Novičar. — Državni zbor zdaj počiva samo zborni deputaciji dunajska in peštanska delate in nekteri drugi odseki državnega Izbora. — Vse razpravljanje zbornih deputacij se bo naj prej vrtelo krog f i n a n č n i h zadev; koliko državnega dolga da imajo prevzeti Ogri in koliko dežele takraj Litave. Kakor se čuje, bi Ogri radi imeli samo velike pravice, dolžnosti pa nobenih; hočejo narareč plačati samo 27 gl. od stotine, ;vse drugo pa bi morali plačati mi. Taki dualizem bi bil Ivendar le preveč žvertast. Z Ogri bomo še imeli gotovo velik križ!  — 0 zboru ,,Matičnem" kteri ,je bil 7. t. m. piše iz Cjubljane ,,Zgodnj. Danica" takole: G. dr. Tomau je spregovoril nektere besede o razcvetu slovenstva sploh in našega posebej, se ozrl na pričeto jugoslovansko akademijo z vošiloin, da naj bi srečno napredovala z Božjim blagoslovom, pozdravil goste in ,,Matico", ter pričel sejo. Tajnik g. Lesar je nato čitaje sporočilo povedal, da med drngimi rokopisi je ,,Matici" ponudeuo nslovensko brzopisje" (štenografija) in grško-slovenska slovnica. Udov je 1206, lansko leto jih je pristopilo več kot predlanskim; pričujočih je bilo nekako do GO. Premoženja ima naprava čez 26.000 gl., za natis knjig osraja 2 — 3000 gl. za prihodnje leto. Na predlog dr. Tomaua in prigovor dr. Bleiweisa je zbor željo izrekel, da naj bi Koseski svoje pesmi izročil nMatici". — Dr. Zupanec je potlej prečital prešteve. Dr. Toman je nasvetoval, naj bi bilo zanaprej v Ljubljani več ia zunaj manj odbornikov, ker lahko se uameri, da se pri posvetih njih zadostno število pogreša. Ali bi ne nioglo pa zunaj ravno to število ostati, če se tudi znotraj zmnozijo? — Enajsteri izvoljeniodborniki so gg.: Dr. Kosta, Lesar, Marn, Praprotuik, Šolar, dr. Poklukar, dr. Kočevar, Einspieler, Cegnar, Cigale, dekaa Grabrijan. Po nekterih denarnih posvetih je predsedaik zbor skleuil z vošilom, da bi se v prihodnje več udov seje vdeleževalo. Marsikteri prav dragi štajarski in dnigi gosti so nas bili obiskali. Pri godbi in petju zvečer je bilo pričujočega veliko Ijudstva. — Uradništva, ktera so kvar, kteregaje napravila zadnja velika povodenj v Galiciji, pozvedovala, so poročila, da je povodeuj celo zatopila jedno mesto, 11 predmest in 24 vasi; nadalje samo deloma 78 krajev, da ,je celo odnesla, 43 cestiuih in 6 želežničinih mostov, 20 cestinih pa in 4 želežničine moste deloma podrla. Zvun tega je povodenj podrla blizo 200 hiš in gospodarskih poslopij. Potopilo se je tudi 30 Ijudi in čez 2000 živali. Vsi kraji, ktere je porodenj dosegla, so zgubili tudi vso žetvo. — Konca leta 1866 je zaostalo davkov vraznih deželah: V Avstriji pod Anižo 4 milione 24.663 gl., v Av-strija nad Anžo 61.098 fl., na Solnograškem 16.427 gl., na Štajerskeru 556.505 gl., na Koroškem 104.4'Jl fl., na Kranjskem 381.063 gl., na Cesketn 2 mil. 974.065 gl., na Moravskem 1 milion 197.609 gl., na Sleskem 31.659 gl., v izhodni Galiciji 2 mi 393.685 gl., v zahodni Galiciji 608.001 gl., Bukoviui 786.73 gl., na Tirolskem 55.626 gl. v Primorju 1 mil. 29.869 gl v Dalmaciji 182.822 gl., na Ogrskem z Vojvodino 23 mil 789.213 gl., na Hrvaškem in Slavonskem 2 mil. 574.173 gl., na Erdeljsketn 1 mil. 813 681 gl., toraj vsega sknp 42 niil 491.586 gl. Te številke naj bolj kažejo v kakem stanu sc dežele. — 4. t. m. popoldne je bila v Maksimiru v ouem prelepem in velikera vrtu Zagrebškega kardinalaHaul ik-a, tako velečanska svečanost, kakih je še redko svet videl. Od krila se je namreč ta dan z zvunredno slovestnostjo podob; (štatua) sv. Jurja (od Fernkorna) pred neprevidljivo mno žino ljiidi. — Srbski minister Garašanin je dal opitati Turškeg cesarja, ko je ta grede domu iz Pešta v Zemlin došel, kda; in kje ga blagovoli sprijeti. Sultan mu vendar ni odgovori in zatoraj se misli, da to nekaj zlo važnega poraeni. -- Ža muzej in knjižnico jugoslovanske akademije ^ Zagrebu so vzeli staro veliko poslopje, v kterem je prej bilo kasino zdaj pa stavbino vodstvo (Baudirektion), temu se je stanovanje odpovedalo in čas odločil, v kterern ga mora zapustiti. Da se to poslopje popravi in prenaredi za to, za kar se hoče rabiti, je po proračunu odločeno 36.000 gld. — V tem poslopju tedaj, v kterem so že leta 1845 rodo ljubi narodnost branili proti madžaronskemu krivemu nasto 'panju proti nji in s svojo krvjo potrdili, da hočejo rajše zgubiti življenje, kakor narodnosti pravice, v tem poslopju se bode prihodnjič izobraževal slovanski duh in to poslopje bo postalo narodno-znanstven zavod Jugoslovanom. — Upor v izhodu se od dana do dana bolj in bolj širi Turkom prijazni časuiki oznanujejo sicer širokoustno velike turške zmage proti upornikom v vseh krajib, kterim vendar ni sluha ni duha. — Krefiškemu uporu se je pridružil Bolgarski in po zanesljivih glasih se prieakuje v kratkem tudi upor v Bosniji iu Hercegoviui, ker uporni zbori (komite) so se tudi že v teh deželah osnovali in se pogovarjajo z onimi v Grški in Bolgariji. Pravi se, da ti zbori nemajo samo vse potrebno za vojsko, temoč tudi dovolj denarne pomoči. — Iz Meksike se piše, da je Lopec, kteri je Kvcretaro in cesarja Maksa izdal, zavratno umorjen iu obropau s krvjo zadobljenega denarja. Tako se naj godi vsakemu izdajcu. — Časnik ,,Po*el z Prahy" pravi: Avstrija se more obdržati samo in edino po Slovanih. Sarao Slovani morejo stati, kot močen in oporen zid proti zjedinjeni Nemški, ktera bo prej ali kesnej segala po onih deželah, ktere so prej činile nemško zvezo. Zatoraj je pravičnost proti Slovanooi prva dolžnost odločivnega obsežja na Dunaju. Če se to ravno ne bi činilo iz ljubezni in simpatije do Slovanov, se vendar naj čini iz političnih potreb in ruoclrosti in iz ljubezni do svoje lastne bitnosti. — V Bernu je knjigar narodnih knjig g. Sustovsky postavil na ogled podobe vseh popotnikov v Moskvo; se ve, da je zmirom ninogo ljudi prihajalo teli podob gledat. Pred nekolikimi duevi se je vendar slav. policiji račilo knjigaru zapovedati, da ne sme dalje imenovanih podob na ogled postavljati, kajti to čini ,,hudo kri"! — Bolgari proti Turkom dobro napredujejo. — Blagi polski baša Czajkowskyje že vcčkrat tako tepen bil, da se ne upa več pvoti Balkanu naprej. Vsak dan prihajajo novi dobrovolci v Bolgarski tabor. — V Galiciji se bode skupčilo okol Krakova 60.000 vojakov pod nadpoveljstvom nadvojvode Albrehta. — Ruska slovnica za Slovence je došla na svetlo na Dunaju v tiskarni Mehitaristov, Spisal jo je Matija Majar založil pa g. Blaž trgovec na Reki. — Francoska priporoča Avstriji, da naj z Hrvati napravi spravo. — Slovenski poslanci so v državnem zboru res z 1 o lepo govorili in prav dobro glasovali in za to vse smo dobili — čujte, čujte! ,,slovenski abecednik." — No Slovenci! s tem vendar moramo prav zadovoljni biti!! — Pa zakaj tudi nc bi bili, saj smo že večkrat od naših nasprotnikov morali čuti: nKaj hočete vi Slovenci, vi še niti nimate slovenske abecede!" — Prihodnjič nam tega ne bodo mogli več očitati in to je že nekaj! — Kdo je rešil Dunaj turškega napada? Slovani! Kdo je rešil Ogersko, kdo celo Avstrijo turškega jarma? S1 o v a n i! Zdaj pa so se turškemu cesarju na Dunaju in v Peštu vse mogoče časti izkazale. Slovani pa se k steni ti skaj o. — — Na Avstrijsko-Srbski meji je skupčeno 30.000 naših vojakov; gotovo tudi Srbi ne bodo zaosrali. Ogrski Slovani 80 zlo razdraženi. V Zemlinu so se že dvakrat krvavo stepli in iz Hrvaškega primorja se ono isto piše. To so zlo resnobne dogodbe! — — Čuje se, da bo deželni zbor v Hrvaški v kratkem sklican. — Pravi se da bo Napoleon na potu v Solnograd z Pruskim kraljera skupej^došel. (Ljudske šole na CesJcem leta 1866.) V iinenovanem letu je bilo na Českem katolških ljudskih šol vseh vkup 3808, tned njinii je bilo 2059 českih, 1670 nemških, 26 českonemškib in 65 nemskočeskih. Z šolami v zvezi je bilo 10 pripravnišč učiteljskih 109 obrtniških šol za dekleta, 27 rokodelskih in 3749 nedelskih ponavljavnih šol, 913 sadjerejnih, 58 bučelarskih in 57 svilarskih učilnic. V teh Solab je delalo 8456 učiteljev in 186 nčiteljk, ki so 321.946 dečkov in 313 984 deklic podučevali v 3804 poslopijih. V celku so se številke učencev in učenk y primeri z prejšnim letom zuatno povišale. Koliko imamo mi Slovenci sadjerejnih, bučelarskih in svilarskih šol ? Sloveiislto slovstvo. V 9. listu ,,Slov. Gospodarja" smo obširno popisali in priporočali koristno ,,Knjižnico za kmeta" ktera je došla t. 1. na svetlo in ktere prvi del popisuje ,,sadj orej o". Da je ta ,,knjižica" res koristna, in da so jo kmetovavci že komej pričakovali, nam je naj bolj priča to, da se je je 1000 iztisov v nektereh tednih pokupilo, in se morala natisnoti že drugotrat. Vsem kmetovavcem tedaj, kteri še te koristne knjižce nimajo, jo še enkrat priporočamo in upamo, da se bo v kratkem nahajala v vsaki hiši, saj košta samo 10 kr. a v. Dobi se v Ljubljani pri Lercher-ju, v Mariboru pri Leyrer-ju n Ed. Ferlincu. \ Xa Kroiiipfljiiov spoiniiiek so darovali. Gg. JančirFranc, kaplan pri Negovi, 5 gl. ; Tutek Juri, dekan, Gregorec Leopold kaplan, Jilobasa Franc župnik, Rajsp Janez kaplan, Milošič Mihael kaplan, Šrol Franc kaplan, vsaki 1 fl.; Kralj Ivan, posestnik v Uijaševcih fare šv. Križa pri Ljutoraeru 60 kr.