f^^anrazen -bot. nedelj ^ in praznikov taued daily except Saturday., Sundays and Holiday. PEOSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .YEAH XXXIX Cmm Unie J« SUM Uredniški in upravniiki prostori: 2tS57 South Lawndale Ave. Office uf Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Horckwell 4004 ""SS iSTcÄgSS S 5LSTSS! CHICAGO la. ILL. PONDELJEK. SI. MARCA (MARCH 31). 1947 Subscription SI.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 63 Acceptance far mailing at special rate of postage provided for la jsction HQS, Act of Oct S. 1S1T, authorised on June 4. 1111 ¡lo v premogovnikih ustavljeno v nak žalovanja za žrtvami eksplozije Lewis obdolžil notranjega ^ tajnika Kruga zanikrnosti in umora rudarjev ter zahteval odstavitev. Trupla žrtev prinesena na površje. Unija poslala telegram governerju Greenu WASHINGTON. D.C., 30. John L. Lewi., predsed-rudarske unije UMWA, J« 1 šestdnevno ustavltav da-t rovih mehkega premoga po deželi v xnak splošnega ža-tnja ss rudarji, ki so isgublli [vljenio v eksploziji v premo-niku Centralis Coal Co. sadil torek. Rudarji bodo oatall « od pondeljka opolnoči do lodnjega pondeljka sjutraj. Lewis je oplazil notranjega nika Kruga, ki v imenu fede-vlade operira premogovni-Obdolžil ga je kriminalne osti in umora rudarjev zahteval odstavitev. Objavil tudi vsebino pisma od R. R. tyersa, direktorja federalnega iškega biroja, branže notra-ia deparlmenta. v katerem Je da je inšpekcija lansko ugotovila, da sta samo dva remogovnlka izmed 3.345 en* mirais varnostne regulacije. r»i drugi so jih odprto kršili. Bipeklorji so ugotovili 90.315 zsilev regulacij. Lewia Je dilti odredbo, ki določa, da mora olranji tajnik Krug sapretl vse rtmogovnike, kadar federalni išpektorji ugotove. da niao var-1 in da delo ograža^sdravja in M Jen je rudarjev. "Krug ni niti v enem slučaju toril potrebnih korakov sa varus! življenj rudarjev, daal Je >11 informiran o kršenju var-oatnih regulacij". Je dejal *wis. "Upošteval nI priporočil •dara 1 ni h Inšpektorjev in saprl ti niti enega premogovnika. Dr-«1 ni rastne besede, brutallslral • rudarje in is tega rasloga ga • treba pognati is visokega ura-U, katerega drži." CENTRALIA, ILL. 30. marca. ■-Trupla zadnjih lsmed 111 ru-kriev. ki so bili ubiti v eksplo-JH v premogovniku Centralla Co.. so bila prinešena na »▼"je. To Je bila največja ka-•»|rofa v Illinolsu po 37 letih, "jevalna dela so trajala 166 ur. v rudarski naselbini prevla-«)• «alost. Skoro vsi prebivalko prizadeti. Isgublli so očetove ali sorodnike v kata-tofi. ^Krajevna rudarska unij« Je P ! ® 1 • g r a m governerju «reenu. katerega J« podpisal ?,tn »«inlk William E. Rows-"•"»P- Glasi se: Governer Greens Povedali so ¡J». da boste dospeli v Cenirs-" Slalom zadnji torek in da ^»• osebno preiskali nesrečo, v •ri so skoro val rudarji. ki so d , o pr®mo9°*niku Centralla ^ Co.. izgubi» življenje. s^-j se trdite, da boete pri- lo ,S°Vern#r' do,tl *«•• »Jod. i.llmo Vim p^^j T *m d. je preposno. Naši uradniki ao apelirali na • PrH eni» l.tom sa prUko «».h i POmoé< Vl - nUl* od- N. no." ljenje v eksploziji v premogovniku Centralia Coal Co. zadnji torek, "umorjeni zaradi kriminalne zanikrnosti notranjega tajnika Kruga." Notranji tajnik operira v imenu federalne vlade premogovnike, ki so bili zaseženi v maju preteklega leta. "Krug ni izvajal provizij zakona glede varnosti rudarjev in ne dogovora, katerega je sklenil z rudarsko unijo, ko je federalna vlada zasegla premogovnike," je rekel Lewis. "Dogovor določa med drugim, da mora federalni rudniški biro pošiljati inšpektorje v premogovnike in ti morajo poročati o kršenju varnostnih regulacij. Kadar inšpektorji ugotove kršenja, morajo podvzeti akcijo. Nobena akcija ni bila podvzeta proti Centralia Coal Co., čeprav je kršila regulacije. Odgovornost za katastrofo in umor rudarjev mora prevzeti -notranji tajnik Krug." Pred odsekom je nastopil tudi James Boyd, katerega je predsednik Truman imenoval za direktorja federalnega rudniškega biroja. Lewis je kritiziral imenovanje in izjavil, da Boyd nima potrebnih sposobnosti. On sploh ne pozna problemov pre* mogovne industrije. Boyd je bil rojen v Avstraliji. V Ameriko je prišel iz Anglije leta 1922 in pet let pozneje je dobil ameriško državljanstvo. Boyd je pred odsekom priznal, da ni poučen o problemih premogovne industrije, zaeno pa je na-glasil, da bo uposlil veščake, ako ga bo senat potrdit za direktorja rudniškega biroja, ki spada v območje notranjega de-partmenta. Centralla. IU.. 29. marca. — Zdaj je bilo razkrito, da je Dris-coll O. Scanlan, načelnik državnega rudniškega departmenta, skoro pred dvema letoma, ko je divjala vojna, odredil zaprtje premogovnika Centralia Coal Co. Odredba je bila izdana po u-gotovitvi, da so življenja rudarjev v nevarnosti. Izvedena ni bila, ker je Amerika potrebovala dosti premoga. Scanlan je potem modificiral odredbo in dovolil delno obratovanje premogovnika. ferner. Zdaj Je prepos Seja članov Franco-vega kabineta Diskuzije o restavri-ranju monarhije a • •* v Španiji Madrid, ftpanlja. 29. marca.— Iz zanesljivih virov se doznava, da je bila na seji članov kabineta diktatorja Franca razprava o restavriranju monarhije v Španiji. Pričakuje se, da bo dekret glede restavriranja monarhije izdan prihodnji teden. Franco naj bi postal "načelnik države" po restavriranju monarhije. V slučaju njegove smrti naj bi svet regentov prevzel vlado. * Načelstvo sveta naj bi prevzel predsednik korteza (parlamenta), podnačelstvo pa toled-ski nadškof. Svet naj bi tvorilo 20 članov, med temi poslanci in reprezentanti španskega ljudstva. Za španski prestol se poganja Don Juan, sin bivšega kralja Al-zonza, ki je moral zapustiti Španijo po strmoglavljenju monarhije. Francov režim bi postal začasnega značaja, diktator pa naj bi bil le administrator, ker so njegove sile zmagale v španski civilni vojni. Mnenje prevladuje, da bi restavriranje monarhije odstranilo ovire in da bi Španija potem lahko postala članica organizacije Združenih narodov. • - ■-A * '" Denmi se izognil vojaški službi Washington, D. C., 29. marca. —- Kongresnik McDowell, republikanec iz Pennsylvanije, je dejal, da se je Eugene Dennis, tajnik komunistične stranke, izognil vojaški službi. Dennis se je registriral v Neto Yorku in takrat je izjavil, da je bil rojen 10. avgusta 189« v Seattlu, Wash. McDowell trdi, da šolski rekordi kažejo, da je bil Dennis rojen leto pozneje. &a* demonstra- Governer Green se ci je v Nemčiji bo moral zagovarjati Francosko poročilo o lakoti v Rusiji Pariz, 29. marca. — Neka odgovorna francoska avtoriteta je razkrila, da je več tisoč ljudi umrlo zaradi lakote v Rusiji. Kot krsji so omenjeni Ukrajina, pokrajine ob reki Volgi in za-padna Sibirija. Lakota je posledica suše v evropski Rusiji in deževnih nalivov v Sibiriji, ki so uničili letino pšenice. FRANCOSKI ZUNANJI URAD ZANIKAL KUPČUO S STALINOM Je odredil preiskavo ^••«ogovnlkov v Illlnoieu. ki ¿!¡ bl gotova, kršenje varnoet- 5 i iT'tClL bo vo. otem le nš podlagi zagotovile, ds bo razpečano brez diskriminacij. Roger Tubby, uradnik departmenta, je dejal, da bo morda krompir prodan direktno Jugoslaviji ali pa administraciji pomožne organizacije UNRIiA v svrho distribucije. Državni department je objavil tudi poročilo, ds je Jugoslsvijs zavrnila smerišk* in britske pro teste zaradi zasege devetih ita- lijanskih parriikov, ki so bili po škodovarii v vojni. Belgrad. 29 marca — Poročilo pravi, da se parnik Si. I.aw* renče, ki je zadel ob mino v bližini dalmatinskega obrežja, potaplja. Na parniku je 6.1100 ton krompirja. Voda je udrla v spodnje prostore parnika trčenju ob mino. po Senat se izrekel za končanje odmer-ianja sladkorja Washington, D C , 20 marca. —- Načrt, da se odmerjanje slad korja konča 31. oktobra, je bil sprejet v senatu s 46 proti 34 glasovom. Senator Tobey, r«. publikenec iz New llamahpira, je kritiziral načrt In izjavil, da Austin podprl Trumanov načrt Pomoč Grčiji ni izzivalna gesta Lake Success. N. Y„ 29. marca. Warren R. Austin, ameriški rep-rezentaut v organizaciji Združenih narodov, je v svojem govoru pred člani varnostnegs sveta naglasil, da podpira Trumanov načrt glede finunčne ln vojaške pomoči Grčiji In Turčiji, ki sta v nevarnosti komunistične poplave. Dejal Je, da je pomoč v interesu Amerike in kolektivne zaščite sveta; namen Je uničenje semen bodoče vojne. Austin je ponavljal staro pesem in zugovarjal Trumanov na črt. Naglasil je, da načrt ni Izzivanje Husije. Amerika Je Šla pieko organi/uči je Združenih narodov, ker situacija v Grčiji zahteva tukojšnjo akcijo, Neodvisnost Grčije je v nevarnosti in Amerika ji mora kot članici organizacije Združenih narodov priskočiti na pomoč. Austin je priznal, da sta njegov govor odobrila državni department in Bela hiša. Poalu. šalce je skušal prepričati, da bo ameriška pomoč (irčijl In Turčiji ojačila organizacijo Združe nih narodov, (irčlja Ima dva kritična problema, ki morata biti rešena Kden je kaotična ekonomska situacija, drugI pa anarhija v severnih pokrajinah, kjer so v akciji oborožene komunistične gni|M\ Sovjetska Kuslja bo odgovorila Trumanu in Austinu. Andrej (Jromyko, ruski reprezen ta nt, je na/nanil, da bo govoril o ameriški finančni in vojaški l>omoči Grčiji In Turčiji na seji varnostnega sveta 7. aprila. Dal je razumeti, da A Ustinov govor nI naredil nobenega učinka nanj. Namen je bil le ravajsnje jsvno-stl, da ne bi spoznala, kaj se godi za kulisami. Osem ubitih v izgredih v Indiji Kalkuta, Indija, 20, marca. — Avtoritete v provinci Bengal Je uvod v škandal in da bodo ' poročajo, da je bilo oeem ljudi špekulanti grmadili profite H« I ubitih in veliko število ranjenih publikanska stranka bo morala prevzeti odgovornost /a posledice. v i/.gredih v treh distriktih. V akcijo so bile »slane vojaške čete, da zatrejo l/grede. PROSVETA THE ENLiaHTOrNElfT OLX3IL0 M LASTNINA BLOVEM1KF NARODNE JEDNOTS of ud published br Nvoia^u u Zdrulene drlave (laven Chirapa) la__ oa Uto 13.00 u pol lata. Si.SO aa telrt Uta; aa Chicago la okotice Cook Co.. 97*0 aa cala lato. 3X7» aa pol tata; a« Inoeemaivo ~ SubecrJption rataai fot iba Ualtad Btataa (except China«*! Cañada SS.00 par yaer, Chicago and Cook County 9tM pac foreign counirím 11.00 par j—c. Cana oglaaov po dogororu.—Jlokopiai dopliot la ¿lankoT sa na era¿aje. Rokopéal litaranw imMm (érliee. . drama. pMmi lid.) se »rnejo potiljaielju ta v aluéaju, ¿e }« pHtaáU poiiniaa ' Advertíala^ rata« oo igrniMiil. Manas cripta of and unaollcitad artictaa wtll sol be returned. Oiber •uch aa atoriea. piar«, poama. ate» wtll be retornad lo when accompaniad by —li addr——d and atamped envelope. IVaalov na vse. ka* ima stlk s listas« PROSVETA 2657-69 So. Lawndale Ara.« Chicago 8, minóle PONDELJEK, 31. MARPA 1s krav ali konj. * Da, premogovni operatorji le toliko potrošijo za varnostne na prave v premogovnikih, kolikor ao absolutno prisiljeni po uniji in dilavnih oblastih. Ampak tudi unija Je čestokrat brez moči, kajti jo rudm&ka upi a v« pita le a praznimi obljubami. Tudi na priporočila vladnih inšpektorjev se čestokrat dosti ali pa tudi nič ne zme r.ljo. To je znano vsakemu majnarju. To je razvidno tudi Iz patetičnega pisma, ki so ga 1046 uradniki krajevne unije v Centraliji pisali govcrnrrju Greenu, na kateie^a ao apelirali, naj prisili državno rudniško komiaijo (min ing boaidl. da forsira družbo na uvedbo varnostnih naprav v smislu inšpektorjevih priporočil in s tem prepreči možno katastrofo in "reši naše življenje." Toda governer Green se je s svojo politično malino bolj zanimal za izsiljevanje denarja od operatorjev za čikaške županske volitve kot pa za varnost majnarjev, Take tragedije, take rudarske Hirošime se bodo dogajale vsaj toliko časa. dokler bo premogovna industrija v privatnih rokah, v službi profit a Nominalno je alcer tudi sedaj pod zvezno vlado, toda faktično jo obratujejo operatorji. Vladna kontrola velja le ?a majnarje—da ne Itrajkajo' Potrebna Je popolna aocialtzacija premogovne industrije, nakar bo lahko odpraviti tudi ubijanje majnarjrv na debelo, kajti industrija ne bo alužila profit u, marveč blagoetenju delavcev in dežele. Satira o , današnjem položaju CoraopoUs, Pa—Nekam čudno se žagajo v Moskvi. Zgleda, da bi si najrajši napovedali vojno. Nekaj podobnega je že storil naš Truman. S svojim govorom jim je olsjšal delo v toliko, da lahko sedaj kar zaključijo barantaaje. Ako bi nam ta ko zagodil Stalin, bi že padale atomska bombe. Ampak Slovani so bolj hladnokrvni kot Ame nčani, to pg vsled tega, ker nimajo kapitalistov, da bi jih ščuvali. Se ve, oni hočejo samo mir, ampak našim kapitslistom v mirnem času ne zori pšenica tako bujno kot v vojni—le ljudje se množijo kot gobe po dežju. Kapitalisti se danes obnašajo približno takole: Ce hočejo i-meti Slovani mir, naj puste svoje naravne zaklade in sebe v ponovno izkoriščanje našemu kapitalu, svoj komunizem pa lahko obdržijo, če tako žele, v nasprotnem slučaju bodo pa govorili naši milijoni. Zdi se, da se tega najbolj vesele evropski mešetarji in si minejo roke, kajti modno so potrti, ker sa jim ne pusti več molz-ti slovanska čeda. Na njihovo veliko veselje pa se jim ja naša sivka kar sama ponudila. Upajo, da bo imela naša sivka več mleka. To je mogoče, toda jaz ne dam veliko na kupljene prijatelja in tudi vem, da naši dolarji ni«o vsemogočni, vsaj v Kini se niso posebno dobro izkazali, pa tudi Anglijo niso še do sedaj postavili na noge. Koliko sreče pa bodo Imeli v bodoče, to pa vedo samo bogovi. Pred kratkim sem čital v nekem časopisu, da bodo komunisti kmalu preplavili vso Evropo in tudi Azijo. Vedel sem takoj, da je to vest rodil samo strah pred komunisti, zato si mi je revše, ki je to poročalo, kar ne kam zasmililo. Oh, da bi se nas Bog že enkrat usmilil in pregnal iz naših kosti ta komunistični strah! Ampak če se misli "sv. oče" res za stalno naseliti mad nami, kakor sem že nekajkrat slišal, potem bom pa vedel, da ja gornja vest resnična. Pa kaj se hoče! Amerika je že sedaj njegova najboljša zlata jama, če pa pride sem, pa dvomim, da se mu bi izneverila. Saj ne bo zastonj. Sveti oče je namestnik •v. Petra in ima tako moč, da bo vsem tistim, ki bodo kaj prispevali pri obratu njegove zlate Jame, po smrti kar lepo podpisal nekakšen potni list in ne bodo imeli nobenih nepriltk priti v nebeško kraljestvo. Dvomim pa, da tam že obstoja kraljestvo po naših pojmih. Ce so komunisti tudi tam tako aktivni kot so tukaj, potem sta se tudi Bog in sv. Peter nalezla njihovih naukov. Ako Je moje domnevanje pravilno, potem bi stavil staro faj-fo, da je Bog odpravil kraljestvo in proklamiral republiko, kakor tudi razpisal volitve. Kako pa! Prav po komunistično— in bil je soglasno izvoljen za prodsednika. Potemtakem je pa tudi tam gori vse rdeče in sv. Peter ne bo več upošteval potnih listov, ki jih izdaja njegov namestnik na zemlji. Zgleda, da v bodoče, kdor ne bo imel nadomestilo u nasprotnega tabora, bo moral potrkati na tista vrata, kjer sprejemajo vse barve, Izvzemšl rdeče. Hvala Bogu, slednjič bo pa le uslišana naša molitev, saj smo vedno molili: "Kakor v nebesih, tako na zemlji . . To Je vse prav, edino, kar me še skrbi, le, kje bo Bog. pardon predsednik? Ali bo tudi on na strsni "rde čth" v prihodnji vojni, kakor je bil v zadnji, ali bo vse prepustil atomskim bombam? če i-majo atomske bombe tudi rdeč karji, potem pa bosta imela sv Peter in Belcebub bogato letev. 9aj sta bila v mirnem času re veža, kajti vse duše ao na racto-niranju, kakor v Angliji kruh. za črno borzo pa ne veata. kajti ta Je iznajdba naših velikih in majhnih proinarjev. Rac ion ran je pa je bilo pri nas v njihov prid v celoti odpravljeno. aedaj pa žanjejo, kakor sem jim poljubi. Radi tega se bo še naša Proaveta podražila s prvim majem Saj dosedanje cene ao v red m samo uredniški Članki m dopisi—In to brez mo jih in Francetovih. Čeprav se bo podražila, jaz je ne bom pustil, ker ml je tako prirastla k srcu, da bi bil težje brez nje kot tisti Hrvat brez rakije. Radoveden pa sem bil, če se j# papir podražil za vsa enako, nakar me Je podučil ongav Jože in rekel, da se cene merijo po zaslugah. Če zna časnikar dobro udrihati po Slovanih, dobi znaten popust, kdor pa se še posebno odlikuje v tem oziru, ga pa dobi kar zastonj. Med slednjimi je brez dvoma A. D. in pa njen mož Ob zor,- Zdaj bosta pa lahko svoj žurnal nekoliko pocenila.' Slišal pa sem že, da cenena roba ni kaj prida. Vendar pa gre vzHc temu v denar. Po robi posežejo taki kupci, ki je ne poznajo. .Tone Kebe. Z* Kristanovo 80-letnico ClevelancL O.—Pred kratkim je Milan Medvešek sprožil idejo v prosvet*> da je dolžnost ameriških Slovencev, dati skromno priznanje zasluženemu možu za delavske pravice, pisatelju Etbi-nu Kristanu ob 80-letnici njegovega rojstva. Milanov poziv ni bil zaman. . V prilog temu so se pričeli oglašati dopisniki iz raznih naselbin. V Clevelandu so njegovi prijatelji zanesli idejo na društvene seje, kjer go naleteli na popolno razumevanje in odobritev. Ampak Kristan ni le glasnik Clevelandčanov, temveč vseh naprednih Slovencev in mednarodnega delavstva. Zato se je sklenilo, da bo za proslavo njegovega jubileja najprimer nejši čas ob priliki SANSove konvencije, ki se bo vršila letos dne 30. in 31. maja v Clevelandu. Takrat bodo namreč navzoči delegati in gosti is vseh važ* nih naselbin Združenih držav in bo torej zastopan ves napredni živelj ameriške Slovenije. Ker je Kristan tudi predsednik SANSa, se bo proslava vršila pod okriljem podružnic in s sodelovanjem Cankarjevo u-stanove. (Kristan je bil večletni urednik Cankarjevega glasnika). Kot je dosedaj določeno, ho spored konvencija sledeč: v četrtek, 20. maja, sprejem delegatov. V petek, 30. maja, shod z mešanim sporedom. V soboto, 31. maja, KRISTANOV VEČER v spodnji dvorani SND, v avditoriju pa ples. Vse te priredbe se seveda vršijo zvečer. V slučaju «pre-membe, bo javnost o tem pravočasno obveščena. Vstopnice bodo v kratkem od poslane na elevelandske SANSove podružnice, ki jih bodo rtz pečale med društva in posamez nike. Ker ima Kristan veliko število prijateljev, smo trdno prepričani, da je uspeh tega ve- čera zagotovljen. Če kdo zasluži priznanje za svoje nesebično delo, je to jubilant, ki je že pod staro Avstrijo oral ledino na delavsko-prosvetftem in političnem poljub Ob prvi svetovni vojni je med ameriškimi Slovenci zasejgl seme, iz katerega ja po drugi vojni vzklila nova dala vska Jugoslavija. * Kot Mečlet' ni urednik Proletarca, Družinskega koledarja in Cankarjevega glasnika, je neumorno budil naše ljudi k vztrajnosti pri delu za lepilo bodočnost človeštva. . Kristan je vzlic poznim letom še sijajen in prepričevalen govornik, pred- katerim imajo spoštovanje celo njegovi nasprotniki. Toda kdo bi našteval njegove zasluge, dejstva govorijo sama zase. * Sicer se sempatja slišijo zabavljanja «proti njegovi osebi, ampak to ne prihaja od razumnih ljudi, temveč od aa-peljancev, ki ne vedo kaj govorijo. «I Tem palčkom naj bo povedano, da je Kristanovo življenje odprta knjiga in da bi on s svojo nadarjenostjo lahko že davno udobno živel, ako bi se hotel prodaji za skledo leče, kot to delajo neznačajneži. Ob priliki 80-letnice in njegovega plo-donosnega dela za ljudsko korist, mu vsi njegovi prijatelji iskreno čestitamo in kličemo s pesnikom vred: Na le, kar veleva mu stan, kar mora, to mož je storiti dolžan! Frank Čeeen. -1* .y. •■»: h r\* lis m Poziv na sojo podružnice 108 SANSa Detroit Mick,—Seja podružnice št. 108 SANSa se bo vršila v nedeljo, 6. aprila, začetek točno ob treh popoldne ,v SDD. Važno je, da se udeležite te seje vsi, kajti na dnevnem redu bomo razpravljali o pikniku, ki ga bosta skupno priredili tukajšnji podružnici 15. junija t. 1. v VVellcome Parku, to je igtotam kot lansko leto. S*. * ' - Frank Modlc, tajnik. Trpljenje in muke Slovenca v taborišču Dachfiuu Waukegan, 111. — Prejel sem pismo od mojega brata Janeza, v katerem dramatično opisuje svoje doživljaje, ko je bil ujetnik v Nemčiji. Pismo se glasi: "Dragi brat!—Tvoje pismo z dne 21. oktobra sem prejel, čez nekaj dni pa tudi Johaninega. Danes sneži in spomnil sem se, da sem Vam obljubil, da bom ob priložnosti opisal moje doživljaje v Dachauu, kjer sem bil obsojen na vislice. Kongresnica Helen Douglaa is Califoraije se je saložila s argu menil, ko Jf šla oni dan v kongres in svarila, da stalno nare ščanje cen lahko prinese deželi katastrofalno depresijo. Pšenica le zadnje dni doaegla in preko račila $3 bušel — najvišjo ceno ▼ 99 letih. Kvišku ao Jo nagnali špekulanti. Tako lagleda se ml J a a "vrha sveta." Ta etika le bila aneta 200. 000 čevljev nad setnljo po avtomatičnih kamerah, ki ao bile prlir lene aa raketi V I Po tel allkt ae lahko prepriča vsak neverjetni Tomaš. tudi Voliva, da le semlja okrogla. V Dachauu je imel Himmler 10,000 angorskih zajcev, katere so morali krmiti in striči samo poljski duhovniki. Njihova dlaka je zelo draga. Imel je tudi okrog deset tisoč belih miši,, ka tere so pošiljali na vse strani za drag denar. Imeli so tudi majhno strojarno, da so stroj ili zajčje kože na kosmato. Nekega dne pride v našo barako Ober-sturmfuerer (komandant tistih zajcev in miši) in pokliče mene, oziroma mojo številko, kajti tam smo bili samo številke. Ko pridem k njemu, me vpraša, če znam res strojiti kože na kosmato. Povedal sem mu, da znam. Tedaj pa mi pripelje gor ko klofuto, rekoč., zakaj sem se zlagal takrat, ko sem prišel v lager, ko so nas vse popisali.. (Jaz sem tedaj dejal, da sem kmet, kajti sam pri sebi sem si mislil, ker znam nemško, me bodo dali h kakšnemu kmetu, kjer bi pridno delal in mi ne bi bilo nič hudega.) Da me je komandant še enkrat brcnil, to ni bilo nič novega, kajti brc smo bili vajeni. Potem me pelje s seboj v strojarno in tamkaj mi pove, da je bil prejšnji strojar Nemec, a je že prestal svojo kazen in šel domov, zato bom sedaj jaz delal namesto njega. Bil sem vesel novega dela, kajti bivši strojar mi je povedal, da ni bil lačen in si je lahko kuhal ali pekel krompir kolikor je hotel, kajti krompirja so imeli obilo za zaj-ce. Novi komandant mi je nato naročil, naj grem nazaj v svojo barako in povem barakinemu poveljniku, da bom še hodil v barako na hrano in tam tudi spal, ob šestih zjutraj naj pa pridem v pisarno, kjer mi bo pisar vse povedal in nato bom prevzel vse kože, ki so bile že v delu, nekatere pa napol izdelane. Ko se zjutraj javim v pisarni, mi pisar (Nemec) poda polo papirja, na kateri je bilo napisano, koliko kož je v delu, nato pa se napotim v strojarno in vse preštejem. Vse sem našel v redu, razen dveh lisičjih kož. Takoj sem šel naznanit, da mi manjkata dve koži. Tedaj pa so me obdolžili, da sem jih skril, ali pa prejšnji dan ukradel. Ko sem dejal, da bi me morali tedaj poklicati, ko je bil v stro-jarni še dotičm Nemec, tedaj so me zelo pretepli. Medtem ko sva se pnčkala s pisarjem, sts pnšla notri komandant in "kapo". Slednji je nadzoroval vse delo. Vsi trije so me dobro prebunkali, rekoč, da jih jaz ne bom učil, kako bi morali storiti. Svoje novo delo sem pričel z velikim veseljem: imel sem se dobro, ker sem bil na toplem in tudi lačen nisem bil, včagft sem dobil od kakšnega ci.J* ga lovca malo kruha in k*£i cigareto, in sicer zato, da hZ dobro ustrojil kožo. Uggjgffl mi ni ker so mi vsi nosil, kZ delo: pisar, kapo in Obe? sturmfuerer S. S. Štirinajst dni pred božičem n. mi je prinesel prokleti Ob» sturmfuerer lepo in veliko ko^ od divjega mačka. Bil je ^k» prijazen z menoj. Vprašal m. je, ali znam strojiti tudi mačka Potrdil sem, nakar mi je dal dve cigareti.» (V Dachauu je bilo kaj takega skoraj neverjetno) Potem mi pove, da je šel gUv ni komandant na dopust in tt vrne za božič, esovci pa mu bi radi podarili za novo leto tem mačka. Odgovorim mu, da vi bo kožo težko ustrojiti v tako kratkem , času, ker imam v delu veliko zajčjih kož, katere mo-ram izgotoviti, ker drugače * pokvarijo. "Ako vse zgnijejo. samo da bo ta narejena!" je d* j al. "Ako jo bos naredil do b«. žičar boš dobil lepo nagrado in mogoče te bodo domov poslali" Oh, pomisli, Math! Domov, domov! Verjemi mi, tudi pon<^ či sem imel neprenehoma v mislih dom in tisto kožo divjega mačka. Kako težko sem čakal svetega večera! Tisti dan sem čakal, da pride po kožo esovc, ker pa ga ni bilo, sem kožo živil v . lep papir v navzočnosti treh poljskih duhovnikov, ki se greli pri meni, in ko je dal ".kapo" signal, sem tudi jaz zapustil delavnico in šel v svojo barako. Ko sem se zjutraj vrnil v delavnico, pogledam na mizo in obšla me je groza. Kože li bilo nikjer! Pa sem si mislil, gotovo je kdo prišel po njo, a ker me ni bilo, jo je kar vzel Hudo mi je bilo, ker sem vedel da ne bom ničesar dobil za božič, ako pa je komandant kij dal pisarju zame, mi on gotovo ne bo dal vsega, kajti bil je velik lopov. Na obleki je imel ze len znak, kar pomeni, da je bil zaprt radi. tatvine.ali goljufije. Politični zločinci smo imeli rde či znak, delomržneži črnega itd. • Okrog deveta ure pride dot* ni pisar k meni in me vprafa, ali'je koža izgotovljena. Povem mu, da sem jo sinoči zavil v p* pir in položil na mizo, kam« sem po navadi deval ustrojiM kože. Dejal sem «mu, da se« mislil, da jo je kdo vzel in odnesel-v pisarno. Pisar nato g* v pisarno, a ae kmalu vrn« S z njim tudi kapo in komandant Zame se je pričela krvavi Oolgota. "Kje je koža?" Cof "Ti si jo ukradel!" Zopet po meni. Tako so me tepli, doki* me niso zbili na tla, potem pi so me še zbrcali do nezaveitL Potem so odšli, ali pisar se j« kmalu vrnil in ml ukazal, da moram z njim v pisarno, kateri je bila oddaljena četrt ure. vs trije so se peljali s kolesi, ju pa sem moral teči ves krvav zi njimi. Šli smo do komandanti Bacha. K meni stopi tolmač, d* gi- pa se posedejo. Tolmač w ukaže stati pokonci, roke ob robu hlač in da smem odgovarjifc samo na to, kar me bo vpralsi Tako se je začelo: "Tvoje in* Rojen? Kje?" itd. "Ali si ^ bil mačka v ustroj?" "Da. si ga izgotovil?" "Da." je aedaj koža?" "Ne vem. Cot čof! Nato vzame komandi» Bach revolver v roke m "kreda bo kmalu zvedel, kje j« » ža. Z ročajem samokresa me j» tako udaril po sencih, da se zgrudil na tla. Ko sem prišel zopet k sem se spomnil, da so me-bnj s petami in vpili sad n** "Auf. verdamte Bandit bila končno obtožnica »P «^ me je vprašal tolmač, ce ma-kaj pripomniti v svojo bo. Dejal sem. da sc pri t vini čutim ssmo toliko sn ga, ker nisem tako, vU v pisarni, da m: ^ ^ ka. Tolmač P. * napačno pravel i« ^ znam. da aem kriv. daj« koža ukradena. Vzlic ** so mi prepovedali «ovj^ se tedaj oglasil »n kncsl -nein!" Zopet so ^ dar pa ne tolko, da bi * onesvestil." (Konec | » -Ali M ^TM. MARCA 1947 -- PROSVETA Razgledi po stari domovini (Od našega dopisnika Franja Aleša) POLITIČNI PREGLED pred zgodovinsko odločitvijo , Angleške okupacijske oblasti ^ Koroškem niso naklonjene m roiakom. Vedno bolj od-j^jtcT nastopajo v zaščito faši-SU avstrijskih elementov. Uradni predstavniki angleške vlade nasedajo fašističnim lazein „ napadajo naše predstavnike. Angleži podpirajo naciste na Ko-«.¿kem na enak način, kakor o-fv Trstu m Julijski Krajini. £ je kritiziral angleško politiko v Avstriji poslanec london-L-a parlamenta Plats Mills, je pomočnik angleškega zunanjega ministra g. Mayhew izjavil, da podatki jugoslovanske vlade o partizanski borbi koroških Slovencev ter volji naših rojakov po nacionalni osvoboditvi ter priključitvi k Jugoslaviji, .niso točni. Zato "angleška vlada nima razloga, da bi podpirala priključitev tega dela Avstrije Jugoslaviji". G. Mayhew podpira reakcionarne avstrijske fašistične krog« in mu ni do tega, da bi koroški Slovenci dosegli svojo pravico. Argumenti in dokazi koroških Slovencev, jugoslovanske vlade in tudi mnogih anglosaških strokovnjakov so naleteli pri oficielr mh zavezniških krogih na gluha ušesa. Strokovnjaki • so izjavili, da bi bila s priključitvijo južne Koroške popravljena ena izmed krivic, ki je bila storjena balkanskim Slovanom z določitvijo mej v I. svetovni vojni. Iz teh razlogov, ki jih potrjuje trplenje slovenskega prebivalstva na južnem Koroškem med vojno, Je< jugoslovanska zahteva politično is nacionalno popolnoma upravičena in za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji govore zemljepisni, gospodarski in prometni razlogi. Profesor Johnson. ameriški strokovnjak, je u-gotovil, da je gospodarska zveza med Celovcem in ostalim svetom najbolj razvita proti jugu in vzhodu v smeri Jugoslavije in ne proti severu in zapadu, to je proti Avstriji. Celovška kotlina prehaja v mariborsko ravnino, ki pripada Jugoslaviji. Glavna prometna črta Dravograd Celovec-Beljak je severna stranica prometnega trikota Maribor - Beljak - Trst in njegova hrbtenica je kranjsko-štajerska dolina. To je potrdil tudi angleški strokovnjak Allan Churchill. Kljub nerazpoloženju zapadlih zaveznikov, koroški rojaki vztrajajo v svoji upravičeni za-, htevi za priključitev k Jugoslaviji. Osvobodilna fronta za slovensko Koroško, okoli katere je zbrano vse prebivalstvo južne Koroške, vztrajno nadaljuje z napori za nacionalno osvoboditev. S ponosno samozavetjo je izdala Osvobodilna fronta za slovensko Koroško na vse rojake proglas s pozivom, da dode-lujejo vsi v borbi za priključitev k Jugoslaviji. V proKlasu ugotavlja OF, da y> koroški rojaki dovolj močni a to vehko borbo. Koroški Slovenci nočejo podleči tujemu imperializmu in nočejo živeti kot Juznji na svoji zemlji. Prekatni v partizanski borbi si ho-sami ustvariti svobodno Jvljenje ponosnih in srečnih dr-"vljsnov nove Jugoslavije. Ko-rf*k rojaki zavračajo vso kle vetniško propagando proti novi Jugoslaviji, propagando, ki izvi-ra z vrst narodnih izdajalcev in v°jnh zločincev ter njihovih ^narodnih zaščitnikov. Naci tl >«>mi ui * Za socijalno zavarovanje je predvidenih 8 miljard 353,000,-000 dinarjev. *tt, >;.<«• Za narodno obrambo gre 13,-330,000,000 dinarjev. Proračuni Slovenije, ' Hrvatske in Srbije so v ravnotežju. Proračuni Črne gore, Makedonije in Bosne in Hercegovine imajo "primanjkljaj. Republiški proračun Slovenije izkazuje 3 milijarde 223*83,000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Srbski proračun ima skoro 9 milijard dohodkov in izdatkov, hrvatski nad 6 milijard: dohodkov., in izdatkov, makedonski ima nekaj nad 2 mi-lijardi, črnogorski nad 1 milijardo, bosansko-hercegovski nekaj nad 4..in pol miUjarde. Dohodki proračuna izvirajo v glavnem iz dohodkov državnega gospodarstva in sicer v obliki davka na promet. Ta dohodek je predviden v višini 37 milijard 774 milijonov dinarjev, j Ta davek ne plačujejo državljani, ampak državna podjetja. Od tega davka dobe Srbija 16%, Hrvatska 8%, Slovenija $%»<< ostale republike po, 80%. Dohodnina bo, znašala okoli 8 milijard dinarjev, od te vsote pa.dobe Slovenija nad 1 milijardo. Srbija 3 milijarde, Hrvatska 2 milijardi, Bosrti-Hercegovina 1 milijardo, Makedonija pol milijarde in Črna gora 144,000,000 dinarjev. Čisti dobiček državnih gospodarskih podjetij bo znašal nad 3 mi- Wllllam Shlrer. ananl radijski kejpant*tyr. je tudi dobil brco valed svojih vni ali manj liberalnih Idej. Brco mu je dala Columbia Broadeaatlng Co. Zdaj imajo monopol burbonakl radijski komentatorji v zastrupljanju ljudstva .s "rdečim" strašilom In hiaierljo. Taka Je "svoboda" govora po radiu,. r: . . . ... lijarde, republiških in lokalnih državnih podjetii pa nad 4 milijarde din, Ostali, zneski dohodkov so predvideni s prinosom taks, trošarin, carin, socijalnega vazarovanja, reparacij, fonda za obnovo* amortizacijskega fonda državnih podjetij itd. • f ,.,„ »t*! Nad polovico dohodkov bodo prispevala državna gospodarska podjetja. Jugoslovanski državni proračun je v skladu z našim dtžav-mm gospodarskim načrtom in našim napori za mdustrijalieaci-jo in elektrifikacijo države. Proračunski načrt za leto 1947 zna-oi tudi dosledno izvajanje naše finančne politike, ki se izvaja od osvoboditve- dalje z namenom, da bi dosegli čim prej gospodarski razvoj, si zagotovili obrambno moč nove ljudske države in gospodarsko neodvisnost in v čim krajšem času dvignili življenjski standard delovnih množic narodov Jugoslavije. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Merck 31. 1947), poleg vašega imena na naslovu pomeni da vam Je a tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravo časno, da aa vam list na ustavi »»t« t, .M KOOPERATIVE NA POHODU Zadružno gibanje v Zed. državah je imelo bolj počasen začetek, ko seje pojavilo tekom zadnjih 25 let prošlega stoletja. Ali v teku zadnjih 30 let je pa bilo zabeležiti dobo neverjetno lepega porastka in razvoja zadružništva v Ameriki. Po nedavno objavljenem poročilu Zadružne lige (Cooperative League o f the U. S. A.) je smatrati preteklo leto kot pra- vo rekordno leto iz vidika uspeha zadrug, tako v porastku član stva, kot v biznesu in produk ciji. Rastoče razpečavanje na drobno in debelo je napravilo iz zadružništva v tej deželi ogromno podjetje, vredno milijardo dolarjev iz vidika kooperativnega poslovanja. Nabavilo se je mnogo novih zadružnih podjetij in tovarn« Posebno je treba tu naglasiti nabavo oljnih posesti in pa dejstvo, da je tekom zadnjega leta zadružništvo naraslo za tri nove organizacije: National Cooperative Mutual Housing Assn., Cooperative Health Federation of America in North American League of Študent Cooperatives. Tako ima torej ameriško zadružništvo v svojem področju sedaj tudi kooperative zdravstva, gradnje domov, nudenja kredi tov, proizvodnje potrebščin, ban-kiratvo, zavarovalnino, ter kooperativna letna bivališče in druge letoviščne in zabavne u-stanove za oddih in počitmkova nje, kakor tudi dijaške kooperative. Na mednarodnem polju je bilo v lanskem letu opaziti rqprgani-zacijo zadrugarstva. Mednarodna kooperativna zveza je imela svoj prvi povojni kongres v Cu-rihu, Švica. Kongresa se je udeležila lepo število delegatov lz 22 dežel. Sklenjeno je bilo na kongresu, da ae bo skušalo iz obličitl in izdelati smernice zadružništva iz vidika svetovnih potreb. Najbolj drsmatlčno za družno podvzetje zadnjega leta je bilo organiziranje Med narod ne zadružne petiolejske zveze, katara se bo pomerila s svetovnimi toaadevnimi monopoli. To zadružno podjetje se je izkazalo uspešno že tekom časa, ko se je vršilo delo organiziranja. Petrolej se je pošiljalo kooperativam na Švedsko, v Francijo, Nizo zemsko, Južno Afriko, Avstralijo, Kino in v druge dežele. 9 Kakega točnega splošnega po ročila o količini |>oalovanja za V državah s črno barvo nimajo delava nobene proteketje. ta Je ne dobivajo nobena odškodnine, ako se prt delu ponovno pobijejo ali poškodujejo. drug v Ameriki ni mogoče podati, vendar ugotavlja Zadružna liga, da se je tekom lanskega leta razpečalo blaga na drobno in debelo za približno milijardo dolarjev. Članstvo ameriških zadrug vključuje nekaj milijonov družin, toda vse zadruge še niso včlanjene v narodnih kooperativah. Tekom lanskega leta se je organiziralo okrog sto kooperativnih gradbenih veteranskih organizacij ozir, zvez, toda le nekatere so aktualno pričele koncem leta z gradnjo domov in stanovanjskih projektov. Tekom letošnjega letu se bo gradilo stanovanjske projekte v New Yorku, Washingtouu, Chi-cagu in še nekaterih drugih večjih mestih« ,kjet» so bila ze v to svrho kupljena zemljišča in izdelani načrti, lstotako unajo zdravstvene zadruge v načrtu gradnjo bolnic in podobnih zdravstvenih ustanov. Šest za družnih bolnic že služi svojemu članstvu, 4 novih je v načrtih. Kooperativno zavarovanje deluje pnlično dobro in izkazuje 38 milijonov imetka. Kreditne zveze so utrpele tekom vojne dobršen zastoj, vendar imajo tri in pol milijona članov in do 350 milijonov dolarjev imetka. Pe-trolejska produkcija izkazuje največji kooperativni uspeh v a-meriškem zadrugarstvu. Tozadevni pregled izkazuje, da so zadruge Zed. držav in Kanade lastovale lansko leto 179 proiz vodnih podvzetij, vključivši oljne čistilnice, tvornice, rudnike, predilnice itd. Te številke ne vključujejo več kot 500 oljnih vrelcev in kakih 1600 milj olje-vodov. Ob kratkem rečeuo: uspeh zadrug je pričel skrbeti privatno podjetništvo, katero bi rado, da se zadruge bolj obdavči in tako zaustavi njih delovanje in razširjenje.—FLIS. um -j a«/\ a in ame- • vi J'» .>( v riska pomoč urciji MOSKVA.—ONA—Moskovski list Pravda je posvetil govoru Henry Wallace skoro ravno toliko prostora kot svojim lastnim komentarjem o predsednikovem govoru, v katerem je predložil kongresu svoj načrt za pomoč Grčiji in Turčiji. Pravda v ■ple« šnem ponavlja, kar je že prej povedal list Izvastija. Vendar pa ta list nekoliko bolj naglaša misel, da povzroča Trumanova poslanica kongresu dvome o sodelovanju Amerike z Zedinjeni-mi narodi. Strokovnjaki za mednarodno politiko zaključujejo lz tega in iz dejstva, da Rusi označujejo ameriško politiko kot ekspanzio nistiČno, da se bo Sovjetska uni ja morda v tej stvari obrnila na Zedinjene narode, ali na var nostni svet, in sicer to takoj po zaključku moskovske konference, ter da bodo razlogi, katere bo navcdls, da Zedinjene države ogražajo mir na Srednjem vzhodu. __ r , • .. n m - Kolonizacija v Jugoslaviji v Slavonijo in Baranjo je prl-apel zadnji transport kolonlatov —400 družin u Zadra, Splita in Sibenika. Kolonisti so bili prisrčno sprejeti, pri selitvi pa jim je bila izkazana polna pomoč. V samem Osijcku je bilo naseljenih 18 družin, modtem ko je bi* lo 26 družin na lastno željo vključenih v kmečko delovno zadrugo v Ernuestinovu, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Ostali kolonisti so dobili hiše in zemljo v djakovskem ln vlnkov-skem okraju. V lanskem letu je bilo v Slavoniji in Baraniji kolonizirano preko 11,600 družin iz pasivnih krajev, družin slavonskih In ba ransklh kmetov brez zemlje. Vse te družine so dobila hiše s pri» padajočimi gospodarskimi poslopji ln zadostno površino ro dovitne zemlje. Organi ljudski oblasti so Izkazali kolonistom polno pomoč v prehrani, razen tega so jim dali kmetijsko orodje In posojila po ugodnih pogojih za nabavo potrebne vprežne in plemenske živine. Posojilnice v ZSSR Moskva. — Finančno ministrstvo ZSKK je objavilo podatke o vlogah v hranilnicah. Te I. januarja 1947 znašel nad 12 milijard rubljev Ob začetku do movinske vojne ao vloge v državnih hranilnicah znašale 6.800 milijonov rubljev. JENAN Napisal George Baker Po koncu prvoga t-tedna razprav med zunanjimi ministri, ki so se sestali v Moskvi, si vsakdo prizadeva, da oceni rezultate hi bodoči razvoj in izglede konference. Ako upoštevamo le dnevni red konference, je treba priznati, da je bilo malo doseženega, toda v družabnem pogledu je stvar čisto drugačna. Se nobena izmed povojnih I_ ____, konferenc ni bila tako uspela in prijetna, kar se tiče osebnih od noša je v med delegacijami. Prav posebno prijazen je sovjetski zunanji minister Molotov—on in britanski zunanji minister Be vin se prijateljsko pozdravita kadarkoli se srečata. Ko je ameriški zunanji mini-j ster George Matshall precita) svoj o. ra z pravo o pojmu demo kracije, je izjavil minister Molotov, da je s tem'vnesel v debato nekaj zanimivih in prav zanimivih prodlogov lin zamiate-kov. Seveda, sovjetska delegacija bo imela k stvari pripomni* ti svoje, kadar pride čas za to, toda v bistvu je bilo več prizna nja kot nepovoljne kritike, v Morda najbolj značilno za ta sestanek državnikov velikih sil pa so njihove šale. Najbolj se na tem polju odlikujetu angle Škl zunanji minister Bevin in ruski zunanji minister Molotov. Toda pomisliti je treba tudi nu težave, s katerimi je povezana Izmenjava šal med tema dvema gospodoma! Treba je precej časa, da vidiš, kako je šala uspela. V enem primeru je naneslo, da je minister Bevin napravil opazko, za katere razumevanje je potrebno znanje igre 'cricket*. Dejal je, da na tej konferenci igrajo za Čas. Pri tekmah 'eri-cketa' je treba končati igro ob določenem času, in včasih na-nesejo razmere v igri, da zavla čuje moštvo, ki igra, potek igre, v cilju, da pridgbi toliko časa, da sa igra konča neodločeno. Nekaj minut po tej pripombi, ki je bila Molotovu provedena, se je ruski zunanji minister glasno zasmejal in odgovoril nekaj v ruščini. Nekako tri minute pozneje je zvedel minister Be vin, da je dejal Molotov o njegovi opazki, da je globoka, Na kar so sledili prijateljski nasme ski in geste, predno se je seju nadaljevala. Ruski zunanji minister Molotov je tudi napravil opazko, ki je vzbudila pozornost, katere pa oni, ki štejejo šale in računajo, kdo se je najbolje odrezul, ne upoštevajo. Po mojem mnenju pa bi bilo umestno, da se je všteje. Minister Bevin je bil ravnokar objasnil, da drže Angleži večino svojih nemških vojnih ujetnikov v odredih, katerim je poverjeno čiščenje nemških min na ozem lju angleške okupacijske zono. Do tega je prišlo v teku debate o vojnih ujetnikih In nerazpu-ščenih nemških vojaških oddelkov. Sovjetski zunanji minister Molotov je nato dejal, da je po njegovem mnenju ta zaposlitev nemških vojnih ujetnikov popolnoma v redu in hvalevredna, u je dostavil, da je presenetljivo, da jo izmed vseh štirih okupa cijskih zon angleška zona edina, v kateri je še vedno najti nemških mm. h i f. Večina opuzovalcev pripisuje prijeine družabne stike ns tej konferenci največ ruski gostoljubnosti. Na tej konferenci štir rih velesil se prvič dogaja, da se sovjetski delegati mešajo z onimi iz drugih dežel pri Jedi in pijači, čim so seje prekinjene. Na prvi dan konference se je celo pripetilo, da je minister Molotov povabil vse navzoče na kozarec vina. Toda zdaj, ko prihajajo na razpravo vprašanju največje važnosti, je malo verjetno, da bo vprašanje družabnih stikov ln ozračje še dalje igralo tako vu 11 ko vlogo. V pondeljek so se začele razprave o reparacijskth plačilih Nemčije. Zunanji mini« stri bodo morali1 podati izjave tudf glede drugih zadev gospo darskega značaja. To in pa vprašanje politične organizacije Nemčije je pač Jedro tega mednarodnega sestanka. Mnogo osebnosti, ki se zda) nuhajajo v Moskvi, sodi, da je prav verjetno, da se bo že v teku prihodnjih par dni pokazalo, kuj bo s to konferenco. In • toni se bo nujbrže odločila tudi usodu vsegu svetu.—ONA. Anglija ni več prva pomorska sila LONDON. —ONA-Kot bol nik, ki neče priznati sam sebi, kako resna je njegova bolezen, si je Anglija tako dolgo kot le mogoče prikrivala, da Je tekom druge svetovne vojne Izgubila svoje stai oda vno mesto prve mornarske in pomorske sile nu svetu. Zadnji teden pa je izjavil v parlamentu finančni tajnik angleške mor nu lice, da Je položaj tuk, 'da nI mogoče več uputi nu to, da bi mogla Anglija obdržati najmočnejšo mornarico sveta. To grenko priznanje je osladil s tem, da je dejal, du bo angle ška mornarica tudi nadalje še najbolje opremljena In obenem, da bodo njeni mornarji tudi najboljši. Toda olepševanja te vrste bodo le Jako malo zmanj šala grenkobo spoznanja, da Je postala ameriška mornarica ne oporečno nujinočenjša na svetu. Nedavna Izjava ameriške vlu de, da bo nosač avijonov I^vte obiskal Sredozemsko morje, je obenem i to izjavo angleške vlade s posebno jasnostjo pokazala angleškemu ljudstvu, da so lepi stari časi minuli. Niti dejstvo, da bodo zapustile angleške Sile Indijo, povpie/nega Angleža nI tako globoko zadelo kot vpraša nje mornarice, na katero je bil vsak poaamezni državljan r*"»" sen, kot da je del njegove oaeb nosti. Nekaj o rta-merah na Grškem WASHINGTON, — ONA — Predsednikov načrt za pomoč Grčiji bo narodu kot takemu malo pomagal, ako ne pride do velikih sprememb v pogledu sedanjega režima v tej deželi—tako menijo dobro podučeni opazovalci. Ako ostane pri sedanjih razmerah) bo edina posledica predsednikovega načrta, da bodo bogati Grki še bogatejši, a siromaki še bolj siromašni. V tem slučaju bi bila ameriška podpora le nekakšen bumerang, ki bo u-stvarjal med grškim narodom nekaj čisto drugega kot hvaležnost. Iz poročila angleške gospodarske misije na Grškoin izhaja na primer, du prihajata le 2.2 odstotku dohodkov grške vlade lz neposrednih davkov. Dohodninski davek je v tej deželi neznani Iz tegu sledi, da bogatini ne pla. čujejo ničesar, dočim mora «Iro-mačno ljudstvo težko plačevati za življenjske potrebščine. Dohodki grške viade iz vseh davkov ne bi niti zadostovali zs vzdrževanje javnega reda. Približno 25 do 39 odstotkov vseh dohodkov vlade je posvečenih proti untimonurhističnim silam. Poleg tegu moru sedanja vlada nositi tudi breme prejšnjih angleških posojil. Ugibanje o podpori Grški in Turčiji I ,ON DON. -ON A—Vprašan je, ki prav posebno zanima tukajšnje kroge v /udevi ameriške jKidpote Grčiji in Turčiji, je to, koliko drugih dežel v Kvropi bo deležnih te pomoči. Zadevo proučujejo strokovnjaki mednanid ne politike pred vsem Iz vidika, kakšno vlogo namerava igrati Amerika v svetu. Zs Anglijo bi bilo posebno važno, da bi Ameriks podprla dežele kot so Francija in Italija. Angleški list Financial Times na primer pravi, da bi ameriška pomoč olajšala Angliji breme, katero nosi, ko pomaga pospešiti o b n o v o evropskega gospodarstva. Ta ungleški list piše na slednje; "Ako bo Trumanova formula obveljala, bo Amerika pomagala vsem deželam, ki si prizadevajo, da bi obdržala de-mokratk ni režim -tak kot ga pojmujejo Zedinjene države—a so pteftlsbe v tfoapodarskem pogledu in radi tega v nevarnosti, da Jih zsneae v druga vodovja." V Pro« v ai I ao dnevne svetovne la delavske veetL AU Ilk átate vsak dan? SOSED LUKA KMEČKA NOVELA IVAN CANKAR ' (Nadaljevanj«) "Luč napravite! Kaj si bom lomil vrat zaradi razbojnikov!" < "Saj!" je odgovoril Gorjanc z zasoplim, čudno jokavim glasom. "Ampak veter jo je ugas- niliM Hrupoma in na stežaj so se odprle duri; plapolajoča, rumena luč je zasvetila v izbo. Vsi so gledali izpred praga naravnost v izbo; z osuplimi, razočaranimi očmi; pust je bil kraj in neprijazen, nizek, še v luči teman, kakor da že davna desetletja ni dihal v njem krščanski človek. - "Ni ga!" je izpregovoril nekdo šepeta je v veži. Žandarm je stopil korak v izbo, ozrl se je za duri in je v tistem hipu prerezal jermen. Zamolklo je udarilo ob tla, kakor truplo brez življenja. Žandarm je pokleknil pred Luko in se je sklonil čezenj. "Ob pravem času smo prišli! Vode prinesite!" Ljudje so se vsuli v izbo; nekdo je prinesel v loncu vode. Gorjanec je postavil svetiljko na tla; v sivkasti luči se je zasvetil Lukov obraz, tudi njegove oči so bile zelo svetle in velike; ustnice so bile nekoliko otekle in zasinele, premikale so se počasi, kakor da bi hotel izprego-voriti. Žandarm mu je vzdignil glavo; Luka je posegel z roko po loncu in je pil. Nato je nagnil glavo, napol je zatisnil oči in čuden, kakor smehljajoč mir mu je legel na obraz. Očitno je bilo, da se ni spominjal, kaj se je zgodilo in da ni videl nikogar; zahotelo se mu je morda, da bi spal in nobena misel, ne skrb ga ni motila, kakor ne misli človek nič in ne skrbi v tistem prijetnem trenotku pred mirnim spanjem. Toda nenadoma je vztrepetal po vsem životu, kri mu je zaplala v licih in široko je odprl oči. Vzdignil je glavo in život, skočil je kvišku, opo-tekel se je, kakor vzdramljen iz sanj, in se je ozrl po izbi. Samo žandarm je stal tik pred njim, vsi drugi so se umaknili za dva koraka in so strmeli nanj. Njih temne, sovražne oči so razodevale strah in stud. Če bi bil iskal Luka sočutja in usmiljenja, ne bil bi ga našel na nobenem obrazu. Oziral se je po izbi, kakor da bi bil raz-mišljen, njegov pogled je bil svetel, toda čudno prazen, kakor pogled bolnika, ki gleda s postelje na desno, na levo, in ne vidi ničesar. Stal je pred njimi blaten in beden; hlače so bile še mokre, kakor v gosti luži namočene, in so se oprijemale nog, na suknji pa se je blato že sušilo; celo obraz je bil blaten in lasje so bili zmrieni; v razgaljeni vrat je bil vrezal jermen široko rdečo progo. 'Ti si ubil Andrejca!" je izpregovoril žandarm osorno, skoro ukazovaje. "Jaz sem ga ubil!" je odgovoril Luka z mirnim glasom; samo ustnice so se mu tresle, kakor da bi hotel izpregovoriti še besedo. Rado-voljno je iztegnil roke ter stisnil pesti; žandarm ga je uklenil. IV. Ko Je Izpregovoril Luka: "Jaz sem ga ubil!" je zavladala za hip popolna tišina v izbi. Vsi so bili trdno prepričani, da ni bil hudodelec nihče drugi nego Luku, in vendar so bili osupli, ko Je odgovoril naravnost in skoro mirno: "Jaz sem ga ubil!" Morda so pričakovali vse kaj drugega: da bo tajil, da bo kričal in razgrajal, metal kučmo ob tla in prisegal, ruval se z žandarmom in s sosedi in da bo ležal naposled na tleh, trdno zvezan, zasopel in krvav. Luka pa je bil miren i ni tajil; kakor da bi ga bili vprašali: "Ali si ti klatil jabolka?" in bi odgovoril brez skrbi: "Jaz sem jih klatil!" Osuplost je minila, zakričali so vsi hkrati in so se vsuli okoli njega. Kakor da je na glas zavpilo v srcih sovraštvo do hudodelca, ki je prelival kri. Tik predenj, pred obraz mu je stopil debeli Gorjanec in vzdignil pest. "Stojte, ljudje! V stran!" je vzkliknil žandarm. "Razbojnik! Razbojnik! Na cesti je ubijal, ubijal je in ropal!" Težko je padla Gorjančeva pest na Lukovo čelo. Stresel se je nekoliko, malo se je o potekel in je nagnil glavo. Žandarm ga je prijel trdo za roko nad komolcem in ga je potegnil proti durim. "Pustite ga, ljudje, da ga pripeljem Živega!" je klical žandarm, ki se ni mogel ganiti v gneči. Tesna izba je bila polna, še v veži so se trli ljudje. Žandarm je suval s kopitom puške in je delal pot sebi in Luki. Luka je bil globoko upognil glavo in je gledal v tla; roke je imel uklenjene za pestjo, stiskal je pleča in pripo-gibal hrbet; gologlav je bil, suknjo je imel odpeto in vrat razgaljen. Neprestano so padale nanj težke pesti, na čelo, v obraz, za tilnik, na rame; Luka je komaj čutil udarce; toliko, da se je časih opotekel, da je umaknil glavo, ali da je upognil hrbet še nižje; šel je kakor brez zavesti, opotekel se je čez prag, sunili so ga iz veže na cesto. Nikomur ni prišlo na misel, da bi zaprl duri, ostale so na stežaj odprte. Komaj je bila procesija na klancu, je stopil Gorjanec v stran, počakal je, če bi ga kdo ne pogrešil in poklical, nato se je vrnil hitro v Lukovo kolibo. Zapalil je vžigalico, naše) je ob peči drobno tresko, prižgal jo je nizko ob tleh ter ščitil plamen s široko dlanjo, da bi ne zapazil luči v oknu, kdor bi se ozrl izpod klanca. Iskal je po izbi, hodil je iz kota v kot, upognjen do pasu, Časih je pokleknil ter preiskaval špranjo, ki jo je ugledal v tleh ali v steni. Odprl je skrinjo ter je razmetal po izbi umazane cunje, razcapano obleko, stare škornje; toda med cunjami ni bilo ničesar. Za peč in na peč je pogledal, še v peč je posvetil; zmerom bolj srdit je bil in pot mu je kapal s čela. "Pri sebi jih nima, razbojnik!" se je jezil. "Dobro sem videl, ko je ležal na tleh, da ima v suknji raztrgan žep; tja jih ni vtaknil, ni bil tako neumen. Drugam pa jih tudi ni nesel, naravnost domov je bil šel iz krčme, ni imel časa, da bi izbiral kraj! Saj mu še ni bilo do bankovcev, naravnost domov je šel in se je obesil, budalo; bankovce pa je vtaknil kamorkoli, v tisto špranjo, ki mu je bila pri roki! Človek bi mislil, da jih je vrgel na tla—saj so mu goreli v pesti kakor žerjavica!" Prestrašen je postal sredi izbe in je posvetil s tlečo tresko po tleh. (Dalje prihodnjič.) KOREAN COFFEE RUN W v ~ American lUd Croat Photo The AsMrteso M Cr— Url mrring Ois wfce »■* werk •■«•»«•»» iUrMi winUy wesUer, mu Seenl. «a s very waleeaM rWltr en her mU siemieg cefltt nut ' PONDELJEK, 31. MAKCA m. Rasni mali oglati__Razni mali ogUg¡ ŽENITVENA PONUDBA Mladi farmar bi se rad seznanil s dekletom ali vdovo v starosti 20 do 30 let v svrho ženitve, katero bi veselilo živeti na farmi. Biti pa mora naprednega mišljenja. SUko pošljite takoj v prvem pismu, katero vrnem na zahtevo. Tajnost jamčena. Naslov je: "MLADI FARMAR," 2657 So. Lawndale Avenue, Chicago 23, III. —(Adv.) MAUTHAUSEN France Hribar "Savlnjiek" (Nadaljevanje) Kantina V taborišču nekje je kantina. Videli je nismo nikoli. Od časa do časa nas je obvestil blok-schrciber, da si lahko kupimo kakšne priboljške. Pri prvem nakupu so nsm vsilili po tri do štiri smpule etrs, po tri škatlje kreme za čevlje, po dva etuiju za zobne ščetke, žepna ogledala in 20 dkg kruha. Razen kruha so bili vsi predmeti zs nas brez has ks in smo jih krstkomalo zavrg- li. Drugič smo dobili po pol rs-voja tobaka, nekaj dkg pokvarjene salame, 2 steklenici kisle vode in spet 20 dkg kruha. Dobili ps nismo vsi. Pri vsak«»krstnem nakup je blokschreiber poklical le mslo skupino in predno si prišel ponovno ns vrsto, je trajalo več tednov. Ns zimo je prišla v kantino pesa, korenje in raz ne solste v sodih. Ens porcija Je stals 2 RM. S časom Je zmanjkalo etra in tudi krtiha ni bilo več v kantini. Izjemoma smo do bili tudi cigarete in sicer frsn-coske, češke in jugoslovsnske Nsropsne iz teh pokrsjin. Kot gotovo po vseh končen tracijskih taboriščih, ima tudi Mauthausen svojo "firmo", kjer so označeni pogoji doptsovsnjj Ob prihodu smo morsli navesti vsak po en naslov, kamor bomo pikah, kadar nam bo dovoljeno. Po štirih tednih smo že smen poročsti svojcem, ds smo "živi in zdravi". Pozneje smo lahko pisali vsakih štirinajst dni. Največkrat nam Je blokschreiber napisal formular, ki smo g« m o-1 rali dobesedno prepisati. Če Je kdo prlpissl le Še kakšen pozdrav, ga je pretepel sam blokschreiber. Naš blokschreiber Je bil preje SS -ovce. Pravili so, da je bil v Franciji in se tam baje spečal z neko Francozinjo. Zaradi tega je bil priveden v koncentracijsko taborišče. Prekršil Je predpise "vzvišene čiste arijske rase". SSovsko surovost pa je obdržal, če tudi Je bil zdaj sam jetnik. Vršil je vestno predcen-zuro pisem. Neredko nam Jih je trgal, če smo n. pr. pisali po /namke. Včasih Je bilo za te /elo trda in nisi mogel pisati za radi pomanjkanja znamk. Ne ke pismo, ki sem ga že oddal. Vzel sein s seboj brata, da bi imel imčo, Pokazal mi je me sto v pismu in se drl, češ da sem pisal po znamke. Hotel sem ugovarjati, da je to dovoljena. Prilepil mi je mastno zaušnico. Obrnil sem se k bratu in mu slovensko šepnil: poglej ga psa. kako me je udaril. Slišal je in Je tudi ta/umel. Zdaj so padali u* darri po meni ko toča. Zaknl sem si obraz, da me ne bi osle pil. N'atreskal me je po glavi n hrbtu. Končno sem prišel do vrat in pnlWal v našo sobo ve« krvav. Nihče m tega niti opa- zil, saj so bile to vsakdanje stvari kot vstajanje in spanje. Pisati smo smeli le nemško in sprejemati le nemško pisana pisma. Z dopisovanjem je bila velika težava, ker nismo mogli poročati svojcem, kako naj poročajo vesti. Z časom pa smo le uspeli. Ko je padel izdajalec Pobec v Zabukovci, so nam n. pr. sporočali, da je umrl. Ra zumeli smo. O razmerah v taborišču ps ni bilo mogoče spo ročati niti besedice. Block No. 13. Ta Je bil nasproti našemu. Tam so bili Židje. S temi so postopali najbolj nečloveško. Prejemali so le polo vico hrane. Privedeni so bili predvsem iz rajha, pa tudi iz Češke, Holsndske in celo iz daljne Norv&ke. Starešina bloka Je bil pri njih nekaj časa Sultan. Eno zimo Jih je lastnoročno pobil 60. Ta rekord Je bil celo za SS ovce prevelik in Sultan je bil zato premeščen in po stavljen za kapa. Židje so bili zaposleni večinoma v kamnolomu. Zaradi atra hovitega mučenja so se često zatekali k samomorom. Nekoč se je skupina trinajstih sklenila za roke in se strmoglavila v pre pad kamnoloma. Na omrežju žice z električno strujo visoke napetosti pa smo pogosto videli viseti zjutraj mrtvega Žida. Bloki so bili tudi ponoči nezaklenjeni. Samomor Je "dovo Ijen". Ob prihodu v taborišče namreč napravijo vsaki skupini pridigo, ds naj nihče ne skuša pobegniti, čet. da je vse tabori šče rastra/eno in nabito t električno strujo. Kdor ne verjame, lahko poskusi. Židje so res mnogokrat "poskušali". Pretepali so jih za vsako malenkost. Blokpersonal je imel za tepenje debele gumijevke. Videli smo pretepanje Židov. Ko jih je prejel 25 po zadnji plati, se je neslišno zgrudil. Če je o-medlel že pri petnajstem udarcu, ga je starešina pustil in mu preostanek naložil, ko je bil spet pri zavesti. Tudi zmotil se je pri tem večkrat in začel znova. Kričal ni nobeden. Hodili so na delo mirno, trpeli in umirali re-signirano in udano. Novodošli so v nekaj tednih upadli in o-bupno moledovali okrog našega bloka. Za skorjico kruha ti je dal fin usnjen pas ali čepico. Za papirnate olupke od salam so se tepliikot volkovi. Tlačili so jih v usta, da bi vsaj za trenutek utešili strašno lakoto. Med njimi pa niso bili le bogati Židje kapitalisti, marveč tudi delavci in obrtniki, pa tudi znameniti učenjaki. Tu so poginjali v množicah. Prihajali so stalni transporti. Njih'* število pa se je kljub temu stalno krčilo. Na delo so jih do kraja gonili, že čisto izčrpane, upadle kadavre. Nosili so samo še po polovico opeke. Več niso mogli. Tolkli so jih pri delu posebno SS-ovci. Zvečer so jih cele kupe vlačili v krematorij. Število pokonča-nih Židov se ne da ugotoviti. Dejstvo je, da so jih pobili samo v Mauthausenu več desetti-sočev. Pod kakšnimi okoliščinami pa so umirali, se ne da niti približno popisati. Kanrantena Block No. 13. Komanda je vsako leto podvakrat prebrala oslabele kaznjence in jih strpala v poseben blok, ki je bil skrbno ograjen z bodečo žico. Vsak stik jim je bil onemogočen. Te "čistke" so napravili v juniju in decembru. Naši tovariši so se skušali zaradi ostre zime odtegniti delu in na-daljnemu izčrpavanju s tem, da so se prijavili zdravniku. Največ jih je bilo z žulji, ozeblinami ali malimi bulami na rokah in nogah. Prve dni decembra so nas v to svrho postrojili na Apelplatzu. Oslabele in bolne je izbiral ne zdravnik, marveč Lagerfirer Bachmayer. Med te nesrečneže je bilo odbranih tudi 28 Slovencev. Vseh je bilo odbranih okoli 150. Tokrat so v ta namen določili blok št. 13, ki je bil nasproti našemu. Odvzeli so jim vrhnjo obleko in jim puatili le srajce in spodnje hlač«. Celo coklje so jim odvzeli in dali pantofeljne. Dobivali so le polovično hrano. Tako so jih gdravili. Žulji in bule so se jim zacelile in nadejali so se. da bodo spet lahko prišli nazaj v blok. Nihče ni takrat vedel, da iz "karantene" ni vrnitve. Do božiča r»o še lahko govorili z njimi m jim pošiljali po grižljajih nabran kruh. Hoteli smo jih oharniti pri življenju. Po tem času pa so okna na blo kih zamrznila in ni jih bilo več Zato jih nismo v smo bili )• do-rov narazen. Le tleh. Vsak je Jure Debeljaka iz Hrastnika, Podbregar Martina iz Marije Reke in Udača železničarja iz Zidanega mosta. Pfeifer, 64-let-ni rudarski paznik v pokoju, je imel tudi dva sina. Ko so ob božiču sprejeli pakete, sta sinova dvignila vse tri. Hotela sta mu po malem dajati, da bi imel priboljšek za dalje čase. Starešina bloka je to izvedel in se čutil oškodovanega. Hotel je i-meti od vsake pošiljke delež. Zato je starega še tisto noč pre» tepel do smrti. Sinova sta zjutraj zvedela, zakaj in kako je umrl njun oče. Spominjam se, kako so mi pra-bili Becejev Rudi, Jeromel, zlasti pa moj najožji tovariš Re-bernik iz Šmartna ob Paki, da so sicer čisto zdravi in bi Šli spet na delo. Shujšani in upadli so bili le zato, krt so v "karanteni" še bolj stradali kot prej v svojih blokih. Nihče pa se ni mogel javiti za zdravega, ker je komanda sklenila znebiti se jih. Nalezljive bolezni niso imeli. Spregledali smo. V juniju in decembru se nikakor ne smemo prijaviti zdravniku. Takrat prideš v "karanteno", od koder ne prideš več. Če bi bili naši tovariši to prej vedeli, bi hodili na delo pod vsakimi pogoji. Karantena pomeni v kulturnem svetu izolir-nico za okužene bolnike. Naši tovariši pa so imeli le žulje in ozebline. Ko so se jim rane za celile, so upali priti nazaj na delo. Pozimi, ko se delo na štav-bah konča in smo včasih le sneg kidali, se je upravi zdelo, da nas po nepotrebnem hrani. V karanteni je počasi umiralo 150 ljudi. Proti koncu januarja pa smo zvedeli, da so vsi dobili neke injekcije, ki delujejo v 48 urah. Nam so strogo zabičali gledati ponoči skozi okna ali celo poslušati, kaj se dogaja v bloku št. 13. Bili so še vsi živi, ko so jih zgodaj zjutraj naložili na dva avtobusa. Zvečer se je šušljalo: "Tista dva avtobusa sta se že vrnila." Pripeljala sta nazaj samo obleko. Sto-trideset mož, med njimi šestindvajset Slovencev je zgorelo v krematorij u v Lienzu. Da ne bi bilo razburjenja v taborišču, so jih odpeljali še žive, kot bi bili le premeščeni. Karantena blok št. 13 se je izpraznil, da pričaka nove žrtve. (Dalje prihodnjič.) Velika razprodaja! Ns South 5th Strast. No. 12«. Milwaukee. Wis. Ako imate svojce v Evropi, ki potrebujejo razne obleke, moške, ženske in za otroke od 2 do 12 let stare. Lahko dobite zimske suknje za ženske, cena $4.00 in ženske obleke po $1.50. Moške obleke se dobe za $8.00 do $12.00. Povrhu tega dobite tudi (cvirn) sukanec in šivanke. Vse je lepo čisto in močno speglano, iz gleda kot čisto novo. Pridite in si izberite, kar želite. Prodajalec: LOUIS KARP, 828 So. 5th Street, Milwaukee 4, Wis. —(Adv.) ---------- - --r i-r rc rf cr f f t* š>t 11 f fS0LDERERS ' AND WIRERS like to work in the friendly atmosphere f. of Motorola THE BEST RADIO PLACE IN TOWN EXPERIENCED RATE, 94c $ AUTOMATIC INCREASE TO $1.04 WE TRAIN INEXPERIENCED GIRLS STARTING RATE, 83c 4545 W. AUGUSTA BLVD. SHEET METAL SHOP Located in San Pedro. Calu. Established business with Lot i galea Harbor fishing boat, E rienced operator of SIotibu. A. Write E. H. HooTt\\ Anaheim. Wilmington. Calif. CENJENI ROJAKTIN PRIJATELJI ter odjemalci, ker nimam dovoli h sa vsakemu posebej pismeno odel varjati, naj Vam služi ta oglas vnL domestilo. Prisrčno se Vam zahvalim za obL U naročila, bilo jih je veliko vrf kot sem pričakoval, mogoče je bil I kdo med Vami, ki ni dobil pravo Čaano ali ako nisem vsakemu po polnoma ustregel, upam pa, da n, večinoma bili zadovoljni. Za slučaj ako ni bilo nekaj prav, proiim, kalljt glasovi umira Za starešini vili enega Od Slo po imenu Jei G rt ž. Rudolfa Šmartna ob Pi Ogrevali ni novi baraki, če-e tanke ko d reveži v "ka U ne /niči n<1 slišalo t repe-pojemajoči h nesrečnežev so Jim posta krvolokov. se spominjam t in Žagarja iz ber n i ka ti Rotarjs is Za- gorja, Rccejcvsga Rudlna Flore-nlnijs in PfcllcrJa is PoUcic, Ali ste naročeni na dnevalk "Prosveto"? Podpirali« svoj Uri Obnova elektrarn v Beli Rusiji Minsk. — V Beli Rusiji so uspešno obnovili več elektrarn. V začetku tega leta so dosegli 75rA proizvodnje električne energije v primeri s predvojnim časom. V preteklem letu so zgradili tri nove centrale, aedaj gradijo centrale po vseh velikih mestih Bele Rusije. V prihodnjih petih letih bodo zgradili 540 majhnih termičnih in hidroelek-tričnih central, ki bodo dobavljale energije za 2500 'kolhozov. Koliko je stala vojna? Zadnja vojha, ki ao je končala s zavezniško zmago leta 1945, je stala svet nič manj kot 1690 milijard ameriških dolarjev. 1 Amerika aams j« potrošila 350 milijard dolarjev. Leta 1944 so ZDA mobilizirale 46% vsegs svojega gospodarstva in tvojega prebivalstva v vojne namene Anglijo je stsls zadnja vojna nad 20 milijard funtov šterlin-gov. Leta 1944 je Anglija mobi I izi rs la v vojne svrhe 54** tvojega gospodarstva in svojega prebivalstva. TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila z« veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2657-59 S. Lawndale Avenue - . Chicago 28. Illinois TEL. ROCKWELL 4M4 naroČite si dnevnk prosvcto Pe sklepu 11 redne konvencije se lahke naroči m list prosvsto Is ** *** * anedrušlne k aei .ara*. . J^?4 ProTt4* M enako, sa člane ali nečlan» I3J0 m eno letno naročnine. Ker ps členi še pletejo prt asesmontu HM m tednik, ae Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. «s le Uri predrag sn člene SNPJ. Ust Proavete Je vašs lastnina is ••teve Je v vsaki drušinl nekdo, ki M rnd čltal Uri vsak dan. o*;£la,i,0,""V,tl*J kakor hitro kateri teh članov preneha biti «las ?Tr/ ** M P1**11 Pr°* od družine in bo zahteval ssm svoj ltat tednik, bode morsl tisti član is dotične družine, ki Js teko «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu lista, in obenem doplsčstl dotično'vsoto listu Prosvets. Ako tefs nt stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročnika • 0t Za Chicago In okolico Js 4J0 1 tednik In---H! list« Proavete Jei «a Zdrui. države in Kanado $S 00 Ispetolte spodnji kupon, priložite ----- Mon*y order v pismu le si naročile Presneto, list ki Je vašs PROS VET A. tut J. Lawndale Ave. m. m. Priloftene pošiljam naročnine sa Urinriie tednik in «a prikrite k »ojl