremirajo. Po tem dogodku sledi sedmina s prestami in gorčico, ki je v kahlah. Takrat pač humoristično obdelajo prav vse. Tako bo tudi letos. Kot so nam zatrdili, bomo tudi mi dobili “Pustnega kurirja” in uekaj najbolj udarnih tem, da jih objavimo v našem časopisu. Zato ne pozabite kupiti naslednje številke. -nko Začetek novega obdobja, novega leta, pobudi zmerom vrsto šeg in navad. Če je bil “pust” svojčas začetek novega leta, je to lastnost ohranil do današnjih dni. Pomembne dneve, praznike, je človek že od nekdaj slavil tudi s posebno in obilno jedačo in pijačo. Pustne dneve še danes slavimo s posebno tečnimi jedmi. Te dni spada na mizo različno pripravljena svinina, zraven pa mnogo mastnega peciva: ajdova potica, špehovka in ocvirkovka, krofi in pa flancati. Ponekod pravijo pustni nedelji “mastna” nedelja, četrtku pred njo pa “debeli” ali “tolsti” četrtek. Ob pustu mora biti vsakdo sit, človek in živina. Kdor se tega dne ne naje, pravijo v celjski okolici, bo vse leto stradal. Staro pravilo veleva, da mora biti ob pustu na mizi svinjska glava, ki se skuha že na “debeli” ali “tolsti” četrtek, Ta dan je god vseh debeluhov. Je pa revež tisti, ki si na ta dan ne more privoščiti tolste južine. Po vsem Slovenskem je znana veselo-žalostna pesem: Hopsasa, rajsasa, pustna nedelja -lan sem bil Špeha sit, letos pa zelja . . . Pri tem ne gre pozabiti, da se zelja o pustu ponekod izogibajo, medtem ko ga drugod zelo radi postavljajo na mizo. Izročilo torej zahteva ob pustu norčije in obloženo mizo. Še dandanes se tega radi držimo, in da bo “Vaša” miza res mastno obložena, bomo danes pripravili najznačilnejšo pustno sladico - PUSTNE KROFE. Pa dober tek vam želim! Ana Gl Spoštovani upokojenci! Ali razmišljate o tem, da bi bilo bolje hraniti denar v banki kot doma? Ali še vedno čakate doma, da Vam poštar prinese pokojnino? Pridružite se vsem tistim upokojencem, ki prejemajo denar na hranilno knjižico ali tekoči račun. Ste se vprašali ZAKAJ? • denar je varno naložen in se obrestuje, • denar lahko dvignete na vseh 31 enotah Banke Celje ter vseh poštah brez provizije, • kot imetniki tekočih računov lahko dvigujete denar na vseh bankomatih po Sloveniji 24 ur na dan; hkrati Vam bankomat omogoča tudi polog gotovine ter plačilo položnic, • za brezgotovinsko plačevanje Vam nudimo plačilne kartice ACTIVA in ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD, • če ne potrebujete celotne pokojnine takoj, so Vam na voljo različne oblike vezav. Če še nimate hranilne knjižiče ali tekočega računa, Vam to uredijo v vseh ekspoziturah naše banke. Za vse dodatne informacije v zvezi z bančnim poslovanjem smo Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje NISSAN ALMERA Novo ime v družini vozil Nissan v Evropi, stilno in tehnično napredno vozilo Nissan ALMERA, so prvič predstavili na frankfurtskem avtomobilskem sejmu 1995. Almera je evropska sestra Nissanovega novega Pulsarja, ki je bil uspešno uveden na japonsko tržišče spomladi leta 1995. Almera ponuja kupcu široke možnosti izbiranja. Od samega začetka bo avto na voljo v trivratni in petvratni hatchback izvedbi, ter štirivratni limuzinski izvedbi. Na voljo bodo do trije luksuzni in dva športna paketa opreme - LX, GX, SLX, SR in S. Izvedenka LX je dobro opremljeni, vendar cenovno ugodni spodnji nivo ponudbe, izvedenka GX pomeni jedro ponudbe in naj bi našla največ kupcev, izvedenka SLX je najrazkošnejša izmed Almer, izvedenka SR pa bo imela bolj športno uglašena podvozja in opremo. Paket S pomeni popolnoma novo smer športnega avtomobila in je namenjena predvsem mlajšim uporabnikom. V letošnjem letu se bo izboru izvedenk pridružila še visoko zmogljiva trivratna Almera GTi. V vozila so vgrajeni 16-ventilski motorji z večtočko vnim vbrizga vanj e m goriva in z nizkimi emisijami izpušnih plinov, prostornine 1.4 in 1.6 litra, ter varčni 2.0 literski dizelski motor. Pri vseh izvedenkah Almere, je poudarek na voznikovih užitkih in funkcionalnosti. V svojem razredu se odlikuje po izjemni vodljivosti in stabilnosti, ki sta kombinirani s primerljivo visokim udobjem med vožnjo, za kar ima zasluge sodobna Nissanova zadnja prema z večkratno povezanimi nosilci, ki je bila prvič vgrajena v nedavno predstavljeno Nissanovo limuzino najvišjega razreda Maxsima QL. Pomemben kriterij pri razvoju Almere je bila varnost. Vsi modeli so opremljeni z drogovi za bočno zaščito v vratih, v karoserijo so vključene zmečkljive sekcije, kar zagotavlja vatno kletko za potnike. Opazno je povečana togost školjke tudi v primerjavi z dosedanjimi Nissanovimi modeli. Izboljšani štiristezni ABS zavorni sistem, zračni blazini za voznika in sopotnika, prednji varnostni pasovi z nastavljivo višino vpetja in avtomatskim zategovanjem ter posebni Nissanov sistem ALR/ELR varnostnih pasov na zadnjih sedežih bodo na voljo na vseh tržiščih, bodisi kot standardna oprema, bodisi kot tovarniška možnost, odvisno od izvedenke. Največja hitrost Almere z 1.4 litrskim motorjem je 172 km/h, čas pospeška od O na 100 km/h je 12.6 s. Izvedenka z 1.6 litrskim motorjem doseže največjo hitrost 180 km/h in pospeši na 100 km/h v 11. s. Izmerjene porabe goriva pri 90 km/h, 120 km/h in pri mestni vožnji znašajo pri 1.4 litrski Almeri z ročnim menjalnikom 5.2, 6.6 in 8.0 1/100 km. Poraba 1.6 litrske Almere z ročnim menjalnikom znaša 5.5, 7.2 in 8.8 1/100 km. Dodatne informacije o vozilih Almera lahko dobite pri pooblaščenem prodajalcu in serviserju AVTOHIŠA KOS, Ločica pri Polzeli, tel. 063/ 701 060, 702 230 AVTO RAKUM TRGOVINA SERVIS H\ REZERVNI DELI ZA VOZILA: RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA SUPER UGODNO - AKUMULATORJI - ŽAROMETI ZA VSE GOLFE Stanislav RAKUN 63333 UUBNO - OLJE CASTROL Tel. & Fax: 063/ 841 050 PRODAJA RABLJENIH Tel.: 063/ 841 114 AVTOMOBILOV! PONUDBA: !)l M X * * / I Cfoitiiče. jlf- ** Sp. REČICA Tel.: 063/831-823 -ijf ****** i Hib - VSAK DAN TOPLE MALICE - JEDI PO NAROČILU (VSE VRSTE ZREZKOV IN STEAKOV) - BUTIK SLADOLEDNIH SLADIC - KAPACITETA 2 SOBI (80+20 GOSTOV) REZERVACIJE NA TEL.: (063) 831-823 (TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE) SKODA P I CK UP -ZANESLJIVI PARTNER Škoda Pickup dodaja obstoječi družini avtomobilov Škoda Felicia funkcionalnost. Ob stotem rojstnem dnevu pošilja Škoda iz Mlade Boleslave na tržišče avtomobil, ki ne bo postal samo vaš funkcionalni in nepogrešljivi pomočnik ter tigovski partner, ampak zagotovo tudi vaš prijatelj. Škoda Pickup je avto, ki bo delal za vas in z vami ier izpolnil vsa vaša pričakovanja. In to ne samo s svojo praktično obliko in tehničnimi odlikami, pač pa tudi z razmerjem med kakovostjo in ceno. Razumljivo je, da so v novi Škodi Pickup zbrane pozitivne izkušnje iz proizvodnje prejšnjih modelov, ki so rezultat skupnih naporov Skodinih konstruktorjev in oblikovalcev ter 'nednarodne skupine koncema Volksvvagen. Na tig prihaja vozilo, ki ustreza tradiciji izdelovanja kakovostnih, zanesljivih in varčnih avtomobilov z znakom Škoda. NOVO NOVO NOVO NOVO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastave premičnin in nepremičnin UGODEN IN VAREN PLASMA VAŠIH SREDSTEV vsak mesec 4% obresti tel. in fax.: 482-580, 482-632 mobitel: 0609 636-616 del. čas: 9.00 -14.30 ZDENEX d.o.o. PE CELJE, Pot na Lavo 9 (modra stavba pri srednji tehnični šoli) NAJ SE TEHTNICA NAGNE V VAŠO STRAN! Naslednja števiIka izide: 21.2.1996 Stran pripravlja Družba Ta-Bu je bila ustanovljena že leta 1990 in je ena najstarejših leasingodajalskih hiš v Sloveniji. Glavna dejavnost podjetja je leasing vseh vrst in znamk avtomobilov, v zadnjem času pa tudi opreme. Podjetje se ukvarja tudi z računalniškim inžiniringom in naložbeno dejavnostjo. Novost, ki jo na našem trgu ponuja to podjetje, pa je poslovni leasing. Bistvene prednosti tega načina so v tem, da stranka po izteku najemne dobe plača le 60 do 70 odstotkov vrednosti vozila, da so obroki nižji, da se ti obroki v celoti štejejo v strošek, pa izteku najemne dobe pa se lahko stranka odloči za dvoje. Ali vozilo odkupi (v enkratnem znesku ali pa se najem podaljša do odplačila), ali pa vozilo zamenja brez dodatnega plačila pologa. Prednost tega načina leasinga je torej v tem, da se lahko praktično vsaki dve do tri leta vozite v novem vozilu. Podjetje Ta-Bu pa omogoča tudi klasični, finančni leasing. VEDNO NOV AVTO -S TAAMJEM! V Levcu je, 1. in 2. februarja, podjetje RSL Levec pripravilo testne vožnje z novim renaultom Megane. Da "Megane res gane" so potrdili številni avtomobilisti, ki so se s testnimi avtomobili podali na vožnjo po Savinjski dolini. Motorna olja, zavore, dodatna oprema (tepihi, prevleke, metlice brisalcev...) VSE, KAR VAŠ AVTO POTREBUJE V ZIMSKIH DNEH! Savin j site NAGRADNA KRIŽANKA NEM. KIPAR (EVVALD) SLOV. FILOZOF (VLADI- MIR) 8 ČEŠKI Pl SAT EU (ALOIS) DRUŠTVO SLOV. PISA- TEUEV SLPOLI- TIK(MAKS) SLOV. PESNICA (MAJDA) ENOCELIČNA PRAŽIVA L IZDELO- VALEC SODOV VELIK PODOL- GOVAT SOD SLSLIKAR (JUSTIN) P RA VOS L. ŠKOF GRŠKA POKRAJINA (ELIDA) GRŠKA ČRKA NEM. SMUČAR- KA, MARTINA PREBIVA- LEC ONEKA ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA ZNANA ŽIDINJA IZ ll.SV.V. (DNEVNIK) 2 TEKMOVA-LNE SANI NIKOLAJ DOBRO-I JUHOV ŽENSKO IME KRAJ PRI PTUJU OSLOV GLAS COLLETT CAMILLA JACOBINE NEM. DVO- GLASNIK PISNA PONUDBA V TRGOVINI VRSTA SPIJTE 12 IVAN ČARGO UUDSKA REPU- BLIKA LIAM NEESON NRAVO- SLOVEC UDELE- ŽENEC ALKE ODPRTO VOJAŠKO STRANIŠČE STAR. ŠVEDSKA FILM. IGRALKA GALIJ MESTO V AVSTRIJI 4 INDUSTR. MES TO V NEMŠKEM PORENJU ITAL. SPOLNIK IME PEVCA KING COLA 10 PISEC ČEŠKA TELO- VADKA (VERA) NORDIJ- SKO MOŠKO IME "GLEDA- LIŠKE KRONIKE' (FRAN) OBDELO- VALEC ZEMUE TRAVNIK OB VODI AVT. OZNAKA NOVE GORICE 7 IZBIRA, VRSTA NIELSEN DANSKI FIZIK GORAN MARKOVIČ GlJ\SBlLO V CERKVAH FILIPINSKI OTOK IN ISTOIM. PRISTANIŠČE KRATICA ZA "TEGA MESECA" LIČINKE N E KAT. DVO- KRILCEV VARNOST. SVET BRITPOLI-TIK (JOHN BOYD) SUMERSKI BOG MODROSTI 11 9 ENOTA EL. KAPACI- TIVNOSTI 14 OSEBNI ZAIMEK JAZ (LAT.) KITAJSKA UTEŽNA MERA ZASTAVA S TREMI BARVAMI ENA BEGOVIČ ŠAUIVEC NA DVORIH, DVORNI... 5 6 GRŠKO MESTO KONEC POLOTO- Al-l BREZ- NOGI PLAZILEC AVAR KRAŠKI SVET V HRVAŠKI KILO- METER OSEBNI DOHO- DEK 3 FRANZ IUAMI EMIN Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV ◦didas v prodajalno /IcrrHcrcrtr Stran 21 Rock and Roli SKUPINA KLADIVO, KONJ & VODA SPET SNEMA! Brata Oparenovič - neusmiljeno kladivo skupine. Foto: G. II. Pred časom sem na teh straneh pisala o ponovnem delovanju nekoč zelo priljubljene skupine Kladivo, konj & voda in njihovi novi glasbeni kaseti LUNA”, ki so jo posneli v glasbenem ateljeju založbe CODA v Celin- Ker je nezadovoljnost temeljno gibalo napredka, so se člani skupine odločili, da z omenjeno kaseto n>so zadovoljni in da si po petih grešečih besnih vaj zaslužijo vsaj Zgoščenko”. To odločitev pa je, med drugimi, pogojil tudi zelo nspešen nastop skupine v celjskem Lafe Teatru.... Kakorkoli, KI ADI-KONJ & VODA spet garajo ■n ob koncu marca naj bi prišel na SVet njihov prvi CD s štirinajstimi skladbami, med katerimi bo tudi precej novih. Gre za okusno in duhovito prepletanje različnih glasbenih trendov, ki so v zadnjih desetletjih krojili podobo rocka (punk, pop, etno...). Vse skupaj pa nameravajo začiniti z pristnim “vintage” zvokom, torej brez kakršnihkoli digitalnih, studijskih in ostalih fint... Bomo videli. Snemajo spet v studiu CODA s pomočjo tonskega mojstra Mičota Korberja, za končno obliko (produkcijo) posnetkov skrbi producent skupine Avtomobili, kot gost pa se v studiu pojavlja tudi klaviaturist Davor Klarič, sicer član benda Sank Rock. Kultura mladih ROCK-FEST ’96 Celje - Žalec V prejšnji številki Vašega časopisa smo objavili informacijo o prireditvi ROCKFESTA ’96, ki naj bi na svojstven način nadaljevala dolgoletno tradicijo žalskih glasbenih festivalov. V preteklih dneh pa so organizatorji prignali zadevo tako daleč, da lahko danes ponosno zapišemo tudi kaj konkretnega. Torej, prireditev je dobila “zeleno luč” na celem bojišču. Organizatorji so LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, rock klub BARFLV in UNIVERZALNA GNOSTIČNA CERKEV, ki bodo s pomočjo sponzorjev zagotovili vsa potrebna sredstva, reklamo, ozvočenje... ROCKFEST ’96 bo gostil naslednje skupine: • NOK1RE, • ROŽLETOVE SANJE, • ZEUS, • ABADON, • KLADIVO, KONJ & VODA, • EMERSON, • UR BANK S, • EBONY, • UNCLE JACK, • CODOGAST... Prvič bo zagrmelo 27. februarja v BARFLY-u, naslednji dan bo malo manj intenziven udarec (unplugged) doživel žalski DOM II. SLOVENSKEGA TABORA, dokončno pa se bodo podrle meje obvladljivosti 29. februarja v BARFLY-u... Vsi trije koncerti se bodo pričeli predvidoma ob 20. ali 21. uri. V BARFLY-u pa bo po končanih koncertih seveda tudi žur za muzikante in obiskovalce. Veselo bo. Žal pa se organizatorji niso uspeli dogovoriti (pravzaprav niti navezati stikov...) z gospodom Stojanom Auetjem, zato bo nehvaležno delo napovedovalca prevzel Dani Bedrač, ki bo v velikem slogu predstavil tudi sponzorje in njihove izdelke. Organizatorji upajo, da bo prireditev vsako leto, hkrati pa načrtujejo tudi veliko rock prireditev na prostem, seveda v poletnih mesecih. To je, da ti gate utrga... - Ostanite v cvetju! OflO W