AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIV. — VOL. XCLIV CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 24, 1941 prenagliti in v mislih moramo imeti našo bodočnost." Vojaki so vsi navdušeni za boj in prepevajo najnovejšo popevko: "Mi se ne bojimo Nemcev ali Madžarov, ampak rojimo se svojih ministrov." Poroča se tudi o dogodku, ki se je pripetil pri seji ministrov. Eden izmed ministrov je obdolžil zunanjega ministra Markoviča, da malomarno zavrgel brzojavko, v kateri je poročal poslanik Gabrilovič iz Moskve, da dela na prijateljski pogodbi med Jugoslavijo in Rusijo. Markovič je izjavil, da je ta ob-dolžitev fantastična, ter "da Rusija ni močna dovolj, da bi nam dala pomoč, ki jo potrebujemo." Zed. države, Anglija in Rusija so skušale posredovati pri jugoslovanski vladi, da bi preprečile pogodbo med Nemčijo in Jugoslavijo. Zanesljivi viri poročajo, da sta zastopnika Zed. držav in Anglije skušala odvrniti jugoslovansko vlado od sprejeme pogodbe z Nemčijo. Ameriški zastopnik je dokazoval ugodnosti, ki jo prinaša Jugoslaviji posojilna postava sedaj in v bodoče, angleški je pa razlagal, koliko pomoči more dati Anglija Jugoslaviji, če bo potreba. Enako se tudi poroča, da je ponudila Rusija svojo pomoč, da zagotovi varnost in samostojnost Jugoslavije. * * * • Kaira, 22. marca. — Jugoslovanska vlada je _ izročila bivšega premier j a " Milana ^fojadfnoviea angleški oblasti, da ga spravi na varno. Tako se zatrjuje v tukajšnjih angleških krogih. Izročen je bil že zadnji četrtek, toda v javnost se ni še izdalo kraja, kjer se Stoja-dinovič zdaj nahaja. V petek se je javljalo, da je Jugoslavija izgnala Stojadi-noviča na Grško, ker se je sumilo, da je nameraval Stojadinovič strmoglaviti sedanjo vlado s pomočjo nacijev in fašistov in izročiti Jugoslavijo osišču. urgiral razne voditelje, naj se pridružijo majajoči se vladi in naj se napravi pogodba z nestrpno Nemčijo, čeprav trdijo poročila, da so trije prevzeli ministrska mesta mesto odstoplih, p,a se z druge strafii zopet trdi, da sta dva na-daljna ministra pripravljena odstopiti, da se tako! prepreči sprejem pogodbe z Nemčijo. Nemški viri trdijo, da so sprejeli ministrska mesta Voja Djorgevič, Sve-tozar IvkoVič in Dragomir Ikonič, vsi irije Srbi. Dalje trdijo nemški viri, da se bosta odpeljala nocoj na Dunaj premier Cvetkpvič in zunanji minister Markovič, kjer . bosta v torek podpisala ne-napadalno pogodbo z Nemčijo. Opozicija pa trdi, da so ministrska mesta še prazna in da se bliža kriza svojemu višku. Ako bo vlada dobila tri nove ministre; bosta takoj odstopila ministra Milan Protič in dr. šutej, prvi minister za prehrano, drugi finančni minister. Prvi je ljubljenec pokojnega generala Pašiča, drugi je pa Hrvat in velik nasprotnik nacijev. Po vsej Jugoslaviji se širi vedno večji odpor proti pogodbi z Nemčijo. Od vseh strani še vedno prihajajo apeli in zahteve za vztrajni odpor, naslovljeni na princa Pavla in premierja Cvetkovi-ča. Radio in brzojavni uradi kar naprej sprejemajo proteste iz Zed. držav, ki vsi urgirajo na odpor nemškim zahtevam. Zveza jugoslovanskih rezervnih častnikov je imela shod v Belgradu in je sprejela spomem&o, v ž'i$M#v& "ža-vrnitev vseh nemških zahtev. Peticije dežujejo v vladno palačo iz vseh krajev dežele. Trdi se, da se je nabralo v zadnjih 48 urah 12 košar teh peticij in apelov. Ban Vardarske banovine je zagrozil, da bo takoj odstopil, čim vlada podpiše pogodbo z Nemčijo. Po Belgradu se zbirajo ljudje v gručah po cestah, v hotelih in kavarnah. Ljudje so videti razkačeni in zahtevajo vojno raje, kot kako pogodbo. V Berlinu postajo vznemirjeni in nervozni radi zavlačevanja v Belgradu. Nemški poslanik von Heeren je obiskal premierja, zunanjega ministra, vodjo Hrvatov dr. Mačka in vodjo Slovencev, dr. Kulovca. Vesti, ki prihajajo te dni iz Jugoslavije, so si tako nasprotujoče, da človek ne ve, katerim bi verjel. Po Belgradu so se raznesle govorice, da se je odpovedal vojni minister Pesič in da je odstopil tudi premier Cvetkovič. Najnovejše vesti zatrjujejo, da je poslala Turčija jugoslovanski vladi besedo, da ji ne more priti na pomoč, druge vesti zatrjujejo, da so angleške divizije že na grško-jugoslovanski meji, a tretje zopet trdijo, da bo Grčija smatrala" vsako pogodbo Jugoslavije z Nemčijo kot sovražen korak in bo temu primerno postopala s svojo sosedo. Vsak pravi,, da prihajajo te vesti iz "najbolj zanesljivih virov." General Peter živkovič, veteran iz svetovne vojne, je obiskal včeraj kneza namestnika, enako tudi šef generalnega štaba Peter Kosič. Nekateri iz tega izvajajo, da se pripravlja vojaška diktatura, kateri bi načeljevali generali: Kosič, živkovič in Simovič. Nekateri viri tudi zatrjujejo, da je Nemčija radi vedno naraščujoče opozicije v Jugoslaviji odnehala od svojih zahtev za sedaj, in da se bo Zadovoljila i&amo.s prijateljsko pegodb«., Jugoslovanska vlada je podala na narod izjavo, ki se glasi: "Mi ne zahtevamo ničesar, pa tudi ne damo ničesar. Mi ne maramo rabiti orožja razen, če nas kdo napade. Zato se bo Jugoslavija izognila vojni in se ne bo zapletla vanjo, dokler ne bo ogrožena njena samostojnost. "Taki trenutki kot so sedaj, zahtevajo hladno kri od vlade. Ne smemo se Delavske unije zahtevajo j od jeklarskih družb večjo mezdo in novo pogodbo Pittsburgh, Pa. — Tukaj se je vršil sestanek unij jeklarskih delavcev, ki spadajo k CIO. Zastopanih je bilo 44 unij iz Cleve-landa, Youngstowna, Warrena, Cantona in drugih mest. Te unije so pooblastile predsednika CIO, Filipa Murraya, da je poslal zahtevo jeklarnam za 10c na uro priboljška pri mezdi in pa, da dajo jeklarske družbe unijam pisano pogodbo. Ta zahteva je bila odposlana na Republic Steel Corp., Youngstown Sheet & Tube ter Inland Steel Co. Zahteva za pisano pogodbo med jeklarnami in unijami je enaka, kot je bila pred štirimi leti, ki so jo jeklarne odklonile, radi česar je bila sklicana jeklarska stavka. Predsednik CIO, Murray, je zahteval od jeklarskih družb, da se skliče v najbližji bodočnosti seja z linijskimi zastopniki. v Poleg 10c na uro večjo mezdo bo unija zahtevala tudi, da se vpelje 40 urni delovni teden, to je pet dni po 8 ur. Za delo nad 40 urami se mora plačati z časom in pol. Dalje bo unija zahtevala plačane počitnice za delavce in sicer za delavce, ki delajo od 1 do 5 let en teden, za druge pa dva tedna. CIO bo pri teh pogajanjih zastopala 40,000 delavcev, ki so zaposleni v teh jeklarnah. -o- Iz bolnišnice John Pire, 6305 Glass Ave. se je vrnil domov iz bolnišnice. AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME S».69 Na bo zalagala Turčijo z fttni potrebščinami v vojni I ^Padalna pogodba med obema državama osta-n® v veljavi, Rusija jo bo samo iznova potrdila 2 Javno izjavo v nekaj dneh. . --- o Turčija, 23 marca. — Diplomatski viri zatrjujejo, ajgjj. a Rusija Turčiji vso pomoč v enaki meri, kot jo daje Ki-Ito ! boju z Japonci, ako bo Turčija zgrabila za orožje fa?.ri' U?'n* nemški invaziji. Kot znano zalaga Rusija Kitajsko Potrebščinami, predvsem z letali, municijo in živili. Tozadevno izjavo bo dala Rusija v nekaj dneh, kot se zatrjuj je, s čemer bo ponovno potrdila pegodbo prijateljstva med obema državama. Ta izjava bo obelodanjena v Moskvi, ne da bi državi podpisali kako pogodbo, ker taka pogodba med njima že obstoja. Tako je bilo dogovorjeno med ruskim komisarjem za zunanje zadeve, Molotovom in turškim poslanikom Alihaydarom. Kot znano je Rusija izrazila nezadovoljstvo nad bolgarsko vlado, ki je dovollia invazijo nemški armadi šele potem, ko je bila nemška armada že preko Donaye. V slučaju Turčije se je pa Rusija izjavila vnaprej, kar je j ako značilno in pomeni, da prihaja Rusija javno na dan proti vsaki ekspanziji Nemčije v rusko he-misfero in vpliv. Ako bo udarila Nemčija iz Bolgarije proti Dardanelam in bft Turčija*žgrabila za oroffgfda to prepreči, bo dobila slednja iz Rusije ves potrebni vojni material. Rusija namreč nikakor ne more dovoliti, da bi Nemčija zasedla Dardanele, ki je edini izhod ruski trgovski mornaric^ iz črnega morja. Ta morska pot je za Rusijo edina, ki je odprta vse leto. -o- Zed. države dajo Franciji za $1,000,000 moke Washington. — Vlada Zed. držav bo poslala v neokupirano Francijo kot darilo za $1,000,-000 moke. Moko bo razdelil po Franciji ameriški Rdeči križ. Anglija je dovolila peljati skozi blokado to moko pod pogojem, da Nemčija ne bo dobila nobene koristi od tega. Ako bo Nemčija ali nemška armada imela količkaj koristi od te pošiljke, ne bo Anglija pustila skozi blokado nobene stvari več za Francijo. -o-— Mater in hčerko so našli prezebli Montrose, Colo, -i— Skupina moških, ki je iskala Mrs. Boyd in njeno šest-letno hčerko, ki I so ju pogrešali ves teden, je našlo ženski v neki zapuščeni koli v gorah. Odpeljali so obe naglo v bolnišnico. Mati ima eno nogo zmrznjeno in ji bodo morda odrezali palec, hčerka ima pa obraz razpokan od mraza. -o- Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Louis Strnadom. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Seja za Rdeči križ Nocoj se vrši seja v Knauso-vi dvorani za vse, ki pobirajo za Rdeči križ. Pridite točno ob osmih, ker se je treba o važnem pogovoriti. V bolnišnici Mrs. Ana Kuhar iz 1554 E. 49. St. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. * smo vojaki... ' C b'VŠi stavec> Michael Lah, ie^tte družine Mr .in Mrs. ^ Lah, 18907 Kildeer iianI|am. Je poslal kartico iz lit d kjer se je vojaški IšC* "stavil. Nekaj jih je Vse tukaj v Ft- Riley' Kan->v<]rv lia °dpeljejo proti zapa- 8 Washington. V Kan- \ j °dšla F. Pirnat in R. 1tov 2 185- ceste je bilo 17 m, če bo vozil vlak le Ji|tor . Počasneje. Fantje so THujfni in veseli. Mr. Lah sin Mr. in Mrs. p. ^ iz 18910 Kildeer 1 °'i8e njemu želimo vse 'fSrn. V službi največje boj-J|\edri<;e na svetu. \ 0 Je odšel v ameriško 1o Av nt°n Habjan iz 10314 V6, Toni aroča, da se pljuje vsem pri-% do' kl so se poslovili od So^ in na Postaji. To-_^ »jj^kvskim unijam, kJahtevajo prevelike ! .to«*delavcem • «wm, D. C.—Senator 4S0 fUpeliral na Ameriško eraciJo in na CIO, 31i§a °bsodita nalaganje iijS) °i visoke pristopnine j iščejo delo v ob- % Msl riji- Norris pra" ,N jna predsednika t)S oj^raya, predsednici N0njenih unij> da ta" rVr!nje delavskih unij ■S, >mrž«jo publike proti ^ lahko dovede do SiJav' ki bodo škodile mu delavstvu, i 1 ko Ie obelodanil apel v i Nvalna vlada grozi' C W2ela stvarne korake, ijVs,Ca stavka pri Allis-V i°Varni v Milwaukee, J rajone dolarjev na- tVCflno obrambo, pa od 22. januar-f Silt C nujno potrebu-6 b0 a. bojna mornarica. bWllo kmalu do po-f • 0 vlada prevzela to- v • rr5s Pravi v tem t> in Jde VeUk prijatelj de-l>ice Ja,Se Je vedno boril Ch vcev>toda če bo" m%\ (J UniJ'e zahtevale od pjl Cela PJa«a $50, $100, 0 C pristopnine, biti Član unije in I 3ati ne bo mogel Jugoslavija zopet odložila podpis pogodbe K_do je prejel od Hitlerja $2,000,000 podkupnine? Belgrad, 24. marca. — Najnovejše I vesti, datirane danes zjutraj poročajo, da vlada še nima popolnega kabineta, zato se še ne ve, če bo jutri podpisala pogodbo z Nemčijo ali ne. V vlaku, ki ! stoji pripravljen, da odpelje premierja I in zunanjega ministra na Dunaj, so luči | ugasnile kmalu po polnoči. Včeraj zju-I traj se je poročalo, da je kriza rešena in mesta odstoplih ministrov izpolnjena, toda vlada še do danes zjutraj ni ničesar objavila, širijo se vesti, da vlada ne more dobiti ministrov, ki bi hoteli podpisati pogodbo z Nemčijo, a ustava predpisuje, da se morajo izjaviti za t6 soglasno vsi. Vzpričo ogromnih- demonstracij po vsej deželi vlada dvomi, da bi bila kriza rešena danes dopoldne. Na tisoče in tisoče naroda po vsej deželi demonstrira proti zvezi z Nemčijo in Italijo. Včeraj se je razpočila bomba v bližini spomenika kralja Petra v Sisku, kot v protest proti pogodbi z osiščem. Petdeset sokolskih žup je v imenu 300,000 članov brzojavilo glavnemu izvršnemu odboru ter zahtevalo od njega ''akcijo proti nameravani pogodbi." Knez namestnik Pavle je dobil več kot 10,000 brzojavnih protestov. širijo se tudi govorice, da je nek visok vladni uradnik dobil od Hitlerja dva milijona dolarjev za njegovo pomoč pri sprejemu pogodbe. Ime dotičnega vladnega činovnika še ni znano. Iz Grčije prihajajo protesti proti •sprejemu pogodbe z Nemčijo iz razloga, da če Jugoslavija dovoli prevoz vojnega materiala preko njenega ozemlja v zapečatenih vozovih, da bo Nemčija kmalu prevažala v teh vozovih tudi vojaštvo, ali pa ga dala tem vlakom za "spremstvo." In ko bo teh nemških vojakov v Jugoslaviji dovolj, bodo enostavno zasedli nepripravljeno Jugoslavijo. V tem, ko grozi vladi od vseh strani opozicija, je knez namestnik Pavle List za listom odpada. . . Antonija Bradač V soboto zjutraj ob štirih je umrla Antonija Bradač, v starosti 83 let. Bila je rojena Zupančič in znana pod imenom Korenka, kot je bilo tudi njeno hišno ime v vasi Veliki Lipovec. Prebivala je 17 let na 920 E. 220. St. v Euclidu. Vse svoje življenje se je trudila za živ-ljenski obstanek in dasi v visoki starosti, pa se je zanimala za razne, posebno cerkvene prireditve in ustanove. Bila je vdova 40 let. Moža ji je ubilo v premogorovu v Forest City, Po., ko ona še ni bila v Ameriki. Pred 38 leti je dospela v Ameriko s svojimi otroci, štiri sinovi in dvema hčerama, katerih ena je že umrla. Ostali so še: Martin, Joseph, Frank, James in Mary, ki je poročena Zaletel. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb se bo vršil-jutri zjutraj ob devetih iz hiše žalosti v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla pod oskrbo pogrebnega zavoda A. Grdina in 'Sinovi. Frank Krall V soboto popoldne je umrl v sanatoriju na 18126 Euclid Ave. Frank Krall, jamski, star 69 let. Doma je bil iz Št. Vida pri Zatični, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Stanoval je pri Champetovih na 15711 Saranac Rd. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, pač pa jih zapušča nekaj v starem kraju. Polnih 38 let je delal pri NYC. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Louis Kocjan V nedeljo zjutraj je nagloma preminul Louis Kočjas, star 61 let, stanujoč na 21355 Miller Ave. Tukaj zapušča brata Jima in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Dolnji Straži, fa-ra Prečna, kjer zapušča ženo, dve hčeri in več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1:00 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. Frank Antonia Za srčno hibo je umrl Frank Antonia, star 62 let. Doma je bil iz Pijave gorice, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča sina Franka in Stanleya ter tri hčere: Mary Crytzer, Jennie Kresse in Josephine Playko. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj devetih iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. Vsem tem, ki so se za vedno poslovili s tega sveta želimo mirni počitek v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. I Mesto je plačalo 21 tisoč za posojilo 9 tisočev Athol, Mass. — Farmar Jennings je leta 1876 posodil temu mestu $9,000. Mesto se je obvezalo, da mu bo plačalo po $500 na leto do njegove smrti, potem pa njegovi ženi po $170 na leto do njene smrti in zatem pa njiju otrokom po $120 na leto, dokler bo kateri živ. Zdaj je umrla Mrs. Stratton, stara 83 let, ki je bila zadnja te far-marske družine in mesto je bilo rešeno dolga. V 65 letih je mesto plačalo na dolg $21,340. -o- Ne sme se pozabiti! Jutri je 25. v mesecu in kdor je član kakega društva, bo vedel, kaj je njegova prva dolžnost. Plačajte asesment o pravem času, da boste dobrostoječ član in da boste upravičeni do podpor, ki jih deli društvo svojim članom. Hčerka je! Mr. in Mrs. Stanley Benedict, 1229 E. 169. St. je obiskala tetica štorklja in jim pustila zalo hčerko. Srečna mamica je hči Mr. in Mrs. Michael Morel iz 1229 E. 169. St., ki sta postala srečna stari oče in stara mama. Mati in dete sta zdrava. Naše čestitke vsem skupaj! Denar v Evropo Harold A. Hayward, manager tujezemskega oddelka pri Cleveland Trust banki naznanja, da glavni urad in vseh 48 podružnic še Vfcdno pošilja denar v Evropo. Vsakdo, ki želi poslati denar svojcem v Evropo, to lahko stori v katerikoli podružnici te banke. Italija grozi, da bo strmoglavila angleško in ameriško demokracijo Rim, 23. marca. — Fašistično časopisje, ki dnevn0 napada Anglijo in Zed. di-žave, je prišlo zdaj na dan z grožnjo, da bo osi-šče strmoglavilo ameriško in angleško demokracijo. "Nova Evropa," piše italijansko časopisje, "ne bo pozabila v usodnem trenutku akcije predsednika Roose-velta. Orožje osišča ima zdaj za glavni cilj in dolžnost poteptati angleško demokracijo in potem ono onstran oceana. časopis II Giornale d'ltalija piše: "Demokratske države so hotele to vojno in zdaj morajo sprejeti poraz in uničenje. Italijanska revolucija, ki se je pričela pred 22 leti, je zdaj svetovna revolucija." (V nedeljo so fašisti praznovali 22 obletnico, odkar je Mussolini ustanovil fašistično stranko). -o- Radi razbijanja Sodnik Frank S. Day, ki bo sodil v tožbi radi razbijanja ponoči v znani tovarni na Addison Rd., se zelo zanima za ta slučaj. Oni dan je povabil dva inženirja, ki naj bi si vso stvar ogledala in nasvetovala, na kak način bi se preprečilo stresi j a-nje, kadar udarjajo težka kladiva. Druga obletnica Jutri ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Uršulo Rakar v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /in Ameriko In Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _____Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year O. S. and Canada. $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $350 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year ____Single copies, 3c Entered ns second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 69 Mon., March 24, 1941 Izza kulis v Washington!! (Poroča STEPHEN M. YOUNG, Congressman-at-Large) Kongres je odobril 375 milijonov dolarjev za WPA, da se da zaslužek moškim in ženskam, ki ne morejo dobiti zaposlitve drugje. Oni kritiki, ki skušajo okrniti izdatke administracije za 25 odstotkov, si niso upali pri tej potrebni postavki oporekati. Narodna obramba ni politično dete. To je narodna potreba. Ni vprašanje, da bo stalo ogromno denarja mehanizirati našo armado, da se zviša zračna sila in da se zgradi mronarica za oba oceana. Seve, ljudje bodo morali plačati več davkov. Ves narod mora pomagati nositi to breme. Ker vsi bi morali biti veseli, da se bije sedanja vojna tri tisoč milj od ameriškega obrežja. Kar bomo plačali za narodno obrambo, je to dobra investicija, ker gotovo bi radi plačali vsako ceno, samo da se izognemo vojni. Vsi bi morali biti veseli, da "se pripravljamo za vojno, ker edino s tem zamoremo preprečiti diktatorjem napad na našo domovino. IKongresniki naj bi spremenili plačevanje davkov tako, da bi se jih lahko odplačevalo v mesečnih obrokih. Odplačila naj bi bila na vsakega 15. v mesecu, namesto kot je zdaj v štirih obrokih, 15. marca, 15. junija, 15. septembra in 15. decembra. Navadno je najtežje plačati decemberski obrok, ker vsak potrebuje denar za božič. Kongres popolnoma lahko spremeni postavo tako, da bo bolj udobno za narod. Hitler pravi, da bo ameriška pomoč Angliji premajhna,, ali pa bo prišla prepozno. Naciji se širokoustijo, da bodo zasedli angleški imperij prej, predno bodo prišli v poštev naši izdelki. Torej je tekma med ameriško žilavostjo in nemškim bl'tzkriegom. Dolga debata v senatu glede posojilnega predloga je dala Hitlerju novega poguma. Toda ljudje morda ne razumejo, zakaj se je zavlačevalo debato. Vzrok je čisto preprost. Po pravilih v senatu lahko vsak senator govori, kolikor časa hoče. Peščica manjšine lahko zavleče akcijo cele tedne, ako hoče neprestano govoriti in debatirati. Vodje administracije so bili previdni, da ne bi razdražili senatorja Wheelerja in druge nasprotnike posojilnega predloga. Bali so se filibusterja. Leta 1908, na primer, je govoril senator La Follette 18 ur in 23 minut. To je rekord v senatu. Senator La Follette je stal in govoril ves ta čas. Edino včasih si je malo oddahnil, kadar ga je prekinil kak naklonjeni senator, ki je rekel, da ni kvoruma v zbornici. Predsednik senata je moral ukazati poimensko glasovanje, ki je vzelo navadno deset minut, in ta čas si je La Follette lahko odpočil. Huev Long ie leta 1935 govoril neprestano 15 ur in 28 minut, in pristaši posojilnega predloga niso hoteli, da bi se kaj takega ponovilo, zato so pustili tisto debato proti temu predlogu, ki bi se bila lahko vlekla še danes, če bi bil kdo razd^ažil nasprotnike predloga. BESEDA IZ NARODA Razbijanje in patriotizem Tista kladiva, ki razbijajo ponoči v Steel Improvement & Forge Co. na Addison Rd., so vzbudila zanimanje po vsej deželi. Se reče, ne kladiva sama, ampak zanimanje je zbudila tožba, ki jo je vložil odvetnik John L. Mihelich na okrajni sodniji v imenu strank oziroma stanovalcev v okrožju te tovarne, ki se pritožujejo, da je ponoči s tistimi kladivi tak ropot, da ne morejo spati. Kadar začno udrihati najbolj težka kladiva, se v resnici tresejo hiše daleč naokrog. Mi smo tozadevno že napisali članek, v katerem smo poudarjali, da mora biti postava v takem slučaju na strani ljudi in ne na strani tovarne. Zlasti še zato, ker so bile stanovanjske hiše tukaj prej, kot pa je dobila tovarna tista kladiva. . Glede te zadeve se je, kot rečeno, vnela debata po vsej deželi. Dnevniki in revije so prinesle to vest in vse radovedno čaka, kaj bo sodnik odločil: ali sme tovarna razbijati noč in dan, četudi so v bližini hiše, ali so ljudje upravičeni ponoči do miru. Neke postave pravijo, da ponoči niti vpiti ne smete, ali trobiti z avtno trobento, kar se smatra to za kaljenje nočnega miru. In vendar kako vriskanje, prepeva-, nje ali avtna trobenta še ne trese hiš. Eden izmed elevelandskih ameriških dnevnikov pa na-migava, da ima kompanija naročila za deželno obrambo in da bi morali ljudje potrpeti že zaradi patriotizma s tistim razbijanjem in da bi moral biti v tem slučaju patriotizem prvi. Je že prav in ne vemo, če je kak narod bolj patriotičen kot je slovenski. Pa tudi ne vemo, če je kak narod potrpežljiv kot je slovenski. Ne gre pa nam v glavo, če zavisi ameriška obramba samo od te tovarne. Ne gre nam v glavo, če bo deželna obramba res trpela, če ta družba preneha razbijati s svojimi težkimi kladivimi vsaj ponoči. V ameriških dnevnikih čitamo vsak dan o stavkah, ki so že po več tednov in radi katerih se zadržujejo naročilo za milijone in milijone dolarjev, pa nihče ne pravi, da bo deželna obramba zato kaj trpela. Lahko je pisati ameriškim dnevnikom, naj imajo ljudje pred očmi v prvi vrsti patriotizem in naj potrpe radi nočnega razbijanja. Ampak če bi ti uredniki stanovali v bližini take tovarne, bi najbrže tudi pozabili na patriotizem. Ali pa če bi začela kaka taka tovarna razbijati med rezidencami kje na "Heights." koliko časa, mislite, da bi razbijala? Tam ne bi imeli v mislih patriotizem, ampak mir ponoči. Sa-, iz Irske. Nemška imigracija je začela postajati močna okoli leta 1848. Po letu 1860 so začeli prihajati priseljenci iz vseh krajev in koncev sveta. Priseljenci so bili v onih časih žrtve vseh mogočih prevarantov in goljufov. Stvar je že bila tako škandalozna, da je policija 'posegla vmes in postavila v službo policijski čoln okoli "Castle Gardena." Vara-nje novodošlih priseljencev je bil takšen del vsakdanjega življenja v New Yorku, da so pro-sluli "runerji"—vodje priseljeniških skupin—priredili javen shod, kjer so protestirali proti vmešavanju oblasti v privaten "biznis." Na "Castle Gardenu" je bila tudi posredovalnica dela za no-vodošle priseljence, katerih delo se je potrebovalo vsepovsod. Največ je bilo treba delavcev za farme in železnice in služkinje. Priseljevanje je bilo tedaj v rokah državne oblasti. Leta 1890 pa je federalna oblast prevzela upravo priseljevanja v svoje roke. Takoj je federalna vlada započela urejevanje priseljeniške postaje v glavnem pristanišču prihoda New Yorku. Zgrajena je bila velika postaja sredi newyorške luke, na Ellis Islandu. Decembra, leta 1890 je bil "Castle Garden" zaprt kot priseljeniška postaja. Zgradba je bila vporablje-na kot akvarij za razkazovanje rib, kar je še danes. Pa se bodo tudi ribe morale preseliti drugam. F. L. I. S. -o- Današnje življenje v Parizu Ugasni v Parizu luči, čarobne in mnogobarvne, in Pariz ni več Pariz, Vzemi pariškim ulicam veletok avtomobilov in avtobusov, pa je to naj živahnejše evropsko velemesto mrtvo. Pri petdnevnem ogledovanju Pariza, ko sem vsak dan prehodil lepe kose tega nadvse zanimivega mesta, sem naštel vsega pet prepolnih avtobusov, ki so se zaradi pre-obloženosti kar na pol vlekli po tleh, pripoveduje nemški časnikar iz Hamburga, ki je pred kratkim obiskal Pariz. O avto-taksijih sem čital med vožnjo v prenatrpanem vagonu podzemeljske železnice preko ramen svojega soseda naslov nekega članka v enem izmed pariških listov, ki se glasi: "če bi namesto bencina uporabljali špirit, bi bilo lahko v Parizu 4000 avto-taksijev več v prometu, kakor doslej"; videl pa na ulici nisem nobenega. To je biLa tudi edina prilika, da sem o njih kaj čital. Transportno stisko bi radi na vse mgooče načine premostili. Nošami in kolesarji so postali zopet važni ljudje. Povsod vidite ročne vozičke, kolesa, tricikle, otroške vozičke, na kolesih pa koše in vse mogoče pripomočke, v katere se da položiti blago ali kakršna koli roba že za prevoz. Sploh so prišla v promet in modo, če izvzamemo konjsko vprego, vsa vozila, ki so služila za prevoz pred dvajsetim stoletjem. Pred kolodvori in na drugih prometno važnih mestih stoje nepregledne vrste koles, ročnih vozičkov, za kolesa privezanih vozičkov, ki se ponujajo ljudem. Neki tak voz ima pompozen napis: Transport Pariz - Balieue (delavsko predmestje, ki je seveda zelo daleč od mestnega središča). Večino vozičkov so si lastniki kar sami naredili. Ker pa so se take razmere za nekaj časa ustalile in še ni upanja na bencin, da bi prišli avtomobili zopet v "modo," je nastala v Parizu pravcata industrija za izdelovanje koles in majhnih kovina-stih vozičkov za prevoz prtljage. Izdelujejo pa tudi zelo velike za prevoz kartona in klobukov ter druge lažje robe. Vozički za prevoz so privezani na kolo, ki g,a lastnik vozi. Večkrat se pripeti, da se žena in mož skupno "vpre-žeta" pred tak voziček, človek si pač mora v takih razmerah po- lllillllllllllllllll če verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiiiniiii Pa je tekel čas naprej. Delal sem na vse kriplje, brskal po časopisih za novicami, hodil odpirat radijo, da bi zvedel najnovejše in tako postregel našim ljubim naročnikom s takimi no- •83 Tistim, katerih se tiče Cleveland, O. — Tukaj podajamo malo odgovora na pismo, ki smo ga prejeli brez podpisa. Nikdar bi si ne bili mislili, da je kdo zmožen tolike zlobe, kot se izraža v tem pismu. Če Vas zanima, pridite v našo hišo in na razpolago so vam vsa potrdila od zaslužka in tudi potrdila o dohodninskem davku (income tax). Čemu pisarit, ko smo pa tako blizu. Pridite v hišo in dokazalo se vam bo prav vse. Kaj govorite o Vaših krvavih žuljih, kaj mislite, da so naši žametovi? Nevoščljivci! Ne-voščljivost Vas bo raznesla, da se boste razleteli kot bomba. Ko smo slišali o Vaših krvavih žuljih, mi je nehote prišlo na misel, da bi se Vam naredil na jeziku tako velik krvav žulj, da ne bi mogli več obrekovati poštenih ljudi. In kje ste bili pa takrat, ko je bila v hiši revščina, bolezen in smrt? O, takrat se niste zmenili, še najmanj ne. Čemu se pa sedaj vtičete v naše zadeve, ko Vas nihče ne potrebuje. Od hinavskega zavijanja oči proti nebu, še nikdar nihče ni bil sit pa tudi oblečen ne! Ali ste Vi že sploh kedaj obrisali solzo kaki siroti? Hinavci! Čemu iščete namišljenih grehov pri drugih, ko Vaši lastni vise od Vas, kot raztrgana suknja od berača. In zakaj vse to? Iz gole nevoščljivosti, ker vsi delamo. Nikdar Vam nismo storili najmanjše krivice, niti v mislih ne. Naša vest in srca so mirna in mi prav lahko spimo, med tem ko Vas nevo-ščljivost muči noč in dan. Bodite prepričani, da za tak kup ostudnih laži .boste prejeli plačilo prej ali slej. Mr. in Mrs. Starič -o- Mačerolovi pridejo na obisk V nedeljo 30. marca pridejo na obisk Mačerolovi in sicer se bodo ustavili na Svetovidskem odru. Do sedaj so vam bile predstavljene vse osebe te družine, da lahko poznate vsakega posebej in se boste zato prav lahko domače počutili. Člani Svetoviciskega odra vas pričakujejo, da pridete in zasedete dvorano. Fantje in dekleta, ki so člani Svetovidskega odra se vselej potrudijo, da nam postavijo na oder nekaj takega, da nas raz-vesele in obenem pa je vedno tudi kaj poučnega v vsaki predstavi. Tudi ta igra, ki bo igrana v nedeljo in potem v nedeljo 6. aprila ponovljena, bo zelo kratkočasna, da se boste lahko nasmejali in pa tudi resna. Sicer pa ni, da bi mogel vse tukaj povedati, samo toliko pa lahko rečem, da vam ne bo žal, če pridete to ali pa prihodnjo nedeljo v šolsko dvorano sv. Vida. Še nekaj teclnov in zima se bo poslovila od nas in potem bomo vsi bolj hiteli v prosto naravo, zato pa se malo pozabavajmo še v dvoranah, saj bo' skoro že konec sezone iger in prireditev v notranjosti. Vsak izmed nas ve, da mu par ur vesele zabave prav ni« ne škoduje in člani Svetovidskega odra so se vselej potrudili, da so nam dali zabave v polni meri. Zato pa nas tudi sedaj pričakujejo, da se odzovemo njihovemu vabilu. S tem, daj napolnimo dvorano, jim damo i največje plačilo za njih trud, j kajti iz tega vidijo, da resnično: cenimo njihovo trud in delo, ki ni majhno, če pomislimo, da so vsi ti igralci tu rojeni in se uče slovenskega jezika največ na odru sami med seboj. To je vredno vse pohvale in našega zanimanja. Če smo bili mogoče pri prejšnjih predstavah v tej :sezoni malo bolj mlačni ali prezaposleni z raznimi prireditvami, zato pa sedaj, ob koncu sezone, pokažimo svojo zavednost in napolnimo dvorano obe nedelji, Vstopnice so že v predpro-daji v Novak's Confectionery Store, kjer si lahko nabavite re-zervirane ali nerezervirane vsopnice. Kdor se bo bolj potrudil in prej prišel, tisti si bo lahko /izbral boljšo vstoipnico oziroma sedež. Na svidenje! F.T. "Castle Garden" bodo porušili Naši stari priseljenci se še spominjajo tega imena nekdanje priseljeniške postaje "Castle Garden," skozi katerega* je vstopilo v Ameriko mnogo milijonov priseljencev tekom zadnje polovice 19. stoletja, bo kmalu podrt. Ne ravno takoj, ali v roku dveh ali treh let, kajti po mnenju newyorškega komisarja za parke, je postal ovira modernemu napredku. In moderni napredek v tem pogledu je zgradnja podmorskega tunela med New Yorkom in Brooklynom. "Castle Garden" je bil zgrajen leta 1807 kot trdnjava in je kasneje služil v razne svrhe. Leta 1824 je končal služiti kot trdnjava in so ga rabili kot javno zabavišče. Ko se je Lafayette povrnil na obisk v Združene države leta 1824, je bil v njem častni sprejem. Jenny Lind, proslavljena pevka, ki so jo na-zivali "švedski slavec," je tam dala svoj prvi koncert v Ameriki pod upravo prvega ameriškega cirkusovega imprezarja P. T. Barnum. Leta 1851 pa je tam priredil shod Ludovik Kossuth v obrambo svobodne Mad-jarske. Leta 1852 je tam nastopila mednarodna prolula plesalka Lola Montez, ki je igrala usodno vlogo kot ljubica tedanjega bavarskega kralja. •Od leta 1824 do 1855 je bil "Castle Garden" pozorišče balonskih izletov, umetalnih ognjev, semnjev in panoram, pa so se tam vprizarjali igrokazi vseh vrst—od cirkusa, športnih priredb do klasičnih koncertov; celo slavna Adelina Patti, je tam zapela. V pasjih dnevih vročine pa je Castle Garden radi svoje lege ob morju bilo shajališče pregretih meščanov, ki so tam uživali javne koncerte mestnih godb. Mnogi predsedniki Zedinje-nih držav so bili tam pozdravljeni ob svojem prihodu v New York. Nekoč se je ob nekem sprejemu podrl most, ki je spajal "Castle Garden" s kopnim. Kasneje so zasuli ozki kanal in Castle Garden je postal del kopnega. Najbolj je pa zaslovel leta 1855, ko je postal priseljeniška postaja in postal tako simbol za pristop v Ameriko za milijone priseljencev, kakor kasneje j Ellis Island. V to svrho je bil ' stari fort znotraj pregrajen, da se dobi prostor za prisel jeniške urade in prostore za priseljence. Dne 3. avgusta, 1855 je bila pregledana prva skupina priseljencev. Od tedaj do leta 1890, torej tekom dobe 35 let in osem mesecev, 7,690,606 priseljencev je prešlo skozi duri Castle Gardena. jPred letom 1860 je skoraj polovica priseljencev prihajalo mo delavec, ta naj da svoje žulje, potem mu pa ne privoščijo niti tistih par ur mirnega spanca. Upamo, da bo sodnik razsodil tako, kot je pošteno in prav. magati, kakor ve in zna. Niso še začeli delati avtotaksijev na "nožni pogon." Pač pa so našli nekje med staro šaro še več no-silnic iz 18. stoletja, jim dodali štiri kolesa, pred njih pa vpregli kolo (bicikl). Kolo torej danes neomejeno vlada po pariških ulicah. Vratar v veliki trgovini "Les Printemps," ki je v prejšnjih "boljših" časih kneževsko oblečen z belimi rokavicami pomagal damam, ko so stopale iz avtomobilov, dela danes isto z damami, ki prihajajo s kolesi ter jim shranjuje kolesa. V izložbenih oknih so novi, lepi ženski kostumi za kolesarke. Tako se Parižan vozi, toda kako pa živi? Ali ima dovolj hrane? Pravijo, da je Nemčija poslala v Pariz 100,000 ton krompirja, iz česar bi se dalo sklepati na veliko lakoto. Tako, kot je bilo preje, seveda ni. Vsi so morali zategniti pasove. Parižan, ki je znan kot največji kruhoje-dec, dobi na dan 30 gramov še precej dobrega kruha. Poleg tega si lahko vsak dan kupi brez kart jabolka, jabočno torto ali ■eno majhno žemljico — Petit pain. Kilogram surovega masla velja 32.50 ^frankov, kar še ni tako drago, če bi bilo kaj blaga na trgu. Dosedaj dobe le 1 kg krompirja na mesec (za eno osebo), mesa s kostmi na dan 60 gramov, brez kosti pa 48 gramov. Prve tri dni v tednu ne smejo prodajati mesa. Zvečer lahko kupi Parižan na ulici tople kostanje, podnevi pa tudi "tous les fruits de la mer," kakor morske polže, školjke, morske pajke in podobno. Teh stvari je skoraj v izobilju. Kuharska umetnost izkušenih Parižank ve tudi iz teh stvari pripraviti kaj okusne jedi. Mnogi prebivalci pariške prestolnice se hranijo po gostilnah in francoski kuhar zna — tako pravi omenjeni nemški poročevalec iz Hamburga — tudi iz podplatov pripraviti okusne jedi . . . Brezposelni seveda od tega ničesar nimajo. V Parizu jih je 600 tisoč do 700 tisoč, v celi Franciji pa nad milijon. Mnogi se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi prišli vojni ujetniki domov. Obnovitveni načrt francoske vlade v Vichyju je predvidel 46 milijard frankov za obnovitvena dela v Franciji in za to, da bi mogel zopet zaposliti Francoze. To število je sicer astronomsko veliko, toda če velja kilogram kruha 3.15 frankov in kilogram surovega masla 34.50 frankov, to ni bogve kaj. V neki pariški restavraciji sem videl majhno deklico, ki se je glasno smejala. Sosedje so se pričeli ozirati nanjo in mama ji je dala pouk, da sedaj ni čas za smeh. Oče pa je dobrodušno dodal: "Saj vendar nismo zato na tem svetu, da bi jokali." Po francoskem porazu je bilo pariško prebivalstvo popolnoma pobito in duševno potrto. S strahom so pričakovali, kaj bo, ko bo prišlo naše (nemško) vojaštvo. No, pozneje s0 bili potolaženi, ko so videli povsod sam red, samo-zatajevanje, korektnost in dostojno nastopanje. Polagoma so se Parižani le zopet zavedli. Potem so šli vase in začeli premišljevati o vzrokih vojne ter o storjenih napakah. Vendar mnogo ne govore o tem, ker vedo, da bodo morali pred koncem prenesti še marsikatero! bridko preizkušnjo. Upajo, da mir, ki bo moral nekoč priti, za njih ne bo preveč trd. To je nekaj misli, ki jih je napisal Mathias Werner. Iz njih vidimo, kako gledajo Nemci na življenje v Parizu. vicami, ki jih nikjer dflH^ zapišejo, če bi hodil od izbe do radija, ki se na3'8*! kotu v sprejemni sobi, kmalu tam in nazaj. n sem šel vsakokrat gredoc hinjo pogledat, kako sekaJP ti tista piška v pečici, ki ^ našo Johano, ki je šla baJ' slovo predpustnemu času-Skrbelo me je, da se nejj več posušila, (piška ne obenem pa, da bi ne bil8^ mrzla. Zato sem gledal, df, la vedno nekaka srednja ^ v peči. Se reče, saj če bo5 čali, bom tudi prav nati^' dal, da sem vsakokrat P'8^ malo otipal, če je v Pra^ položen ju. Ampak to m0^! priznati, da junak sem P3 se piške pri teh ogledih.; lo mojih prstov — skoro mo toliko, da sem se P|V da je še vedno mehka. ^ gi (en par jih takih P°ZJ( šli samo trikrat poglej pa bi se bil protfan sam' tj ške pa nikjer. Zato oP b( sem si s tem zatajeval1^ j \ žil precej odpustkov, * 11 vam ,da bi bilo lažje W ^ It lih kolenih na sv. VifcfJ, 'U odtegniti prste od pish"f« še nihče ne vidi. j Tako sem imel na PuSf^ večer štalvahto od ^"jj prajtarja v kuhinjo, 0 radiju in zopet kamro. Pa me je istikf I tam v pečici tako str2% da nisem pa nisem misli v pravo direkcij0, ^ pravim in rečem, da P° | vojna pa pečene skupaj. Za svojo ose j piške bolj obrajtam ko i vojsko in bi je ne ^ največji kanon, pa če i velik, da bi nesel od ^ pa do Cumarovnika, na špičasto StražišČe. f Dasi so mi misli švifcrtfpf kraje, kot bi otavo r^ff sem pri vsem tem M gledal na uro. Ne bi se mi kam mudilo,' ^ to, ker je imel vsak č®*^ 40-danski post, ki se P1^ pelnico. Ko sem je že enajst, sem si l'e ^ ohana ravno še en0 p da pride na banket. ; če ne pride do PolrO spraševal in mrzel P0.^ pri mislih, da bo pri nas, če bi mot^^ pečena piška •akati co na koga, ki bi se 3 m Pa saj bo gotovo P # na, sem se tolažil. »u da se dobi katera lZ% cenjenih bralk, ki se spogledvale in rekle: ^ č saj mu ni bilo zato^ ^ Johana deležna piške-^; j. bil rad pohamal, slie ni!" y !i Vidite, kakšno krj p t late! Kaj bi je ne b ltfJ del z vsemi pritik" J s merjevo posodo lep0 hi skrivaj nesel nazaj, P ši Johani niti sanjaj' je bil v njeni odsot" ^ kuhinji perutnina*^J Ampak, kar je res je ^ sem privoščil prav t° J bi, bajgali. Se reče- ^ vno primerilo, no J9'^ f hane ne bilo domov ^ seveda, kakopak, ^ tega piško proč vrže111' šam? . / Priznati moram, ^ i noči že nisem več &eJ prajtarju. Od tedaJ i že bolj na uro gleda ri; lažil, da ne bo dolgo^^f bo zgodilo ž njo, JJ J Pripravljal sem uit' £ Ko je manjkalo * j f polnoči in Johane sfilj/ mov, sem že začel ^ prste, koliko časa ^ptf nega zemljana, da PJjjj takole piško. Pri "f^jj ji nisem mogel da*1^;' minut. Zatorej sem ^ J log, ga podšpr»jcaJj j/ljj sprejel, da bom č^^jAji) minut in če v peti*1 ^^Jp hane ne bo, naj si s& /I piše, če je nekaj dobrega zamudila I ker vem, da je trem močnim ljudem izlahka kos, mi je, kakor rečeno, zelo ljubo, če potujete na haciendo. Ampak glejte, da vas ne ustreli iz zasede! Znan morilec je in vse svoje žrtve je umoril skrivaj in iz zasede." Zaleglo je. Don Timoteo se je prestrašil, alcaide pa je smrtno prebledel. Prepričan sem bil, da se bodo haciendi izognili. Senora pa je živahno vzkliknila svojemu podložnemu predstojniku : "Si slišal —!? Tako junaštvo je tebe vredno! Upam, da boš prijel nevarnega zločinca in da ga nikomur drugemu ne boš prepustil ! Zato pa smeš dnevno dve cigareti več pokaditi ko navadno !" Skremžil je vkljub obljubljenim cigaretam obraz, kot da so pravkar njega samega prijeli Indijanci. Senora pa ni videla njegove slabe volje, gledala je mene in pravila: "Vi pa le niste tisti junak, ki se zdite —! Sicer bi ne bili take veseli, da bodo drugi Playerja prijeli!" Vesel sem se ji namuznil: "Seveda me veseli! In mislim, da mi tega nihče ne more zameriti. Mož je namreč res skrajno nevaren lopov. Ako njegova krogla zadene, naredi čisto gotove luknjo v kožo." "Zdi se, da niste prijatelj takih lukenj ?" "Nikakor ne. Kajti če so pregloboke, je pri kraju z življenjem." "Torej pa le skrbno pazite na svojo kožo, tako vam svetujem da kje ne dobi luknje! Moj mož je seveda čisto drugačnega kova. Dobro ve, da pogumen človek premaga svet in da je junaku sreča mila. V duhu bom pri njem, ščitila ga bom. Ali ne, možek?" "Da!" je pokorno pokimal in se držal grenko, kot da so mu dali popra mesto rozin. "Ampak ne pozabi mi djati blazinice tudi na sedlo, da ne bom kje konja preveč tiščal in gulil!" Zlezla je iz mrežnice in šla mimo mene, še pogledala me ni. Bil sem v njenih očeh strahopet-než, ki se boji, da bi dobil luknjo v kožo. Pred Winnetouom pa je obstala, ga koketno pogledala in se mu najljubezniveje nasmehnila. "Senor Winnetou," je zažgo-lela. "Ali res mislite nocoj ostati v Uresu?" Ne da se popisati, s kakim o-brazom je gledal Winnetou na domišljavo, koketno žensko. Pomilovanje se je izražalo na njem in obenem veliko čudenje, da se ga vobče drzne nagovoriti. Razumel sem ga in odgovoril mesto njega: "Da, do jutri ostaneba v Uresu." Z zaničljivim pogledom me je ošinila. "Kdo pa je vas kaj vprašal—? Naj Winnetou sam odgovori! Slišal je, da ga cenim in občudujem, gotovo mi bo ugodil." Ponovila je vprašanje. Pokimal je. "Pa dovolite, da vas povabim k sebi! Moj gost bodete! Zelo bi me osrečili, če bi sprejeli!" "Moja bela sestra naj bo srečna! Sprejmem!" "Ali smem povabiti dame, ki bi rade videle Winnetoua?" "Ne!" "Zakaj ne?" "Winnetou ve, da kažejo belo-! kožci medvede po mestih za denar. Winnetou pa ni medved." "Torej nobenega družabnega večera —?" je dejala razočarana. "Ne!" In obrnil se je ter odšel. sel sem za njim. Besede nisva rekla v slovo. V Uresu samem nisva imela ničesar več opraviti. Nekaj malenkosti sva si še kupila, šla v krčmo po konja ter odjezdila. Za mestom sva našla trato s potočičem. Tam sva se utabori-la, spustila konja na pašo in legla spat. Potrebna sva bila počitka. Še preden pa sva zaspala, so prijezdili mimo naši "junaki." Odločna senora je le vztrajala pri svojem muhastem načrtu, vkljub temu, da sva z Winnetouom odšla. Pet mož jih je bilo vsega, ha-ciendero trije policisti in juris-consulto. Senor alcaide in njegovi policisti so bili seveda v "službenem kroju." Celo resnobni Winnetou se je nasmehnil, pa nobena zbadljiva ali žaljiva beseda mu ni ušla. Konji niso bili slabi, haciendero in policisti so bili dobri jezdeci, senor juris-consulto pa ni nudil posebno lepega in vzpodbudnega prizora na konju. In res mu je na sedlo privezala skrbna senora blazinico, da bi kje "preveč ne ogulil konja", drugo blazinico pa mu je pritrdila za sedlo. Belo sta se bleščali blazinici iz daljave k nama, sveže sta bili prevlečeni —. Kdor se odpravlja v gore divjega zapada tako opravljen, pač ne bo zakrivil posebnih junaštev. "Srečno pot, slavni vojskovodja,!" sem si mislil. In zaprl sem oči, prepričan, da še ti sloviti ureški junaki ne bodo spotaknili ob mnogih in slavnih činih na svojem potu v gore. Konec. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Ibn Saudova Arabija obsega kraljestvi Nedžed in Hedžed, to že od leta 1932. Glavno mesto tega kraljestva je Džidda. Kraljestvo ima 5 milijonov prebivalcev. * * * Najvažnejši izvozni pridelek v Španiji so oranže. MAREC 30.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani. APRIL 6.—Svetovidski oder priredi predstavo v šolski dvorani. 18.—Plesna veselica pred ke-gljaško tekmo SŽZ v SND na cesti. 19.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND. 19,—Little Flower Cadets št. 47 SŽZ prirede ples v SND na 80. cesti. 19 in 20.—Kegljaška tekma Slovenske ženske zveze v Garfield Alleys, 4835 Turney Rd. 20.—Mladinski pevski z bor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20.—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena. 20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND. 20.—Društvo sv. Kristine št. št. 219 KSKJ priredi spomladansko veselico v cerkveni dvorani sv. Kristine v Euclidu. 20.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po predstavi ples. 25.—Martha Washington št. 38 SDZ ples v SND. 26.—Podružnica št. 53 SŽZ priredi pomladni ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND. 26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 26.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Hrvatska katoliška za-jednica ples v SND. 27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti. MAJ 3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND. 3.—Društvo Katoliških Bor-štnarjev št. 1640 priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—-Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Svetovidski oder in Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 11.—Mladinski pevski zbor Priprave za stavko. — Odbor stavkarjev razdaja pilcetne plakate za stavko, katero je proglasila Transport Workers linija v Neto Yorku. K tej uniji spada na 3500 voznhov busov. Stavkarji zahtevajo 25 odstotno zvišanje plače. Nemške motorizirane čete se,vale po mostu preko Donave v Bolgarijo. Na mostu je videti plapolajoča nemško svastilco. Nemci upajo, da bodo s takim nastopim svojega vojaštva prestrašili Grke in Turke. Nemške če.te se pemičejo proti grški in turški meji. črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16. 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 18.—Pevski zbor "Lira" ima spomladansko prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 18.—Ženski zbor "Cvet" priredi koncert v SDD na Prince Ave. 18.—Skupna društva fare sv. Lovrenca prirede v SND na 80. cesti slovensko svatbo z voglar-ji in kamelo. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 25.—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert ob 4 popoldne v SDD na Prince Ave. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Euclidu (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. I.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo ples v SDD na Waterloo Rd. 29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. JULIJ 1.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. AVGUST 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. * 24.—Vseslovenski katoliški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER II.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico' v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. DECEMBER 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. IZ PRIMORJA —Vadimo ,se v varčevanju! Varčevanje je lastnost, ki je mnogim že prirojena, drugim pa že od mladih let docela tuja in se je vse življenje otepajo ter jo v lastno škodo prezirajo. Pametno varčevanje je pa vsekakor lepa lastnost. Koristi človeku samemu, njegovi družini, narodu in državi. Ustvarja zdrave, gospodarsko močne in samostojne ljudi in je temelj splošnega blagostanja. Zato je važno in potrebno, da se vadimo v varčevanju in da zlasti mladino vzgajamo k varčnosti. Italijanski narod je znan po svoji skromnosti in varčnosti. Smisel za štedljivost je v njem zelo razvit in je naši brezbrižni razsipnosti lahko v zgled. Njegovi voditelji poznajo to njegovo čednost in je ne pustijo za-mreti, temveč jo skrbno in načrtno gojijo in ji dajejo vedno novih pobud. V ta namen so proglasili 31. oktober za praznik varčnosti. Ta dan izdajo hranilni zavodi v vsej državi poročila o svojem uspešnem delovanju in nakazujejo ugodnosti, pod katerimi ljudje lahko varno nalagajo svoje prihranke. Časopisi pribčijo za to priliko spodbudne in poučne članke in izdajo se tudi brošurice, ki zgovorno govore o pomenu varčevanja za posameznika in občestvo. Pa ne samo z besedo, tudi s praktičnimi ukrepi se skuša človeka privaditi in prikleniti k varčnosti. Naj navedemo samo majhen zgled! Goriška deželna hranilnica, nekdanji znani "Mont," je sklenila, da pokloni 1939 vsakemu otroku, ki se je v goriški deželi rodil 31. oktobra — na dan, ki je posvečen pospeševanju varčevanja — hranilno knjižico z vlogo 100 lir kot krstno darilo. Na ta ljubezniv način se skuša že v mlada srca vcepiti lepo misel o pomenu varčnosti in otroka pritegniti k varčevanju. -o- Državna založba v Moskvi bo izdala pesmi, izreke in zapiske, ki krožijo med narodom o Leninu. MALI OGLASI Lot. naprodaj V Euclidu je naprodaj lot, 40x103. Cena je samo $455. Vprašajte H. Will, 20731 Nau-man Ave. (70) Izgubljeno Izgubila se je na St. Clair Ave. v Nottinghamu, Social Security karta in unijska karta. Kdor je našel, je prošen, da prinese na 4229 St. Clair Ave. -(69) Stanovanje se pdda Odda se stanovanje treh sob in kopališče. Vprašajte na 6011 St. Clair Ave._(69) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Prescription Specialists 194 !Sj t— % 16 u Mo T 10 17 m MAR M um S|!19 2511261 EC 51 6! 13 20] 271 li E 14 21 281 )4l S« h % 22 129 SATAN IN 1ŠKARI0T Po nemškem izvirniku K. Maya "it: 0)£u ne misliš, da bi bila ne- 1 ° frenaporna, morebiti ce- Ch nevarna?" lero se ne sme bati n°- 2 nevarnosti! Torej?!" 2aPovedovalnim pogledom Rinila. revež ^ odgovoril, kar j. smel in mogel odgovori- 0Va]e m'sliš tako, bom pa po- ^.sroek!" tako, seveda mislim! tavC° potrebu-ieš> Pa si Pri" "in opremljen. Sveže pe-ete> S seb°j> konja> ci£a" El4r k- Pištoli, rokavice, »žj^' 'te bom z njim obilo za-Olado' Puško in blazi-5bit.0l'aš vzeti s seboj! Uteg-foj ' da boš moral katerikrat ? . postelji! Ni dobro liA, 'Ce ti leži glava prenizko! Vi^je dobiš! 5Wr 0 skrbim za tebe! Vi- ! skrbi> da boš izpolnil, "•Hov Ujein tebe! Vrni se S^čansslavo! Tak ju- »ra ? 0 — učen pravnik — ko "ati vse! Ali ne mislite ^Dor?" ele i p ' Hjem V, Počastila s tem vpra- •\ol Udno sem Pritrdil: *e strinjam z va- ' Kolikor namreč pra-S h pride v poštev pri Ji^vanju v gore." , *H0l. ' Se Je obrnila k možu. strinja Z menoj! V, mislite odriniti, don Ti-V, ' ri i?0 Uro'" ->e menil ha' ^'-dii i obrazu mu je bilc ') in 2J3.1 bil rajši jezdil z me- 'Hievžo lllnetouom ko Pa s ta" " Sto?* Vdati se je mor,aL Itislo pa se je držal jI '°l>ta,' da bi se bil njegove- '%1PU najraj§i smejal in jo- \t "^h*1' Pri'ietnl "izlet" se ^ VS;ij .Prelevil v nevarno ali 4 Potovanje —. i* mu jo je obljubila 'j V^ 11 Pač ni ublažila groze, (f menda, da se mi srni- ci ^ teč!6. je gleda1' kot bi s1 ^ ji 'Usmili se me vsaj J K dženi nesrečne muhe!" ' Tf(] sUtl So prosile njegove P S. >!m 0stal, neizprosen in l'S*ieni .ma z Winnetouom 4 H ^ ^odovalo, če je zapo-il* '^bj esa jezdil v divje go-f Pf^1 tam nabral slave, in W esei domov mesto sla-j H„ kožo na bedrih in I taitl'd-llZ' Priznati vam > %o8t? je bila moje krute tr. »- hud V °bilni meri kriva Nh??UŠna maščevalnost. ( j4iVlkrat obiskal alcaida, "k Nu?Vil skraj'10 neprijaz- Svoj-'10' prav iz srca sem < S*'- če bi se s svojim "i kSsu m 0smešil in si nekoliki iN n^rijetnosti divjine, ''i še u Se "isem zavzel za "v' 's \ sem mu podkuril. jacienderu: K j/ n°dete prej dohiteli f.: j*'t^^idva. Prijeli ga bo-l'. : fcj a priče naju potrebu- * M j, va.s naj deva?" N^ti de la roca poča- ^ ^hSSlite Potovati?" i Pot"0 posebno ljubo, da ' (i i>i k °Vati mimo haciende. 1 Pa' llaleteti na Mimbre-!J V na Player j a in bi ) 12 v8e pokvarili. V C *)e h!etovati nisem smel> lJ sv ' 2alegl°- P^j sem p) H Vi« namen in jih odvr' 1J ''» &a nde> ee sem mu potr- U C1'Cbro- don Timoteo! iS a bodete težavno in r !t V^' Kajti Player, I H°tovo v° n'^em Pripovedoval, > potika kie v bliži-Pri • ^eveda morate tu-Cf.in ker je drzen, '/f^ in zna za puško prijeti k° ZU 0breCej nevarno srečati uPno se bo branil in V najem |V najem se oddajo tri moderne sobe, spodaj, spredaj, za-konccm brez otrok. Stanovanje se nahaja na 1053 E. 71. St., vpraša se pa pri lastniku na št. 3 zgorej. (69) Odda se prostor Odda se prostor 34x36 čev-ljev. Zidano poslopje za malo tovarno; po nizki ceni. Oglasite se na 6011 St. Clair Ave. (69) ct^M dolini, ki bi bila primerna — bogata in iz dobre rodbine, in katerih očetje so se skozi več rodov izogibali dvorjanske službe ter ostajali doma v dolinah. Toda Kristina ni mogla prenesti misli, da bi bila z Erlendom zavrnjena, ako bi poslala snubce k tem kmetskim velikašem. Tukaj bi bil Simon Darre najboljši besednik — zdaj pa jih je Er-lend odtrgal od tega pomočnika. Za cerkveno službo, je mislila, ne čuti nobeden njenih sinov poklica — razen morda Gaute-ja in Lavransa. Toda Lavrans je bil še tako mlad. Gaute pa je bil ^dini izmed sinov, ki ji je za- res pomagal na dvoru. Vihar in sneg sta to leto grdo zdelala plotve, zaradi meteža na križev teden pa se je delo zakasnilo, tako da so morali ljudje pošteno komarati, ako so hoteli o pravem času vse podelati. Zato je Kristina nekega dne poslala Naakkveja in Kjorgjulfa, naj popravita plot ob neki njivi, ki je ležala zraven ceste. Dopoldne je šla mati pogledat, kako gre fantoma to nevajeno delo izpod rok. Bjorgulf je delal na tisti strani, ki je bila obrnjena proti dvoru — postala je za trenotek in se pogovori- la z njim. Nato je odšla više gori. Kar je zagledala Naakkveja, kako se je obešal čez plot in govoril z neko žensko, ki je sedela na konju tik plotu ob robu ceste. Gladil je konja, nato je prijel deklico za gleženj in kakor razmišljeno zdrsnil z roko ob no- gi prav gori pod krilo. Dekle je zagledala & zardela in rekla nekaj , ju. Ta je hitro umaknil * gledal nekoliko v zadregi P1 (Dalje prihodnji^ PODPIRAJTE SLOW TRGOVCE Po štirih dneh odsotnosti se je zopet vrnil k svojemu očetu mali Robert James, star 2 leti in pol, ki ,se je bil izgubil v iSiew Yorku in so ga končno našli vsega, premražene-ga in prestradanega. Ameriška obramba. — Slika nam jr>-edstavlja skupino ameriških bombnikov, ki so nastanjeni na Puerto Rico. Skupina je v poletu nad mestom San Juan za časa manevrov. To otočje je najvažnejše za obrambo Panama prekopa in je tudi močno utrjeno. Daniel Fraley, častnik v ameriški armadi čes^f^ hčerki Virginia. Anne, ki je vstopila v oddelek '>0 jf strežnic naše armade. Po njenem činu bo sedaj oce rjjt pozdrava svoji hčeri. V ozadju na sliki pa je vna obrne —" dar ni mislil na to, da so sinovi še skoraj otroci. Poleg tega so starejši trije sinovi, kakor so bili še mladi — Nikul aus je bil zdaj sedemnajst zim star, Bjorgulf je v jeseni izpolnil šestnajsto in Ga.ute petnajsto leto —: že tako občevali z ženskami, da je mater skrbelo. Seveda se ni pripetilo še nič takega, da bi jih mogla posvariti. Niso letali za ženskami, nikoli niso neotesano in nespodobno govorili, niso marali poslušati, kadar so dninarji pripovedovali na dvoru kosmate dovtipe ali umazane zgodbe. Sicer pa je bil tudi Erlend v tem pogledu vedno dostojen in spodoben — večkrat je videla, kako je zardel ob zgodbah, katerim sta se tako oče kakor Simon od srca smejala. Pri tem pa je nejasno čutila, da .<5,e onadva smejeta, kot se smejejo kmetje zgodbam o bedastem hudiču -— medtem ko učeni možje, ki bolje poznajo njegovo zlobno prekanjenost, ne marajo takih šal. Tudi Erlend si gotovo ni mogel očitati, da bi bil kdaj letal za ženskami — samo ljudje, ki njenega moža niso poznali, so mogli misliti, da je v toliko lahkomiš-ljen, ker je zvabljal ženske k sebi in jih namenoma zapeljeval. Sama pred seboj ni nikdar tajila, da je pri njej Erlend uspe! brez zapeljevanja prevare ali nasilja. Trdno pa je bila tudi prepričana da tisti dve omoženi ženski s katerima je Erlend grešil, nista bili zapeljani. Kadar pa je naletel na lahkožive ženske prešernega in dražljivega vedenja, je postal ^radoveden kot mlad lisjak — tedaj kakor da bi ga obdajala sopara skrivne in nepreudarne lahkomišljenosti. Kristina je sama sebi dejala, da njeno srce ni samo zato ranjeno, ker vidi, da se Erlend in sinovi, zdaj ko ti doraščajo, tako vedejo, kot bi njihove zaddve presegale žensko pamet. Ne, vsa v strahu je bila zaradi Erlendo-vega neprevidnega jezika—nik- S strahom v srcu se ji je zdelo, da vidi, kako so Erlendovi sinovi v tem podobni očetu — preden so kaj storili, so vedno pozabili, da je treba misliti na to, kaj poreko ljudje — potem pa so jih govorice kajpada bolele. In kadar so se jim ženske dobri-kale s smehljajem in krotkostjo, jih ni bilo sram, niso bili trmasti in plahi, kot so po navadi fantje v teh letih — vračali so jim smehljaj, govorili in kretali so se tako neprisiljeno in uglajeno, kot da so živeli poprej na kraljevem dvoru in se naučili dvor-janskih šeg. Kristina se je bala, da ne bi od same odkritosrčnosti zabredli v nesrečo ali težave — ne samo bogate gospe in hčere premožnih ljudi, marveč tudi uboge dekle, tako se je materi zdelo, so bile preveč prijazne nasproti tem lepim mladim fantom. — Oni pa so se hudo razjezili, prav kakor drugi mladeniči, ako'jih je potem kdo podražil s kakšnim ženskim imenom. Frida Styrkaarova je to večkrat storila — bila je neumno ženšče, čeprav tako stara, saj ni bila kdo ve koliko let mlajša od gospodinje, in imela je dva nezakonska otroka — pri drugem je povrh ^sega z veliko težave ugotovila očeta. Toda Kristina se je za' tega ubogega čr-viča zavzela in ker je Frida skrbno in ljubeče vzredila njenega Bjorgulfa in Skuleta, je bila gospodarica nasproti tej dekli zelo prizanesljiva — čeprav jo je hudo jezilo, da ta stara ženščina fantom venomer kaj pripoveduje o mladih dekletih. Kristina si je zdaj mislila, da bi bilo najbolje, ako bi mogla si. nove poženiti še v mladih letih. Vedela pa je, da to ni lahka stvar — možje, katerih hčere bi bile lenakorodne lojenima (sinovoma Naakkveju in Bjorgulfu, bi mislili, da nista dovolj bogata. In ako bi si fanta hotela opomoči v kneževski službi, bi ju pri tem ovirala obsodba in kraljevo sovraštvo, ki si ga je bil nakopal njun oče. Z bridkostjo se je spominjala časov, ko sta se Erlend in Erling Vidkunsson dogovarjala o poroki med Nikulausom in eno izmed hčera državnega upravnika. Sicer je poznala prenekatero doraščajoče dekle v tej ali on Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ to ^ 6 Ig. or 1U 49? j 2 ^ 4tt Pand 10 cakes 33c , Giant 49c IM oreir 2 lg. ^ 41 c^ 3 lb. can 48c -fi^ if