Posamezna steviTka 20 stoftnR
Letnik &LV11
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stottak. — Oglasi se ra£u3*|« % Srokosd ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrt&Zkov rMi po 40 ciat cw tnice, is zahvale, poslanic« in vabila po L 1- —, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 it beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi M'očnioa in reklamadje ae pottljajo IzktaCoo upravi Edinocti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Aai&ega *ev. tO, L Mdriropje. — Telefon uredni it va m upava 11-47.
jzhaja. izvzema pcndet&fe	Uredništvo: utka «r.
AsJSkega Si. 20, I.	naj fe po&JJajo nrei«i5hx NcfrtnklraM
plarns se ne fpirjeeAvJR^^ ae ne vračajo. Izdajate!) ta udguvut «i . tednik Štefan G od i&a. —^HTtUkarna Edinoat. Tisk tiskarna Etfioatf F 4mtM tnala za mene L 7. — /S® -** L i960, poi 'eta L 32. —, ta ud« kr C 6*>— Za haaaeaam nmfsn 4 U7e reč. — Teief r> u.eiai«vj> ta ■prav* jst 11-Sf.
Belglfa ostane ▼ odškodninskem vprašanju na strani Francije
PARIZ. 21. «Journal des Debats* javlja iz Bruzcllesa, da je imel belgijski ministrski predsednik »noči pogovor z De la Crobcom, belgijskim delegatom v odškodninski komisiji. Mankajo podrobnosti o tem pogovora- Gotovo pa je — pripominjajo «Debats» — če Nemčija odkloni zahtevane garancije, <ta p odškodninska komisija ne bo dala moratorija, ki ga zahteva. V tem slučaju bi se morale uporabiti sankcije, in Belgija bi cotala na strani Francije, ko bi šlo za uveljavljanje teh sankcij. O tem ne dopuščajo smernice belgijske vlade nikakega dvoma.
Daljni tfzfrod
Izpraznitev vzhodne Sibirije po Japoncih
TOKIO, 20. Poveljnik japonskih čet v Sibiriji je izjavi, da se bo odhod japonskih čet začel dne 26. avgusta. Odhod se izvrši vzastopno, ker je ozemlje, ki se ima izprazniti, razdeljeno v štiri predele. Sodi se, da bo prvi izmed! teh predelov do 8. septembra popolnoma izpraznjen.
Glasom drugih poročil pošilja vlada v Vladivostoku, na čelu katere se nahaja general Dietrichs, svoje čete v tiste kraje, odkoder se umikajo Japonci. Prva divizija vladivo3toš«kih čet koraka proti rdeči armadi vladie Daljnovv&odne nepublike, ki ima svoj sedež v Črti. Pred&traže rdeče armade so dospele že do Spaskaje.
Turčija
Angors&a in italijanska vlada
PARIZ, 21. «Temps» javlja iz Carigrada: Italijanska vlada je hotela izkoristiti svoj vpliv za vzpostavitev miru na vzhodu in je pozvala turško nacionalistovsko vlado, da določi: 1. program svojih minimalnih zahtev in minimalnih mirovnih pogojev, k! bi jih bila pripravljena sprejeti; 2. največjo mero garancij, ki bi jih bila pripravljena dati verskim in narodnim manjšinam^ 3. koncesije in koristi, ki bi jih dala vlastim v zameno za delno odstopitev od kapitu-lacijskih pravic; 4. da sporoči, ali je pripravljena priznati trojni dogovor.
Poročevalec «Tempsa» pripominja, da je odgovorila angorska »vlada zelo nejasno. Izjavila je enostavno, da je pripravljena dati vse mogoče koncesije, toda pod p«>go-jem, da se spoštuje popolna neodvisnost Turčije.
Enver paša ni padel?
BAKU, 20. Doslej ni iz Turkestana še nobene vesti, ki bi potrdila smrt Enver paše. Spričo dejstva, da je bi4o že pred nekoliko tedni sklenjeno premirje- je treba vzeti to vest z vso rezervo. Dne 15- avgusta je bil Enver paša še živ tn daleč od kraja, kjer je bil po sedanjih vesteh ubit.
Ledeniki na Atlantskem oceana
NEW YORK, 20- Kanadski pamik «An-tonia*, ki je priplul te dni z veliko zamudo v Plymouth, je srečal na svoji poti nad devetdeset ogromnih ledenikov, ki so plavali po morju. Parnik je imel 10 dni zamude tudi v bližini Nove Zemlje, in sicer zaradi goste megle v teh krajih.
Smatra se, da so ti nenavadni pojavi v tem času predznaki predstoječe hude zime.
Poštarska in železni carska stavka na Španskem
MADRID, 20. Mestna straža je zasedla glavno pouto, kjer ni prišel na delo noben uradnik. Na drugi so vsi uradniki v ambu-lančnih železniških vozovih zapustili delo, ko so slišali, da so nekatere vozove zasedli orožniki, da bi nadzorovali osobje. -1--
Dnevna vesti
Senator Salata odpotoval danes. Danes predpoldne je odpotoval senator Salata s parnikom «Venezia» v Benetke, odkoder bo nadaljeval pot v Rim.
Nezaslišano! Občinski predstojriki v južnem nemškem Tirolu so priredili nedavno na občinskih vodnjakih dvojezične napise. Na enem ten napisov je bik) dne 14. t. m. italijansko besedilo pomazano z nekim mazilom. To se je zgodilo v občini Altrei. Splošna sodba vašča-nov je, da so to storili izvestni elementi, da morejo nastopiti proti občinskemu predstojniku. Orožniški brigadir ga je opsoval na nezaslišan način. 2upan je re.kel orožniku: »Vendar ne boste mislili, da sem jaz to zaukazal!» in se je po odhodu brigadirja nepovoljno izrazil o takem postopanju. Dne 16. avgusta je prišel k županu orožnik, ki ga je pozval, naj gre v oiožniŠko pisarno. Župan je odgovoril, da pride opoldne, ker je v tem hipu zaposlen. Će pa tudi opoldne ne bi mogel, bo čaJkal zvečer v občinski pisarni. Kmalu na to sta prišla dva orožnika z enakim pozivom in sta dobila enak odgovor. Črez par minut sta se vrnila in sta župana aretirala, ga uklenila in uklenje-nega gnala skozi vas na orožniiko postajo. Tu ga je brigadir strahovito ozmerjal in mu rekel, da jc on predstojnik županovi Na to je hotel brigadir z vso silo vedeli, kaj da je župan govoril prijateljem ter mu je strogo naložil, naj aa napis očistiti.
«Der Tiroler» pripominja povsem upravičeno: Ta dogodek pomeni nezaslišano samo-vlastnost brigadirja. Ta poslednji ni nikak predstojnik župana in je v svojem območju le organ javne varnosti. Že to domnevo brigadirja je treba zavrniti najodločneje. Da pa je brigadir šel tako daleč, da je radi take malenkosti dal župana aretirati in uklenjenega gnati skozi vas — to je nekaj strašnega. — Rečeni list pričakuje, da bodo predpostavljena oblast« va energično postopala proti brigadirju rad) te zlorabe uradne oblasti. Kajti, «v interesu prebivalstva in javnega reda je, da take samovoljnosti posameznikov prenehajo in da se t tem otrdi zaupanje v javne varnostno organe!»
Sestanek v Marijanskih Lažnih
s?. 19/ tr^pEB.-jjimiB tum mnra tn a jot
w frsiu, * *©reii Ti. avgusta 1922
EDINOST
Kralj Aleksander in soproga mu Marija že bivata na tleh čehoslovaške republike v Marijanskih Lažnih. V par dneh dospe i jaka j t ud t Nikola PaŠić na sestanek s eehoslovaškim ministrom za vnanje stvari Benešem. Odlični jugosiovenski gostje pa niso prišli v to svetovnoznano zdravilišče, da bi si tam krepili zdravje, marveč na dek> velikega pomena ne le za obe državi, ampak tudi za bodoči razvoj stvari v Srednji Evropi.
Zveza med čehoslovaško republiko in Jugoslavijo- sklenjena v času pariške mirovne konference, je potekla. Sestanek v Marijanskih Lažnih ima nalogo, da to zvezo ne le obnovi, marveč, da jo izpopolni, poglobi in razširi. Priprave za to so se vršile že v Bclgradu povodom kraljevih poročnih slavnosti in tudi za časa genovske konference. Nova pogodba ima veljati za dobo desetih aii petnajstih let in bo politične, gospodarske in finančno-politične narave. Prva pogodba je bila sklenjena za kratek rok in za bližnje potrebe, sedaj pa se ima razširiti v splošno zvezo, da bo obema državama zagotovljena vzajemna medsebojna podpora za vs& slučaje.
Čujmo, kako komentira sklep nove pogodbe «Prager Presse*, ki je. kakor se splošno sodi, glasilo dra Beneša, čehoslo-vaškega ministra za vnanje stvari!
Dočim je bil dosedanji p&go-dbi namen, da ob likvidaciji vojne, zlasti pa spričo madžarskih poizkusov proti novi uredbi, ustvari zanesljive obrambne nasipe, bo pa nova pogodba veliko dalekosežnejša in pomembnejša. Čim stopi nova zv»ezna po-
fodba v veljavo, ne bosla cbe vladi zasle-ovali le rešitev tesnejše opredeljenih političnih in morebitno tu:3i vojaških vprašanj, marveč se bosta medsebojno podpirali v vseh diplcmatičnih akcijah, posebno pa v gospodarskem in finančnem pogledu. Ob sedanjih težavah v Evropi pomeni ta izpo»po!nitev jugoslovansko - čehoslovaške zveze korist za oba zaveznika, pa tudi za ozdravljenje nove Srednje Evrope. To se bo posebno odražalo v dejstvu, da bo podpisu te pogodbe sledil — tudi na čeho-slovaških tleh — takoj sestanek ministrov za vnanje stvari Male entente. Ministri za vnanje stvari ČeboslovaSke, Jugoslavije in Romunske bodo razpravljali: o september-skem zasedanju Zveze narodov, o učinko-
vanju razsula raznih vatat, nastalega vsled reparacijske krize, in o pereči poostritvi vseh gospodarskih kriz, kar vsa ali rečene države k strnitvi- Končno bodo temu sestanku sledila pogajanja s Polako, ki hna v marsičem braniti enake interese na mednarodnem potjo.
Jugoslavija ta Čehoslovaška obnavljata in poglabljata svojo zvezo v času, ko ne grozi neposredno nikako motenje političnega ravnotežja v Evropi, pač pa ko so gospodarske in finančne katastrofe v nekaterih delih Evrope ali — kakor v sovjetski Rusiji — že nastopile, ali pa se — kakor v Nemčiji. Nemški Avstriji in morda tudi na Ogrskem — zdijo že tako blizu, da mednarodna špekulacija valuti teh držav ne pripisuje več nikake vrednosti. Mir;li so časi, ko so bili za valuto kake dežele glede nje veljave na inozemskih denarnih trgih odločilni izve« blaga in kapitalov, povraćanje v obrestih od kapitalov, ali v denarju izseljencev, ob enem pa tufdi od pravne varnosti v deželi, in od zaupanja inozemstva. Nezmiselno uničevanje lastne in tuje valute, ki se mojstrski izvaja v nekaterih središčih evropske denarne kupčije, je zadalo temu zaupanju neozdravljive rane. In nikdo ne ve danes, ko so minula štiri leta miru skoro neizrabljena, ali se bo v prihodnjih desetih ali petnajstih letih posrečilo doseči finančno ozdravljenje Evrope, kajti sedaj ni videti še niti obrisov. Jugoslovenski finančni minister se nadeja, da s pomočjo dolarskega oosojla in s prebitki od nove letine povzdigne zopet tečaj dinarja na njegovo pravo vrednost, medtem ko čehoslovaška krona — na škodo izvozne industrije — raste v Curihu kar neprestano. Skupno postopanje proti mednarodni Spekulaciji, ki na enem kraju potiska pravo vrednost, na drugem pa sali navzgor v nezaželjenem tempu, bo v skupno korist tudi proti kaki navidezni premoč*.
Zveza med Jugoslavijo in Čehoslovaško je neposredno pred podpisom in ministrski predsednik Pašič je že ugotovil popolno soglasje v tem pogledu. Sklep te zveze bo ustvaril vsaj v enem delu Evrope trdne, jasne razmera ter bo brezdvomno tudi povzdignil ugled celokupnega malega spo-iazuma in utrd-il v inozemstvu zaupanje do te mogočne srednjeevropske meddržavne tvorbe.
Italija
Minister Schaazer o uspehih londonske konference- — «Kcnferenca ni bila brez korxsti»
RIM, 20. Italijanski zunanji minister 1 Schanzer je imel z uredništvom rimske * Tribune* pogovor, katerega vsebino je objavila današnja številka omenjenega lista: ^Italijansko javno mnenje — je rekel mirršster Schanzer — je že bilo obširno poučeno o kc-ncu londonske konference. Na splošno je napravil konec konferenco vtis, da je prišlo med zavezniki do razdora , Vsled tega se je govorilo, da je bila ta konferenca popolnoma brezuspešna. Kar se tiče razdora med zavezniki, je očividno, •da so tozadevni zaključki zelo pretirani. Treba je imeti pred1 očmi, da se je zadnja konferenca pečala samo z vprašanjem moratorija Nemo ji. Da ni prišlo glede tega vprašanja do sporazuma, je treba obžalovati, toda zverza med zavezniki sloni na mnogo širših podlagah. Želeti je. da bi najbližja bodočnest postavila na laž vse tiste, ki trdijo, da je usoda velikega sporazuma že zapečatena. Gicer pa tudi kljub vsem slabim posledicam, ki jih bo «neucpeh» lahko imel v političnem pogledu, londonska konferenca po mojem mnenju ni bila ne prazna ne brczkorrstna. So vprašanja, j kate/a ^o mnogo važnejša in glede katerih; je sporazum mnogo važnejši. In na j zadnji konferenci se je razjasnilo vprašanje vojne odškodnine in medzavez-ni^kih dolgov. Obenem se je razjasnilo j tudi stališče posameznih držav napram J temu velikemu vprašanju. V tem oziru je : bil londonski sestanek zelo koristen in kot njegov plod se lahko označi nova kon-! ferenca, ki- se bo najbrže vršila v mesecu novembru-
V tem oziru — je nadaljeval minister Schanzer — je bil nastop italijanskih zastopnikov zelo koristen. Razen obrambe nekaterih čisto italijanskih interesofv šia prizadevanje italijanskega odposlanstva v glavnem za tem, da zaverniki priznajo načelo nerazdružljivosti vprašanja vojne odškodnine in vprašanja medizavez-niških dolgov. Vs^ed tega se je on (Schanzer) upiral angleškemu predlogu, naj bi se vprašanje nemškega dolga rešilo neodvisno od medzavezniških dolgov.
Na vprašanje, kateri ;e najvažnejši uspeh nedavnega sestanka, fz. odgovoril minister Schanzcr. da obstoji ta uspeh v tem, da so idejo nove konference, na kateri se bo razpravljalo o gospodarskem in finančnem vprašanju v vsem njegovem obsegu, sprejeli vsi zavezniki: rrancozi, Angleži in Belgijci. Sedaj se lahko smatra, da je nače-! 1o, da se ri v^ra istočasno razpravljati o vojni odškodnini in medzavezniških dolgovih,! končnoveljavno zmagalo. V nadaljnem je j povedal minister Schanzer, kako si je italijansko odposlanstvo prizadevalo, da bi se i našla podlaga za poravnavo na zadnji seji j pred zaključkom kcoference. Dalje je rekel, da je dal i'alijanskemu zastopniku v reoa-
racrrski komisiji splošna navodila v podobnem smislu, t. j. naj s&u&a pomirljivo vplivati. da se na-sprotstva tem lažje poravnajo.
Na vprašanje, ali je res, da je Anglija obljubila Italiji, da ji bo brisala prvi obrok obresti, kakor f*e je bilo razneslo, je rekel Schanzer, da so ti glasovi netočni. Resnica je, da je Lloyd George izjavil, dia ne bo Angiija zahtevala cd zavezn:kov nikakth plačil do nove konference. Nato je obrazložil minister Schanzer svoje mnenje o medzavezniških dolgovih. Rekel je, da niso to nikaki dolgovi v trgovskem pomenu te besede, temveč da je šlo za denarna sredstva. ki so bila dana na skupno razpolaganje vseh držav, ki so se borile za dt?aego cilja_ kateri je bil za vse prizadete enako življenskega pomena- Minister Schanzer je zaključil: «Ako bi nam biK dali naši premožnejši zavezniki na pr. čete, aH bi morali mi vojake, ki so bili žrtvovani za skupno stvar, povrniti v ljudeh? Ako bi nam bili dali topove, ali bi morali plačati zanje posebno najemnino?*
Minister Schanzer aa Tirolskem
FIRENCE. 21- Minister vnanjih stvari
Schanzer je prispel sem v spremstvu svojega tajnika kom. Varvara. Nadaljeval je potovanje v gornji Bozen, kjer bo ostal dva tedna.
DTA anunzijevo zdravstveno stanje
GARJDONE, 21. Evo današnjega zdravniškega poročila o D'Annunzijevi bolezni. Organično in fizično stanje komandanta D'Annunzija se znatno boljša. Komandant je imel mirno noč. Nekoliko je spal, nekoliko bedel. Njegova osebnost se vedno jasneje vrača. Temperatura 36.4, puls 55, dihanje 16-
Krvav konec patriotične manifestacije
S??pad med fašisti in komunisti
RIM, 21. V Alevano Romano fe bil včeraj odkrit spomenik vojakom, padlim v vojni. Svečanosti so se udeležili med drugimi tudi zastopniki vojske in mornarice in četa fašistov. Fašisti so se po svečanostih vrnili v kamijonih domov. Na poti so se ustavili pred gostikio, kijer fe prišlo do hudega spopada s komunisti Na obeh straneh je bilo več ranjenih. Na strani komunistov bil eden ubit.
Don Stnrzo o fašizmu in njegovi bodočnosti Fašizem in filofašizem.
MILAN, 20. Tukajšnji Ust >11 Secoio« je objavil včeraj daljši pogovor, k! ga je imel njegov^ rimski dopisnik z glavnim tajnikom italijanske ljudske artranke prof. Don Sturzom- V svojem razgovoru z omenjenim časnikarjem je don Sturzo najprej omenil, da je glavno vprašanje, ki predstavlja bistvo sedanje krize, gospodarsko vprašanje. Letni primanjkljaj v državnem proračunu in v trgovski bilanci znaša nad 20 miljard. Nato je omenil razne poakose, da bi se rešila posamezna vprašanja* toda vse je ostalo pri starem: agrarno vprašanje ni rešeno, država d odpira konsumne
industrije in zanemarja izvoene industrije, izseljevanje je skrajno otežkočeno. V takšnem nezdravem ozračju se skuta zasebno gospodarstvo povzdigniti- V tem ozračju se razodevata tudi dve čisto politični vprašanji, L j. vprašanje socializma in fašizma. «Jasno je — je rekel don Sturzo da podpirajo agrarci in industrialci fašizem iz Čisto gospodarskih razlogov. V tem oziru je to gibanje gospodarsko gibanje m ni fašizem, temveč samo filofašizem (prijateljstvo do fašizma). In to delajo iz sa-raoobrambe, to j« protinaskok proti gospodarski diktaturi proletarskih množic, katera bi bila predhodnica politične diktature. To je fašizem, ki se razodeva v simpatijah in v pomoči, ki jo dajejo fašizmu meščanski sloji od industrialcev do agrarcev, od framasonov do klerikalcev. Ta pomoč pa ne v elja politi«, lemu fašizmu, temveč nasilnemu estftiškemu fašizmu.
Na vprašanje, kalešna bi bila razlika med filofašizmom in fašizmom, je rekel don Sturzo, da fašizem ni nikak orožnik bogatega in parasitskega meščanstva, niti industrialtzma, ki bi >-otel živeti na račun države. S tem da bo fašizem izpreobrnil proletarske množice k sebi, bo zamenjal; le osebe, medtem ko bo bistvo ostalo, tol se pravi, da fašizem ne bo odpravil raz-1 rednega boja- In vsled tega se bo zopet pojavilo najprej stremljenje po gospodarski diktaturi, ki naj bi pozneje postala politična diktatura. Kaj hoče fašizem? Fašizem hode postaviti na mesto demokratične ve in s tega firfaHš^a je prattdrža-ven. Fašizem hoče postavit na mesto ckeendkratične države raznih razredov državo enega razreda in s tega staKšča je aristokratičen in i nacionalističen. Na drogi strani pa stremi po zadružni organizaciji in s tega stališča je demokratičen m sindikafističen. Fašizem ima tondj dve duči, ki sta dane« združeni v napadu, ki pa bosta m prali priti ▼ nasprotje, katero se bo rešilo , z zmago ene ali druge «dmše». To bo pripeljalo do dveh fasizmov: meščanskega in proletarsfcega. Proletarski fašizem bo skušal nasilno zavzeti tiste položaje^ ki so jih prej imeli socialisti, a na drugi strani bo skušalo ravno tako meščanstvo s pomočjo nasilja ohraniti svoje položaje. Demokratična ćr'ava bi morala oba fašizma spraviti v pravi tir s tem, da vzpostavi državne finance, preuredi birokracijo itd. Ako tega ne doseže, potem prstane sedanja kriza res kriza državnih ustanoiv. Par petnem revolucijo.
Na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo spričo ser^anje kri .e pDpolari in kakšno vlogo si pripisujejo, je rekel d!on Sturzo, da ima njegova strarfka zelo važno nalogo, ki je v tem, da zbere in osredotoči vse sile ravnotežja. Popolari zahtevajo upravno decentralizacijo, nasproti liberalizmu zastopajo organizacijo in stanovsko zbornico, ki bi ne bila samo gospodarski, temveč tudi političen činitelj, zagovarjajo obrazovanje malih posestev in malih gospodarstev v svobodnih udruženjih. Nasproti socialistom povdarjajo moralne in duhovne vrednote, a nasproti fašizmu potrebo miroljubnih sredstev, odpravo oboroženih oddelkov in vzpostavitev državne oblasti.
Jugoslavija
J ttg »slovensko - čabosiovaSka konferenca v Pragi in Marčnih Lažnih
BELGRAD, 20. Minister zunanjih del dr, M. Ninčić, ki je prispel z Bleda v prestol i c o, odpotuje v Prago, kjer se udeleži 22- t. m. sestanka državnikov Male entente. Minister dr. Ninčić odpotuje nato v Marijanske Lazm in cd tam v Ženevo, kjer fungira kot glavni delegat jugo^lovenske države na skupščini Zveze narodov.
V Marijanskih Lažnih se sestaneta kralj Aleksander I. in predsednik čehoslovaške republike dr. T. G. Masaryk. Obenem se vrši sestanek ministrskih predsednikov Pašiča in dr. Beneša. Ta sestanek velja končni ratifikaciji razširjene pogodbe o zvezi Čehoslovaške m Jugoslavije. Ministrski pre<ilsednik Pašič bo pov»b!ien v svečano avdijenco od predsednika Ma-saryka.
Sostanek zunanjih ministrov Male entente je določen v Pragi- Na tem sestanku bodo prisotni vsi zunanji ministri in ministrski predsedniki Male entente. Ker je skupščina Zvene narodov sklicana že za 30. t. m. v Ženevo, se sestanek vrši neposredno nekaj dni pred tem. Na sestanku bodo v prvi vrsti razpravljali o vprašanju sprejema Madianske v Zvezo narodov, ki je postavljeno kot ena glavnih točk 11a dnevni red skupščine v Ženevi.
Tajništvo Zveze narodov je prejelo prošnjo Madžarske, da jo. sprejme v Zvezo. Večina članov zveze je za to, da se Madžarska sprejme. Mala ententa kot najbolj interesirana sos e dinja Madžarske mora voditi o tem račun in dobro prevda-riti vse okolnosti, ki bi bile merodajne za sprejem Madžarske v Zvezo, odnosno za njeno odklonitev. V političnih krogih pred vsem naglašajo nelojalnost Madžarske napram sosedinim državam. Madžarska povsod na meji skuša ovirali mednarodni promet, koncentrira na mejah čete, dalje je treba tudi omeniti da Madžarska doslej ne izpolnjuje lojalno vseh določil trianon-ske mirovne pogodbe, ki so edino mero* dajm pogoj za sprejem ▼ Zvezo narodov. Sestanek v Pragi ima namen, da ae države Male entente dbgovore gleda korakov Zveze narodov v ženevi, da se Madžarska začasno še ne soreime v Zveza
Glasilo čehoslovaške narodne demokracije «fNarodni Listy» posveča obisku jugoslovanske kraljevske dvojice uvodni članek, v katerem s toplimi besedami pozdravlja najvišje predstavnik« jugosloven-skega naroda, s katerim vežejo čehoslo-vaški narod še trdnejše bratske vezi, nego so ga vezale, ko sta bila oba naroda vsužnjena- List spominja, da bo kralj Aleksander, ki je prišel na Čehoslovaško inkognito pod imenom grofa A vale. stanoval v hotelu «Weimar»t kjer je stanoval tudi pokojni angleški kralj Edvard III., ki se je ravno čukaj trudil za izolacijo Nemčije in razbistritev svetovnega konflikta na sestanku 9 Francom Jožefom, bolgarskim kraljem Ferdinandom iu grškim kraljem Jurjem.
List pričakuje mnogo od prihoda jugo-slovenskega ministrskega predsednika Pašiča. o katerem pravi, da je za Ju£ vene več kot je bil za Nemce Bismarck. List pravi končno, da bo sestaneflc v Marijinih Lažnih mejnik v razvoju Male entente. Posebna važnost se bo polagala tudi na gospodarska vprašanja. Te dni so imeli priti v Marijine Lažni tudi jugosiovenski finančnik«, toda njihov odhodi je odgoden spričo predstojeće nove čehoslovaške vlade, v.kateri bo prevzel finančno ministrstvo Rs/šin, ki smatra med drugim, da se mora vrednost čehoslovaške krone izenačiti z vrednostjo dinarja že z oziroin na gospodarske stike med obema državama in tudi na dejansko vrednost dinarja, ki je po njegovem mnenju mnogo večja nego je na mednarodnem tržišču
Poljska
Drzavncsborske vo&tve na Poljskem
VARŠAVA, 21. Parlamentarne komasije so odobrile dan državnozborskih volitev, ki so določene za poslansko zbornico za dne 5. novembra, za senat pa za 12. novembra. Tozadevni odilok je bil objavljen danes v Uradnem listu.
Časopisje piše zelo obširno o volitvah, tudi z mednarodnega stališča, ker gre tudi za vprašanje vzhodne Galicije, katerega niso še rešile vlasti, katerim gre njegova r "ntev po saintgermainski pogodbi.
Francifa
Za zbližanje med Francijo, Rusijo in Nemčijo. — Herriotove izjave
PARIZ, 21. Vest o predstoječi izpre-membi francoske politike nasproti Rusiji in Nemčiji se trdovratno ponavlja. «Oueu-vre* objavlja vest. da je nemški državni kancler dr. \Virth obljubil radikalno socialističnemu poslancu in načelniku mesta Lyona, da ga bo podpiral pri njegovih pri-zadevaniih za zbližanje francoske, ruske in nemške demokracije. List pripominja, da m izključena možnost korenite izpre-membe francoske vnanje politike- Tudi «cGaulo:s» in «Figaro» računata z možnostjo preobrata v francoski politiki in direktnih pogajanj med Berlinom in Parizom glede odškodninskega vprašanja.
Kakor javljajo listi iz Lyona, potrjuje Herriot vest, da je dobil od sovjetske vlade poziv, naj pride v Rusijo in da se je pripravljen odzvati temu poeivu. V nekem pogovoru je izjavil, o namenu svojega potovanja to-ie;
«Vesti, da so hoteli nekateri predstavniki sovjetske vlade priti z mano v stik, so bile resnične. Pogajanja se nadaljujejo, in sicer tem bolj uspešno, čim bolj se politične razmere v Rusiji urejujejo. Zadnji dogodki, predvsem pa namen sovjetske vlade, da izpusti kmalu v svobodo socialne revolucicnarce, dokazujejo, da se morajo stvari v Rusiji resnejše promatrati. Ja2 sem pripravljen podvzeti napovedano potovanje. Pripravljen sem se odzvati pozivu sovjetske vlade. Tja bom šel kot objektiven gledalec in kot iskren demokrat. Odločil sem se, da izvršim koristno delo za zbližanje obeh narodov, kar bi mnogo doprineslo k zagotovitvi svetovnega miru. Francoska vlada bo gotovo obveščena o mojem odhodu, toda moja misija ni odvisna od nje. Če odidem, se bo to zgodilo na mojo odgovornost. Skrbel bom. da izvršim kar smatram za svojo pravo človeško dolžnost.»
Dan Herriotovega odhoda v Rusijo ni še določen, smatra se pa, da bo odšel okoli zadnjega tega meseca.
Angleški odgovor na francosko noto glede vzhodnega vprašanja
PARIZ, 21. Kakor javlja «Matin» iz Londona. se angleška vlada v svojem odgovoru na francosko noto o vzhodnem vprašanju, ki je bila poslana včeraj iz Pariza, strinja z izbero Benetk za sedež nameravane konference. Podlaga za pogajanja, določena v Parizu od zavezniških ministrov vnanjih stvari, ostane neizpremenje-na. V angleškem odgovoru se odobrujejo francoski predlogi glede zaščite manjšin, poudarja se pa, da se bodo morala vršiti pogajanja, upoštevajoč sedanje teritorialno stanje. Predlog za izpraznitev Male Azije se smatra za neumesten in ravno tako se smatra za prenagljen tudi predlog glede pravice do pregledovanja ladij v svrho preprečitve tihotapljenja orožja. Po mnenju «Matinovega» poročevalca upa angleška vlada še vedno v zmago grškega orožja in pričakuje zelo malo od konference v Benetkah. Anglija bo baje odklonila vse predloge, ki bi Sli za tem. da daje Turkom iste prednosti, kakor jih uživajo Grki vsled zaščite asuđešketfa brodovia.
Demonstracije brezposelnih leut Včeraj zjutraj se je zbralo pred Generalnim kocnisariatocn kakih 200 brezposelnih žensk, ki so priredile burno demonstracijo. Poslale so tudi deputacijo k senatorju Salati Senator Salata jim je obljubil najlepše reči in jih odpustil. Istočasno »o zapiskale sirene na parnikih, pozivajoČ ▼kup brezposelne mornarje. Skupina žensk Je tudi vdrla na parnik «Tergeste». odkoder pe. je bila izgnana od stražnikov. Tudi večja skupina pred kctnisariatom je bila raignana. Nekoliko žensk je bilo aretiranih. Ogorčenje med brezposelnim delavstvom je tim večje, ker je Bolniška blagajna ustavila podporo vsem, ki so jo dobivali že 90 dni. Bolniška blagajna pravi, di. je morala to ukreniti, ker ji vlada ne da denarja. Denarja torej ni in dela tudi ne. Ljudje pa naj živijo, če mcrejof
Porivi Pred vojno smo imeli širom Julijske Krajine nebraj kulturnih organizacij, ki so z vso vnemo delovale na kulturnem polju. Niso vsa ta društva mogla prirejati prireditev v velikem obsegu, a vendar je bilo mnogo društev, ki so z malimi prireditvami, da, tudi samo s peljem, godbo ali pa tudi s samim Čtivom vzgajala v kraju zdravo, krepko mišljenje ter ga krepila in še nadalje stopnjevala. Udarila je pa med to delovanje nesrečna vojna in je .razpršila vse delovne sile, tako da so vsa društva bila prisiljena prekiniti svoje delovanje za toliko časa, dokler ne bodo zopet ugodnejše razmere. Prišel je toli zaželjeni mir, a o takratnih razmerah raje ne govorimo. Oglejmo si raje današnje. Ce pregledamo vrsto dru-fctev, ki smo jih imeli pred vojno in jo primerjamo z vrsto društev, ki danes delujejo, se moramo z žalostjo v srcu prepričati, da jih mogoče le polovica deluje. Ce povprašamo pa v ^dotičnih krajih, zakaj društvo ne deluje, dobimo odgovor: ni sposobne osebe, ki bi društvo vodila; nimamo pevovodje; vlada splošna brezbrižnost itd. Nočemo navajati cele vrste teh izgovorov, ker da so v večini slučajev v! prvi vrsti le prazni izgovori, bo vsak priznal. Se največ bi « držal» zadnji izgovor; to mora vsak na prvi pogled uvideti. Če bi ne bilo brezbrižnosti, ki jo mora vsak zavedni Slovan obsoditi in ožigosali, bi gotovo vsa naša kulturna društva delovala. Da pa je brezbrižnost splošra, ne more nihče trditi. Zakaj pa delujejo druga društva?! Vprašajte jih, če bi ona delovala, če bi ne skrbela, se trudila in žrtvovala!
Ne, ne rok križem! Cas je zlato. Vsak dan, ki ga še izgubimo — izgubili smo že zaklade — nam prinaša še večjo škodo! Na delo! Vsa naša kulturna društva morajo oživeti. Ni rečeno, da mera pri vsakem društvu sodelovati človek, ki je bil v šolah itd. Kjer tega ni, bo lahko društvo vseeno delovalo. Dokazov imamo dovolj izpred vojne. Imeli smo mnogo društev, ki so jih vodili kmetje, niso peli in igrali, a zato so vendar delovali s čtivom. Kjer ni pe-vovod'e, ostaja za oranje še neizmerna ledina kulturnega polja. Živimo v razmerah, ki nas ne delajo zavidanja vredne. Ali naj zato stojimo s prekrižanimi rokami?! Pojdimo na delo! Ne vprašujmo se, kaj nam bo društvo dalo, kaj bomo imeli od njega. Kolikokrat seje in sadi kmet, ne da bi vedel, če bo seme pognalo. In vendar se;e in sadi z upanjem, da mu bo rodilo sad.Aali ni naše življenje tako, da ne vemo, da-Ji bomo sad svojega dela uživali mi. In vendar delamo, ker vemo, da ne delamo samo zase, ampak tu<ii za druge naše. Izobrazba in napredek sla naš življenjski pogoj. Izobrazba vse »ase, ki nima prilike pohajati šol, nam mora biti ciij vsega delovanja, če hočemo videti nekdaj srečnejših dni. Ker nimamo drugih sredstev, se moramo strniti v društva, da dosežemo ta naš cilj. Na delo! Vsa naša kulturna društva morajo oživeti in vse bo hujši kot je izdajica. Na dan! Na plan, da ne pojde čas mimo nas — spečih!	«Prosveta»
Društvo «Prosveta» ▼ Trsta je v srho inlor-nacij društvom otvorik) v Trstu, via Fabio Filzi 10 I, tajništveni urad. Naloga tega urada je, iti na roko z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, bodisi društvom ali posameznikom, pri snovanju, ustanovljenju ali obnavljarju kulturnih organizacij. Prinašamo na drugem mestu poziv na oživljenje vseh naših kulturnih društev in krožkov. Vsi, ki bi si želeli katerokoli informacijo ali navodila, tičoča se kulturnega delovanja sploh, naj se cbrnejo usino ali pismeno na omenjeni urad. Urad je odprt vsak dan razen praznikov in nedelj od 8*A do 13. In od 16. do 19. ure.
Državna podpora za istrske poljedelce, katerih polja so trpela vsled suče. Generalni Civilni komisariat je po pooblastitvi centralnega urada za nove pokrajine dal na razpolaganje j istrskemu deželnemu odboru svoto lir 100.000 xa podpore istrskim poljedelcem, ki so utrpeli, skoco vsled trajne suše. — Upajmo, da bo istr-| ski deželni odber perabil to skromno svctico za precej veliko pokrajino tako, da dobe podporo ne veleposestniki temveč ubogi kmetje orez razlike na njihovo narodnost.
Medminisirstvena komisija za trgovski promet je imela v nedeljo dve seji. Na dopoldanski seji se je razpravljalo predvsem o predil-iki železnici in o javnih skladiščih. Komisija /e sklenila enoglasno priporočilo, naj se grad-Sa železnice izroči zasebnim podjetjem. Na predlog sv. Puecherja se je sklenilo priporočati vladi, naj podaljša rok za podeljevanje podpore brezposelnim preko prvotnega roka 40 dni, ki so že poteklL V ostalem se je sukala razprava okoii javnih skladišč. Bilo je sklenjeno, da naj bi se ž v sedanjm proračunu;
vključile postavke fr prilog AUAtfri, tako da bi se mogla skladarina precej znižati.
Na popokiaaski s«fi je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglasa jo sledeči nujno potrebni ukrepi za popravo pristanišča: 1) obrežja m. VII. v Inki vojvode Aostskega na pomolu V naj se otrdi, ker grozijo, da se uderejo. Dalje naj se popravi valobran t stari loki. 2) V luki vojvode Aostskega naj se dopoku pomol VI s potrebno opremo in istočasno aaj se začne graditi pomol VIL Sredstva naj bi se poskrbela potom posebnega posojila, ki se lahko najme tudi v inozemstvu. 3) Odnosna defe naj se dajo takoj v najem, da se s tem ublažijo tudi resne posledice brezposelnosti.
Občinski sssiop t Vižfe raz peščen. Včerajšnji «Osservatore Tri*stfno»t uradni list glavnega civilnega koturje ta za Julijsko" Krajino, je objavil odlok, » .-.sterisi se razpu-; šča občinski zastop v Vtfefcadi (Islra). Za ko-\ misarja je imenovan g. Ru^gero Slooovkrh. —j Pri zadnjih občinskih volitvah so dobili večino starešincev socialisti, manjino pa fašisti. Vsled znanega nasprot a med tema dvema strankama občinski zastop ni rao£el poslovati in socialistični starešinci so odstopili. N«. ta način je prišlo do razpusia, ki ga določa gori-omenjeni odlok glavnega civilnega k emisari a ta.
Dopisovanje z Ukrajine*, Poštni in brzojavni komisariat za Julijsko Krajino javlja: Parnik tržaškega Llovda «Carint!-ias. odpluje v nedeljo 27. avgusta v izvenredni vožnji v Carigrad in južno Rusijo. Z omen inhn pamikotn posije tržaška velika pošla pisana za v Ukrajino. Pe odhodu paraika ccCariniJno m vključno do, 2, septembra bo poslala žrfraška velika pešta. pisma, ki so namenjena v Ukrajino, s simplon-skim orientekspresom na italijansko pošto v Carigradu, katera jih pst^m odpravi v Odeso z goriomenjenim parnikom.
BrKšfttasKa v%£il
Zveza mladiadtih dnh»er v JrJijsId Krajini, poživlja ponovno vsa caa krsiska društva, ki mislijo sodelovat na et&sodcem laboru» v Materiji v as i, naj se zgias£ najkasneje do 25. t. m. pri tajništvu in siocr na naslov: Mlad društvo »Presveta« Campo S Giacomo 5. — Trst.	Z. M. D.
M. D. P. Sv. Jakob. Danes točno ob 20.30 sestanek.	Odbor.
Srednješolska orgarir-acija- Danes1 ob 17. odborova seja. V čelrtdt ob 18 uri sestanek s predavanjem o Tclstcju Pridite polnošievilno. — Predsednik
Sz trlaikeea življenja
«Ta je zame — ta pa zate» — Zaaesfjiv nočni čuvaj. Rafael Camerino, testnik skladišča jestvin v ul. Giulia št. 6, je bil najel kot nočnega čuvaja svojega skladišča nekega 27-letne-ga Scintillo iz Apulije v južni Italiji. Mož si je znal pridobiti popolno zaupan;e svojega gospodarja, tako da mu je ta dal celo postelj v skladišču, kjer je čuvaj spal vsako noč. Toda vkljub njegovemu varstvu so začela izginjati iz skladišča posamezna živila. Gospodar si tega ni znal pojasniti in je orumil vse prej nego nočnega čuvaja. Ni pa ni< oraur uič povedal o svojih sumih in je le pažljivo opazoval. Ugotovil je tako, da morajo živila zmanjkovati !c ponoči in je začel stražiti stražarja. Dolgo ni nič zapazil, toda v seboto ponoči mu je bila sreča m*la. Zapazil je iz svojega skrivališča, da se je skladišče okoli polnoči razsvetlilo. Približal se je k vratom in pogledal skozi lukn:o na ključavnici. Kar je videl, ni mogel verjeti svoj'm očem. Scintillo je hodil od predala do predala in zajemal ter zavijal v majhne zavitke, katere je I vezal in na njih nek rt j pisal. Ko je bilo zavojčkov že preceišnje število, jih je Scrntilla odnesel v ozadje Leč se je medtem ugasila in gospodar ni videl, kar se je potem godilo. Zvedel je drugi dan s pomočjo stražnikov, katere je obvestil o strahovih v svoieaa skladieču. Scintillo je namreč nosil zavojčke skoraj vs?k večer skozi zadnja vrata v skladišču — za katera je gospodar mislil, da so zabita — ra dvorišče k zidu, ki je ločil to dvorišče od dvorišča sosednje hiše. Tam >e ob dogovorjeni uri čakala vratarka sosednje hiše 42letna vdova Marija Alessio, Jci je jemala zavojčke čez zid in jih hranila, dokler ni prihajala ponje Scin-tillova zaupnica Margherita Rcmar. Da prepreči vsako zmešnjavo, je ScintiHa zaznamoval vsak zavojček, ki ga je nameraval obdržati s «Ta meni», one, ki je daroval vratarki za njene usluge pa s «Ta t^bi». Raztrme se, da so bili trije tički aretirani. Pri ScintBH sc n^Sli več pisem, s katerimi se mu njegovi zahvaljujejo za darove, ki jih jim pošflja iz bogate de-■ žele.
Smrt zaradi bede. Med razbrzdanim hrupom mestnega življenja se odigravajo v skromnih podstrešjih mestnih hiš najbolj pretresljive tragedije. Na eni strani veselost, razuzdanost, obilje, na drugi brezposelnost, lakota, smrt —: to je slika povojnega mestnega življenja. Naše mesto posebno občuti posledice splošne krize. Dela ni, zaslužka vsak dan manj. Število brezposelnih raste s strahovito naglico. I Cele družine so obsojene na črno bedo. Družinski očetje čakajo zastonj v prosti luki in drugod na delo. matere obupujejo, otročiči jočejo. In od nikoder nobenega : upanja, od nikoder pomoči. Kako čudo, če 9& dekleta prodajajo na utkah, kako Čudo* če oče skuia v vinu pozabiti svojo nesre-; čo, kako čudo, če mater vdovo ženeta
lakota J» okop r aort 71 Saj so fh polne ulice starčkov, katerih življenje je odvisno ' le od usmiljeckocti bližnjega, saj so nedavno našli moža« ki je dobesedno umrl od lakote, saj ne je pred kratkim vrgel pod lokomotivo brezposeln družinski oče, ki ni mogel več vzdrževati svoje družine, saj izginja toliko življenj tiho, neznano, za zidovi, ki ločijo bogastvo od bede. Siromak umira tiho. -. Tudi včeraj sta se pridružili h tolikim žrtvam sedanjega obupnega stanja dve novi
V slarcenneth stanovanju, v četrtem nadstropju ulice Brokrto it 2 ifrri družina Petrovič, mati T ore za z dvema otrokoma Marijo m AfejziTcm. Družipfki oče je umrl v ruskem ujetništvu, mati pa fe bila z otrokoma med vojno internirana nekfa v Avstriji. Vrnila se je po vojra v Trst bre-z vsakih sredstev. K ere£i jo sin, ki je bil medtem žc dorastel in se izučil v mehaniki dobi! delo, toda nesreča je hcte!a. dn je pred kakimi 5 meseci delo izgubil. 04 tedaj se j« začela za družino kri'eva pot. Treba je bdo jesti, plačati stanovanje, denarja pa od nikoder. Sin je sicer tupa-tam kaj zaslužil, toda kaj je bilo to za tri osebe, posebno Se/Ver je začela mati od prevelike žaloe£ in većega pomanfea-nja bolehati ki hirati. Toda to re ni bila vsa nesreča«! Zadnje čase ni družana zmogla. da bi plačala stanovanje in tako se je zgodi!©, ji je hišni ©skAnik po dolgo-trajnih t$rc6njah in vkljub vsem proia?am odooveorl stanovanje. — Odpoved je potrga tudi sodnija, in ness>sčna drxž*ns bi bila morala včeraj z juh a j na ulico- Lahko si je niieliti, kakšno noč je snela nesrečna mati ki je tam, v otvtm stanovaaju, v katerem je stanovala 15 let v najlepši slogi s svojim pokojnim moten, ležala sedaj bofna in obupana zadajo noč. Revica ni spala vso neč. NIC je ni moglo potolažiti, nitf tolažbe- hčeri ki )i je zagotavljala, da bo ifta sama še enkrat prosit in da se jih bodo vendarle morali ttsenffiti, vsaj za nekoliko dni; medtem pa bedo morda le našli kako delo. Kča je zjirtraj vstala in res šla prosit k oskrbniku m »a sodnrjo, toda ko se je vroiia, ni našla matere več žive. Revica se» je bila iz obupa obesila za hišnimi vrati...
Drug slučaj srorts zaradi ubožtva in lakote so ugotovili včeraj v ui. Donota št. 14. V tesni sobici v podstrešju je tam stanovala starka po imenu Josipa PerottL V svojem 72 letu je bila revica sama, zapuščena od vseh. Sosedje se niso mnogo brigali za njo, zapazili so pa vendar, da je fe precej časa ni od nikoder na izpregled. Vrata njene sobice so ostala zaprta nad 10 dni Končno se je nekdo odločil, da po* trka. Odgovora ni dobil. Slutnja, da se je moralo starki kaj zgoditi se je vzbudila v vse1«, ki so jo poznali. In res! Ko so udrK vrata, so našli starko v sebi mrtvo na tleh. Sodeč po duhu, s katerim je bila napolnjena soba, je revioa umrla fc& pred kakimi 10 dnevi, ne da bi kdo to zapazil. Zdravnik je dal odneliati truplo v mrtvašnico
Pretep. Pri Sv. Alojziju sta se včeraj sprla Marij Blasich in Josip Zcwita, prvi železničar, drugi kovač. Po kratkem prerekanju sta se spoprijela, in Zonta je zgrabil kos lesa in udaril svojega nasprotnika tako močno po glavi, da je ta padel vznak. Ko je to» videla Blasicheva žena, je priskočila in udar3a s svoje strani Zonto s kolom po glavi. _ Ranjenca sta bila odpeljana na rečilno postajo, žena pa v zapor«
Vesti z Notranjskega
Matcajavas (Prestracek) bo imela na 3. septembra s^oj dan. Videla bo ta dan mladino iz vse Julijske Krajine, ki se bo zbirala po svojih , raznih zastopstvih na I. «OmUdin*ki tabor*. Prijavile so se dosedaj vse podružnice. «Zveze mladinskih društev v Julijski KrapsU, ki bodo nastopile ta dan z različnimi točkami. Javiti natančen spored je neumestne, ker izginejo posamezne točke pred velikostjo tabora in namena poslednjega. Približno s« pa lahko opiše [ uradni del na ta način: 1) Nastopijo različni pevski zbori iz okolice MatenjevasL 2) Podajale se bodo žive slike z različnimi nastopi. 3) Nastopijo tamburaški zbori in godba. Neuradni del pa bo obsegal toliko zanimivega in različnega, da bo našel vsak, stari in mladi, svojo zabavo in razvedrilo. Deloval bo čuden kino, laljiv muzej, preroški gramofon, različne ciganske godbe itd. itd. Posebna pažnja pa gra paviljonom, kjer se bodo prodajale pijače in jedila po najnižjih cenah. Ljubiteljem športa javljamo, da se bo vršila zjutraj ob 10. uri no-i gonetna tekma dveh skupin mladinskega društva «Pr*sveta». —
Za dobro zvezo s Prestrankom bo preskrb-1 ljeno na najboljši način. Vozile bodo namreč naše kmetske koriere, ki pm po domače pravimo «lojternice». — Za enkrat zadosti, drugič več.	Iv. ML Dr.
DAROVI
Delavsko podporno društvo daruje 100 L •Šolskemu društvu
Ker se ni udeležil slavnosfi v Sežani daruje g. Ivan Fabjančič L 20 za «Šolsko društvo*.
V	počeščenje spomina pok. Jaka Štoka darujeta Olga in Anton 2ejn L 10 »Šolskemu društvu*.
V	nedeljski štev. Edinosti ie pomotoma izostal namen, v katerega je g. Kodrič Josip daroval 10 L »Šolskemu cUnštvu«; glasiti bi se moralo: v počeščenje spomina pok. J. Štoka .daruje g. Kodrič Josip L 10. »Šolskemu dru-
r i
StVtt.*
&&rešila.
Tuja vaista aa t/iaikesr. tr£as
V Trstu, dne 21. avgusta 1922.
©rrs*e krone.......... , 1.10 — i.9(>
avstrijsfco-neTRŠke Vronc............—.< 8.V2
češkoslovaške krone..............67,?>n.— GS.a.s
i dinarji . „ .......... .	25.M).— 2
leji ............................17/25.- lft.2fi
marke ...............1.80.— 2.03
dolar«..........................2'.85 — 21.9'*
francoski frsnkl.........i7S5u._i77.—
švicarski franki.........4^.—.—42-S.—
angleški funti paprrnati............98.^0.— 99.—
ang^žki fuiiti, zlati....... 105.50__107.50
aspoleoai........................8\—
P^siarn®*!
IZJAVA
Z ozirosn na zlobne govorice, ki sc širijo po Mavhinjafa in cžtohtci in ki so žaljive za njegov lojalni 6ut m njegovo narodno po« ten je hcjavlia podpisani, da bo postopal scdcijsko proti vsakomur, ki širi take lažnjave govorice in mu dela s tem naj-htsffco krivico*.	r, 2
Fvca Tercom (Redeljav), Mavhinje št. 15.
") Za {Banke pod tem naslovom odgovarja sšitvo ld tuiiko kaftkor ma zakon veleva.
M računajo pe 29 slntsafc bcioda. — Najmanja pristojbina L 2'—. Dofc«4* črke 40 stotink b^-t*d*. — Hajsis-a&a pr&tcjbfoa L 4'—. iS&s sloAo. pisča £x>la?iČ3e ccso.
VINSKE sode, dobre, mere, od 50 do 900 1 in kolesclj napol pokrit 2 usnjena, za enega ali dva konja, predam. Miiič Anton, Briščiki 10, p Prošek.	1565
V SKLAD ŠČU via Geppa 17 se prodaja po brezkcnliiu-enčnih cenah zajamčeno pohištvo, direktnega uvoza. Poročne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama L. 1100.— poročne sobe krasno izdelane od L 2000 naprej, jedihie sobe s stolicami s pravim usnjem od L 3000 naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, stene in omare za pred&obo, garniture sa klube, sobane, pcpolae pisarne, pohištvo za pistrne, stolice in naslonjači v veliki izberi itd. Za pre-dprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohiitvo v tranzitu za izvo?:, povito, po posebnih cenah. Via Geppa 17. _(1577)
LEPO POSESTVO z rodovitnimi njivami, travniki in gozdovi, zidanim gospodarskim poslopjem in hišo se radi selitve takoj ccno proda. To posestvo obsega 12 oralov, ter leži v okolici Poljčan na Štajerskem. Potisnila daje Jakob Zorin, posestnik, Sp. Laže p. Soče sv. Duh pri Potjčanah - Jugoslavija.
1579
HISA z gostilno in vrtom sc proda z vsem kan- i fortom in inventarjem tekom dneva. Pojasnila v via Valdirivo ŠL 19, gostilna «Aii'Uni-verse*	1580
SOBICA se odda v najem. Maiolica 12 IV., vrata 44.	1581
ŽENTTRENA PONUDBA. Izobraženo 22-letno dekle brez starišev in bHžsjih sorodnikov, neoasadeževane preteklosti, z lastno hiSo in 15.000 L gotovine, želi znanja s poštenim, resnim mladeničem, uradnikom. Le resne ponudbe s sl&o, katera se v neugodnem slučaju pod strogo diskretnostjo vrne, naj se poSljejo na upravništvo «Edinosti» pod šifro «Sirota»	157S
GLASOVIT?JE, harmonije m orgije popravlja in Kglašuje Andrej Pečar, Trst, via Valdirivo 15. L telefon 14-72.	17
NOVE POSTELJE, vzmeti, fhnnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohtttvo se prodaja po najzmernejžih cenah. Fcnd*-ria X_13B3
KROGLJE iz amerikanskega lesa po L 16'— komad prodaja strugar g. Cebu, via R. Ti-meus št. 7.	1572
KLAJNO apno za živico ima v zalogi lekarna v II. Bistrici.
HIŠA v Skednju, s štirimi prostori; pum-n. dvoriščem, se proda. Naslov pustiti n» pravništvu.	14* ^
STISKALNICA za grozdje se prodr PaT% Barkovije ŠL 393.
POZOR! Nvjno potrebujem mnogo sreb*-«* Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo.	153-4
JEDILNE SOBE od L 2400'— naprej, spalni sobe, masivne od L 1500'— napr"j; finejše pohištvo, posamezni kosi po zmernih cenah« se prodajajo v skladišču pouištva via Udin« štev. 25.	1557
STISKALNICA za seno, v popolnoma dobrem stanju, se ceno proda. Albir Ivančič, I'o-barid 14.	155S
MLADENIČ bi se rad iz«jč:I \ kovaški stro-.l. Janko Poljak, Podgorje 51% Istra (1563)
POZOR! Krone, kor«ie, zlato, ptatin in zobovje po narvišjih cenah plačuje edicr grt>-sist B«lleK Vita. via Madoiioii^c 10. I. li
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejem- zadnf teden od 9 do 7, Gorica, Piaz.-.a Vittorra :r, * T__1511
na Bl&dv	(541
s prostranim parkom ir velikim arondiranim
gozdnim kompleksom rea pro^]. Cena
1 V2 miI|on3 dina je v. Pooblaščenec o»*. MJrko
TrfHer, odvetnik v Radovljici, Ju^osiavija
Spec aiist i:a
očesne bolezni
perfekcioniran na chir«a]sKS kliniki. - C^fi' "c*-"* - Carica
Ordinira cd 9 — 1! ir. ocT 4-^. 'a '"3
JrcDrne Krona Ss zlato pSs-čuiri po nssjvfSjfls censli
Tr«ff Piazzs Gcrlb&liii Si l
a	(prej Barriera)
to se pravi po slovensko
¥e€fiJt streha.
Zastopstvo in zaloga
R. RanaiC, Pefgr ne s?c?su.
Precino se od očite za krije streh, vprašajte za vzorce in proračun. (48fy
Meita predilnica Mlido eiiij
GOftKA — Plasra della VIHorla (Plazza Granje) it. 20 —
Prodaja na drobno: vrvice in konope iz prediva za vsako abo, pasove in vrvice za blazinarje, dreto za čevljarje, platno za vreče, mreže in predivo
za ribarstvo itd. itd. CENE NIZKE. Vajeti, vlačUci, biči za konje itd. CENE NIZKE. _Velika aalsga na dabolo po tovarniških ca^ah._44/1*8
Krone, srebro, zlato, diamante, briljante in pžatin--
kupujem po najvišjih cenah.	10
Mana ALBERT POPU, 1 Mi ilw. <8 M m hm)
45*41
Menjalnica STUBE! J
Si dovoljuje opozoriti cenj. občinstvo, da nima z menjalnico Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica §t. 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez, ter da posluje od 10. t. m. v lastnih prostorih v Kolodvorski ulici St 41 na dvorišču levo, poleg carinske agenture Grom.
JP OD LIS TE K
M. JOKAJ:
MEČ IN BLiSK *
Povest
Posloveni! Slavomir J o sipo vi č
i a vrata je poslal v Samarkand, pre-
«tolno rcesto svoje države. Eyo je tam več
takih vrat premaganih mest: strašen mu-
zej! Na pragu je stal kip boga Brahme iz
jaspisa, zato da je vsak pravovernik, ki je j
šel noter, sunil z nogo v boga sosednje
države.
Za vojskovodji so došle žene: osvetljiva
Tumanaga, mati Timurjevih otrok, Čolpan, Jepa kot danica, najmlajša njegova mil jen*
lca. Med tem ko je Timur osvajal mesta, so posedale žene grobove svetcev in prerodov, pc&tavljaie cerkve m zasajale cv«et-Učnjaka; ko je pe Timur kje zmagal, so ga blagoslavljale m obsipale z biseri in dragulji Zadnji so prišli na vrsto učeniaki;
Saheddin, zgodopisec, je razgrnil perga-men in prečita! Timurju opis zadnje bitke in sicer tako-le:
«Osem sto tretjega leta izza hedžre, na dan pazarguna izza smrtnega dne Omarja preroka je nezmagijivi Dsihangir, osvojitelj sveta, na jeden mah podrt neporušne zidove Sivasa, ki jih je bS napravil Alaedin neprimerno visoke; stotisoč vojakov oklop-nikov, mestnih braniteljev se je poklonilo do črne zemlje na samo mogočno besedo Sahil - kirana: podali so se na milost in nemilost, ker so znali, kako milostijivo je srce Gurganovo. Pomilostil je vse, kar jih je ostalo živih, da bi se krt ne prelivala. Slava in čast TknurjuU
Timur - Lenk je pohvalil zgodopisca in obdaril ga bogato, in vzemčl zopet v roke buzxJovan, je Sel dalje ruSrt druga mesta.
... Pustinja se f oče. Kdo ve kdaj to prestane?...
VI
Kakfne sanje sanjajo o svetu bitja, ki sveta ne poznajo? Kakšne sanje naslajajo
v duši ženske, ki ie še na ool otrok, na
pol soproga, na pol sužnja in na pol kraljica, na pol človek, na pol angel j?
Ko se ie bila porodila Marija, Hči ELea* zarjeva, kralja bolgarskega, so ji modreci prerokovali, da bo vzrok smrti velikega vladarja.
Kralj Eleazar je mislil, da je on sam ta kralj in zato so um odnesli po krstu hčer v samostan s tajnim namenom, da od ondi ne pojde nikoli več.
V	tisti dobi so bii osmanski carji začeli osvajati Evropo in Aleazar je postal njihova žrtev. Toda po običaju tiste dobe si je kupO podaljšanje svojega gospodarstva s tem, da je hčer ponudil za ženo zmago« vitemu protivniku.
V	tisti dobi so si turški carji jemali zakonite žene in j0> nazivali soproge. Marija je bila zadnja suhanica na osmanskem prestolu. Vse poznejše sjene naslednice so bile le tmljfflke, ki so sedele na podnožju.
Marija je imela ftesteajst let ko je za-menila samostanske zidine z onimi jedren-skega saraja. Zidine tu in tam!