Dobro jo poznamo v grosupeljski občini: VELIKA SREDSTVA ZA KRAJEVNE VODOVODE
Območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava, Vojkova la, Ljubljana, bo zabeležila prihodnje leto 15 let obsto-ja. Je največja območna vodna skup-nost v naši republiki. Sega od Kolpe do KamniŠkib planin ter od Cerk-niškega jezera do vključno občine Hrastnik. Tako gre za po obliki raz-noliko ozemlje, na katerem delujeta VGP Hidrotehnik (Slovenčeva 95, Ljubljana) in Podjetje za urejanje hu-douraikov (Hajdrihova 28 Ljublja-na), svojsko pa je tudi vodovje, ki prihaja na dan na tem ozemlju ali pa priteče od drugod. Z vodnogospodar-skim svetovalcem OVS Ljubljanica — Sava, dipl. inž. Štefanom Horva-tom, smo se pogovarjali o na,logah, ki jih je ta samoupravna interesna skup-nost materialnega značaja — zajema 18 občin — uresničila v letu 1987 ter iapostavili še nekatere aktualne zadol-žitve.
S kolikšnimi sredstvije razpo-lagala vaša skupnost v letu 1987 za svoj in slovenski program?
»Prejeli smo 15.177 milijonov di-narjev prihodka. To nam je omogoči-lo redno združevanje sredstev pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije ter izvedbo vzdrževalnih del na vodo-tokih in razdelitev dotacij nekaterim zunanjim uporabnikom vodnogos-podarskih sredstev.«
Omenili ste le vzdrževalna dela. Kako pa je bilo z investicijskimi zadolžitvami?
»Lani smo zaključili največjo na-ložbo preteklega srednjeročnega ob-dobja, in sicer dovoilni rov ter pre-grado v Prigorici pri Ribnici. Oba objekta sta vrediva c^leda. Imata tudi uporabno dovoljenje. Dovodni rov nas je stal 605 milijonov dinarjev, pregrada pa 450 milijonov dinarjev. Cene so seveda iz časa gradnje. Objek-
ta varujeta pred poplavarai Ribnico in Kočevje ter obsežno ozemlje med obema mestoma. Podobno pregrado nameravamo zgraditi tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik, in sicer na Božni nad Polhovim Gradcem. Ta naj bi varovala pred visokimi vodami jugozahodni del Ljubljane. Vreme-noslovci namreč napovedujejo dežev-na leta.
Lani smo uredili tudi glavno od-vodnjo na melioracijskem območju Radomlja I v domžalski občini. Dela potekajo sedaj že na drugem delu te-ga raelioracijskega področja. Prva so stala 860 milijonov dinarjev.«
Kako pa je bilo z realizacijo programa vzdrževalnih del?
»VGP Hidrotehnik in Podjetje za urejanje hudournikov sta v skladu s predlogi zelo delavnih občinskih de-legatskih konferenc opravila v glav-nem vse dogovorjene naloge. V ta
namen je potrošil VGP Hidrotehnik 2740 milijonov, PUH pa 980 milijo-nov dinarjev.«
Pogosto mešajo pojma vodno in komunalno gospodarstvo. Kljub tentu da prvo skrbi za vo-dovje, drugopa tudiza vodovode. Kakšnoje sodelovanje med tema dvema panogama?
»OVS Ljubljanica-Sava je lani po vojem pravilniku sofinancirala tudi objekte za oskrbo s pitno vodo. Zanje je namenila 1603 milijone dinaijev. Z veseljem ugotavljamo, da so bile rea-lizirane vse potrebe krajevnih skup-nosti.«
Podoben (ne)sporazum kotpri oskrbi z vodo je tudi pri čiščenju voda. Kakšno pa je tu razmerje med vodnim in komunalnim go-spodarstvom?
»Postopamo podobno kot pri ob-jektih za oskrbo z vodo. Lani smo za
sofinanciranje (do 30%) čistilnih na-prav porabili 1661 milijonov dinar-jev. Največ denarja smo dali za ljubl-jansko osrednjo čistilno napravo, in sicer 691,8 milijona dinarjev. Toliko, kot je Ljubljana potrebovala. Sofi-nancirali smo tudi začetek izgradnje čistilne naprave v Vnanjih Goricah. Z našo akcijo pa smo realizirali že del naloge, ki jo Zvezi vodnih skupnosti Slovenije nalaga prvo dopolnilo k njenemu sredmeročnemu planu. To opredeljuje sofinanciranje (do 60%) industrijskih in komunalnih čistilnih naprav v porečju Save pred hidroelek-trarno Vrhovo pri Radečah. Iz naših sredstev in denaija IUV Vrhnika stno postavili industrijsko čistilno napravo v IUV, TOZD Usnjarna, Šmartno pri Litiji.«
Ta čistilna napravaje že nare-jena?' Kaj pa druge?
»Poleg omenjene čistilne naprave
v porečju Save so lani prejeli denar še investitorji I. faze modemizacije tnok-rega postopka separacije REK Zagor-je, čistilne naprave v ISKRI Trbovlje ter I. faze reciklaže odpadne vode pri farmi Ihan.«
Kakopa ste bili zadovoljni z de-lavnostjo delegatskih konferenc za skupščino OVS Ljubljanica — Sava?
»Mislim, da smo ena redkih sa-moupravnih interesnih skupnosti, ka-tera je lahko ponosna na svoje delega-te. Resnično tvorno sodelujejo Dri nastajanju in izvrševanju planov. Ce je pri tem svoj čas nekoliko klecala ljubljanska delegatska konferenca, moram reči, da se je tudi la krepko postavila na noge in da intenzivno sodeluje v naši dejavnosti.«
Stane Jesenovec