leto XXIII. - Številka 90 Ustanovitelji: občinske konference MDL 'esenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar £JLa silo socialist icne zveze delovnega ljudstva za gorenjsko KRANJ, sobota, 21. 11. 1970 Cena 50 par Lis« lzhafs od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah in sobotah Pomoč in varstvo ostarelim RePubl}ška konferenca socialistične zveze je v sodelovanju z republiškim sekretariatom za zdrav-ivo in socialno varstvo, republiškim odborom rde-ga križa in višjo šolo za socialne delavce pričela Sloveniji koordinirano akcijo za pomoč in varstvo 1a t ,judi' Ustanovlla Je tudi sekcijo za razvijanje solidarnosti. Predlagala je, da v vseh slovenja "V občinah ustanovijo koordinacijske odbore za Ovijanje solidarnosti. ze ^J^udo občinske konference socialistične zve-v Kranju je bilo v sredo dopoldne širše posveto-lhln ° probIematiki pomoči in varstva ostarelih ur H V °bčini- Na posvetovanju, ki so se ga udeležili ? e.,stavniki različnih organizacij in ustanov, so ugo-slst da S° V občinl Pravzaprav že 1971. leta začeli no h atiČn° preučevati vprašanja. Center za socialna - lo namreč že izdelal analizo o številu in Poiozaju ostarelih ljudi v občini. Podatki kažejo, a Je v občini okrog 5600 ljudi starejših od 60 let. °v.a Polovica le-teh dobiva pokojnino, ki pa je v tee premaihna za pokritje vseh potreb. Razen v občini okrog 400 prebivalcev prejema socialno Poaporo v vrednosti okrog milijon novih dinarjev Vsat°' **rav tako pa občina iz proračuna nameni 'eto precejšnja sredstva za oskrbo ostarelih Prebivalcev v domovih. Na posvetu je bilo tudi pojasnjeno, da že potekajo P Prave za gradnjo doma za ostarele na Planini. o Predračunu bi dom, ki bi bil hkrati center za Ual \1Ziran'C raz,,e,lih oblik pomoči ostarelim, ve-I1enJv. °g 12 millJonov dinarjev. Za zdaj je zagotov-0r . okr°g 7 milijonov novih dinarjev, ustrezni gani pa si prizadevajo, da bi zagotovili še preosta-n Pet milijonov in da bi čimprej začeli z gradnjo. Na posvetu so sprejeli akcijski program za po-jnoč ostarelim ljudem in sklenili, da se bodo v akci-^ solidarnosti vključile tudi druge organizacije in ^moupravne skupnosti v občini. Poudarili so, da bi svoj P°moči ostarelim morale vključiti v Čli i petIetni program tudi krajevne skupnosti v ob-bov * dru^m P8 so predlagali, da bi v občini . poprečne socialne podpore od 280 na 350 r,,v!h d'narjev in temu ustrezno spremenili tudi °bcinski odlok. .stič Za razvo' solidarnosti bo vodila sociali- st I3 2veza' vanjo pa bodo vključene vse družbene 2l?i re v občini- Ma posvetu so imenovali tudi Članski koordinacijski odbor, ki bo v prihodnje 'a« na teh vprašanjih. Predsednik koordinacijskega odbora je predsednik občinske konference SZDL ,*one Volčič. O pomoči oziroma varstvu ostarelim ljudem so Razpravljali že tudi v nekaterih drugih gorenjskih » mab- Tudi tod bodo sprejeli akcijske programe imenovali koordinacijske odbore ali podobne organe za razvijanje solidarnosti. A. Žalar ja od vseh strani, do sedaj je največ poslala LR Kitajska. Vendar pa zelo malo od te pomoči pride do prizadetega prebivalstva, saj je Vzhodni Pakistan še vedno brez vseh zvez s svetom. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je naslovil na prebivalce poziv, naj pomagajo prebivalcem Pakistana. Več posojil kmetom Kot smo že na kratko poročali, je bilo v torek na Gorenjski kreditni banki v Kranju posvetovanje o kredi I no-hranilni službi pri kmetijskih in gozdarskih organizacijah. Obširneje so obravnavali tudi regresiranje obresti za investicijska posojila zasebnim kmetom. Predstavniki iniciativnega odbora pri republiški gospodarski zbornici so povedali, da je poslovanje hranilno-kre-ditne službe na Gorenjskem razmeroma dobro urejeno. To se med drugim kaže v tem, da je doslej zbrala več kot 10 milijonov dinarjev hranilnih vlog kmečkega prebivalstva, medtem ko so v vsej Sloveniji nabrali 76 milijonov. V zadnjem času hranilne vloge naraščajo, krediti kmetom se večajo, manjša pa se delež zbranega denarja, ki ga kmetijske zadruge uporabljajo za svoja obratna sredstva. V tem pogledu dosega še posebno ugodne rezultate kre-ditno-hranilna služba v škofjeloški zadrugi. Kredit kmetijskim zadrugam, ki dosega sedaj 44 odstotkov hranilnih vlog, pa se bo moral v prihodnje še zmanjšati, če bodo hoteli dobiti regres za kredite kmetom. Novi predpisi namreč določajo, da kreditno-hranil. na služba dobi iz republiških in občinskih sredstev povrnjenih 5 odstotkov obresti, če kmetom da posojilo s 3-od-stotno obrestno mero ter če pri tem vsaj četrtino hranilnih vlog nameni za investicijske kredite kmetom in če delež zadružnega posojila ni večji od tretjine. V zvezi s temi novimi predpisi pa na Gorenjskem nastaja problem, ker so kmetje več kot polovico posojil dobili iz drugih virov, za katere ni predvideno regresiranje obresti. Gorenjska kreditna banka je preko zadrug dala 3,2 milijona, GG Bled pa pol milijona dinarjev posojila. Ker imajo kmetje bančni kredit po obrestni meri 5 odstotkov, so s tem prikrajšani. Zato so se na omenjenem posvetu zavzeli za to, da bi tudi za ta posojila skušali dobiti ustrezen regres, tako da bi lahko kmetom zaračunali le 3-odstotne obresti. si KRANJ Ljubitelji zimskih Športov! Specializirani oddelek blagovnice Kokra — Kranj vam nudi veliko izbiro opreme za zimski šport Obiščite nas! Blagovnica KOKRA KRANJ Nova proga: Ljubljana - Zttrich Devetnajstega novembra je na prvi linijski progi Beograd —Ljubljana—Zurich poletelo Jatovo letalo. S to letalsko zvezo, letalo bo letelo dvakrat na teden, bo Slovenija pove- zana z dobršnim delom zahodne Evrope. Vozovnica iz Ljubljane do Zuricha velja 422 din, za naše delavce v tujini pa velja 50-odstotni po pust. V Kranju bo republiška revija glasbenikov V srodo, 25. novembra, ob 17. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma glasbena revija najboljših orkestrov, komornih ansamblov in solistov učencev glasbenih šol Slovenije. Koncertni spored bodo izvajali mladi glasbeniki iz naslednjih glasbenih šol: Kranja, Šempetra pri Gorici, Vrhnike, Ljubljana Vič-Rudnik, Ajdovščine, Postojne, Kamnika, Tržiča, Škofje Loke, Centra za glasbeno vzgo jo Kopra, Izole, Jesenic, Radovljice, Centra za glasbeno vzgojo Maribor in Akademije za glasbo v Ljubljani. Pokrovitelj te pomembne kulturne prireditve je predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar. Prireditev, katere namen je prikazati dosežke na področju instrumentalne in solopev-ske vzgoje, ni pomembna samo zaradi glasbene vzgoje, temveč usmerja mladega človeka v svet splošne kulturne estetsike vzgoje. V razvoju sodobne družbe pa je ta vzgoja nadvse pomembna, če želimo, da bo sodobni človek v tempu hitrega razvoja tehnike ohranil v sebi čut za lepoto in človekovo notranje urav-novesje. Glasbene šole vlivajo v mladega človeka polno samozavesti, saj ga uvajajo v javne nastope in seznanjajo z dosežki kulturnega razvoja v svetu. Nastop mladih reproduk-tivcev je za Kranj nadvse po. memben dogodek. Upamo, da bodo ljubitelji glasbene umetnosti, tokrat še posebej zaradi vseširšega pomena glasbene vzgoje, s svojim p»l-noštevilnim obiskom te gla» bene revije, prispevali svoj delež. S tem pa nudili tudi vso moralno podporo nastopajočim mladim galsbeni-kom. P. Lipar veletrgovine ŠPECERIJA ^Cji lU Jr4lk Nesluten obseg katastrofe v V. Pakistanu Kot poročajo časopisne agencija dobiva tragedija v e'ti Gangesa od ure do ure vnl groz,Jivejši obseg, šte-ki jih navajajo neurad-« ocenjevalci so prav fanta-ene. Govori se, da je v ci- Sen' ki Je d,vjal PreJ5ntf lln£ ' Umr,° do dva milijona JUd, all ^ odstotkov 1>rebi. na tem področju. Po-^ Preživelim ljudem priha- priznani * mesni izdelki i klavnice i . Radovljica ] odslej vodno v trgovinah in mesnicah Letos za 29. november V sredo je bilo v Kranju posvetovanje o idej-nopolitičnem usposabljanju komunistov, ki se ga je razen predstavnikov medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, predstavnikov delavskih univerz in sekretarjev občinskih konferenc ZKS z Gorenjske udeležil tudi Član sekretariata CK ZKS Stane Kranjc. Na posvetovanju so ugotovili, da je idejnopo-litično izobraževanje komunistov še vedno pomanjkljivo in da odigrajo lahko pri tem izobraževanju izredno pomembno vlogo delavske univerze in tako imenovana »teoretična marksistična jedra«, iz katerih naj hi se razvili tudi bodoči predavatelji. Izobraževanje je Izredno pomembno za mlade komuniste, katerim bi morali starejši člani posredovati praktične izkušnje in teoretična znanja. Na posvetovanju so prav tako ugotovili, da odnos družbenopolitičnih organizacij do Izobraževalnih ustanov ni vedno najboljši. Moramo se namreč zavedati, da te ustanove niso potrebne samo ZK in ostalim družbenim organizacijam, ampak celotni družbeni skupnosti. Dogaja se, da organizacije prenašajo breme izobraževanja z ramena na rame. Udeleženci razgovora so prav tako menili, da za prepotrebno idejnopolitič-no Izobraževanje primanjkuje temeljne literature, pisane v poljudni in razumljivi obliki. Mogoče je prav tu eden od vzrokov, da se komunisti do posameznih temeljnih družbenih vprašanj ne opredeljujejo, saj ostaja njihovo znanje na ravni informacije, poglobljenega študija pa ni. Prevladalo je mnenje, da ldejnopoli-tično izobraževanje in usposabljanje ne sme biti privesek splošnega izobraževanja, ampak njegov neločljivi in nepogrešljivi del. -jk V vseh gorenjskih občinah se že pripravljajo na praznovanje 29. novembra — dneva republike. Praznik bodo počastili z različnimi prireditvami, akademijami, proslavami in otvoritvami komunalnih in drugih objektov. V radovljiški občini so minulo soboto na Rečiški cesti na Bledu že odprli samopostrežno trgovino, v ponedeljek pa so na Bleclu odprli novo bencinsko črpalko. — V ponedeljek in torek, 16. in 17. novembra, je bilo v Kranjski gori posvetovanje o delovanju krajevnih organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva v mestu. Posvet je organizirala republiška konferenca SZDL Slovenije skupno s konferenco SZDL Ljubljana, udeležili pa so se ga predsedniki in tajniki občinskih konferenc vre naše republike. Iz obsežnega gradiva in bogate razprave v treh ločenih skupinah je bila osnovna težnja uresničevanja dokumenta SZDL danes, za prila-gojevanje te naše najmnožič-nejše organizacije sodobnim tokovom družbenega in ekonomskega razvoja in ob vsem tem konkretno delovanje osnovnih organizacij v mestu. Praksa že več let nazaj namreč kaže, da je dejavnost krajevnih organizacij v mestu domala preživela nekdanje oblike. Specializirane organizacije v mestu so razširile svojo dejavnost z reševanjem komunalnih, socialnih in drugih težav občanov, čeprav je res, da je in mora ostati SZDL osrednja sila v združevanju občanov in uresničevanju njihovih teženj v splošnem družbenem razvoju, pa je vendarle res, da so prav krajevni komunalni in drugi problemi združevali občane. Vsaj v dosedanji praksi. Zato je bilo posvetovanje namenjeno iskanju novih oblik dela, ki naj bi tem organizacijam v novih pogojih zagotavljale pravo vsebino. Ob tem je bilo največ govora o pretoku mnenj, stališč in vplivov krajevnih organizacij SZDL tako v vertikalnem kakor tudi v horizontalnem pogledu. Prav tako je bilo mnogo razprav okrog nove oblike delovanja teh organizacij po delegatskem sistemu in drugih organiza- Prihodnji teden bodo odprli še nekatere pomembne objekte. Tako je v sredo ob 11. uri predvidena otvoritev novega obrata ŽITO v Lescah, ob 15. uri pa otvoritev novega mostu čez Savo Bohinjko v Bodeščah. V četrtek, 26. novembra, ob 11. uri bodo odprli novo šolo v Lescah, ob 15. uri pa bo slovesna otvoritev asfaltirane ceste Sebenje— Zasip. 27. novembra ob 11. uri, kot smo že pisali, bo ot- cijskih prijemih, ki naj bi povečali aktivnost osnovnih organizacij SZDL. Končna stališča dvodnevnega posveta bodo pretresale še občinske konference SZDL pred njihovo uvelja- j vitvljo v republiškem merilu. K. M. ObčinrVn. k^i.'-.cnca socialistično zveze v Radovljici bo v ponedeljek in torek pripravila v Mladinskem domu v Bohinju seminar za vodstva krajevnih organizacij socialistične zveze in za člane izvršnega odbora občinske konference SZDL. V ponedeljek bodo na seminarju govorili o izvajanju in uresničevanju programa občinske konference SZDL letos in o usklajevanju stališč za akcijski program občinske konference in krajevnih organizacij socialistične zveze v prihodnjem letu. Razpra- voritev turistično poslovne stavbe v Bohinju, potem pa bo sledil ogled na novo urejene ceste Jereka — Stara Fužina. — V počastitev dneva republike pa bodo v radovljiški občini tudi različne pri-reditve. V sredo, 25. novembra, bodo v graščini v Radovljici odprli razstavo skulptur Toneta Svetine. Po otvoritvi pa bo Tone Svetina (predvidoma v kino dvorani v Ra-dovljici) imel predavanje z naslovom NOB in slovenski narod. 26. novembra je v vili Bled predvidena slovesna predpremiera vosovske serije filmov po scenariju Ivana Ribiča. — 27. novembra ob 17. uri pa bodo v Radovljici podelili odlikovanja najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem v občini. Ob tej priliki bo občinski odbor ZZB NOV v počastitev 25-letnice osvoboditve in v znak priznanja za urejevanje borčevskih vprašanj podelil posameznikom, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter drugim okrog 80 diplom. — V občini pa bodo prihodnji teden v različnih krajih v počastitev 29. novembra proslave in akademije. A. Ž. vo o tem bosta vodila predsednik občinske konference J oŠ t Rolc in sekretar izvršnega odbora Janez Vari. Na popoldanskem delu pa bodo razpravljali o družbeni samozaščiti, kot elementu splošnega ljudskega odpora. O tem bo uvodoma spregovoril Albert Jakopič-Kajtimir. — v torek pa je na programu seminarja razprava o aktualnih nalogah socialistične' zveze danes. Uvodne misli o tem bo imel podpredsednik republiške konference SZDL Franc Kimovec-Ziga. A. t- KRANJ Ko so na četrtkovi seji kranjske občinske skupščine razpravljali o osnutku izhodišč za resolucijo o dolgoročnem ekonomskopolitičnem razvoju Slovenije, so poudarili, da je to šele začetek razprav. Izrazili so željo, da bi Ermin Keržiš-nik, namestnik direktorja inštituta za ekonomska raziskovanja, še sodeloval pri razpravah, ki bodo v prihodnje v občini. Pri občinski konferenci zveze mladine se je včeraj popoldne sestal koordinacijski odbor za sodelovanje z JLA in drugimi specializiranimi organizacijami. Razpravljali so o programu sodelovanja. A. t. RADOVLJICA Na odseku ceste Bled—Bohinj so že približno eno leto postavljene table o zoženju ceste. Table so postavili zaradi manjših udorov na cest'. Odborniki občinske skupščine menijo, da bi te table že lahko odstranili, če bi Cestno podjetje udore izravnalo z asfaltno maso. Znano je, da so blejski hoteli v letošnjih devetih mesecih zabeležili ugoden turistični promet. Posebno poleti so blejske hotele zasedli številni tuji gostje. Po mnenju nekaterih pa pomenijo za Bled veliko reklamo tudi različni seminarji, simpoziji in podobno. Tako je bilo samo v Golf hotelu lani 75 različnih pomembnih seminarjev. A.i. Občinska konferenca SZDL in Društvo upokojencev Kranj organizirata razgovor s podpredsednikom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tov. VINKOM HAFNERJEM * o delu pri izpopolnjevanju pokojninskega sistema in položaju upokojencev v letu 1971 Razgovor bo v torek, 24. novembra 1970, ob 17. uri v sejni dvorani št. 15 občinske skupščine. Vabimo, da se razgovora udeležite. Občinska konferenca SZDL Kranj Društvo upokojencev Kranj ■ali.ilfPflifM V Gorjah, Lescah in v Podnartu imajo mrliške vežice, medtem ko jih na Bledu in v Radovljici še ni. O tem so menda že razpravljali na krajevni skupnosti v Radovljici in na Bledu in tudi v drugih organih v občini. Zanima me, kako je s tem vprašanjem in kdaj lahko pričakujemo, da bodo tudi v Radovljici in na Bledu mrliške vežice? Komunisti in izobraževanje Delovanje SZDL v mestu Seminar za vodstva SZDL Manjši turistični devizni priliv Redna tiskovna konferenca člana slovenskega izvršnega sveta in predsednika komiteja za turizem pri IS skupščine SRS inž Franca Raz-devška za novinarje, ki se ukvarjajo s problematiko turizma, je bila v sredo popoldne v novem kranjskem hotelu Creina. Konferenca je bila združena z ogledom novega hotela, ki je uspešno prebrodil začetne težave in danes številnim domačim in tujim gostom ni več neznan. Predsednik Razdevšek je Povedal, da je bil med vse- mi letošnjimi meseci najuspešnejši oktober, in to predvsem zaradi lepega vremena in novih infrastrukturnih objektov, kamor sodijo nova kopališča, igrišča ter ostale priprave za rekreacijo. Uspešna in podaljšana letna sezona pa pomeni tudi dober začetek za zimsko sezono, kar velja posebno za celinske turistične kraje, kjer je na prvem mestu Bled. Posebno razveseljivo je, da se je podaljšala tudi bivalna doba gostov pri nas in sicer od lanskih 4,8 dneva na 5,3 dneva. Podatki Po uvodni razpravi o osnutku izhodišč za resoluci-'v ° dolgoročnem ekonom-skopolitičnem razvoju Slovenje, o čemer je govoril najstnik direktorja inštituta SR Slovenije za ekonomska raziskovanja in nosilec pri-Prav izhodišč dolgoročnega razvoja Slovenije tovariš Er-tt)in Keržišnik, so na četrtko-vi seji obeh zborov kranjske občinske skupščine razpravljali o delitvenih sistemih v gospodarskih organizacijah, lakoj za tem pa je bila na unovncm redu razprava o rYeh Pomembnih dokumen-°ba zbora sta sprejela Programske osnove razvoja kranjskega turističnega ob- nočja in predlog programa razvoja gostinstva v občini. Hotel na Brezjah so na zadnji seji radovljiške občinske skupščine razpravljali o turističnem Prometu v občini v letošnjih "Cvetih mesecih, je bilo pojasnjeno, da bodo že prihodnje leto uresničeni nekateri Programi o povečanju turističnih zmogljivosti. Tako na Pnmer dobro potekajo priprave za gradnjo hotela Lev Sprejeli programske osnove Sklenili so, da je treba v programske osnove razvoja turizma vključiti tudi mladinski in kmečki turizem, pri razvoju gostinstva pa upoštevati kadrovske potrebe, pogoje za realizacijo programa in potrebne komunalne investicije. Po sprejetju odloka o ugotovitvi ravni cen za posamezna živila in storitve pa sta oba zbora sklepala o redni likvidaciji Gostinskega podjetja Krvavec. Zbora sta ; sprejela sklep o uvedbi redne likvidacije podjetja s pripombo, da morajo vsi ustrezni organi v občini poiskati možnosti, da objekta (doma na Krvavcu in na Šmarjetni gori) ne bosta zaprta. A. Ž. v Bohinju, Transturistovi hoteli pripravljajo program na Pokljuki, Kompas pripravlja program za obnovitev Staneta Žagarja v Bohinju itd. Med drugim pa je bilo tudi omenjeno, da Turist hotel iz Ljubljane pripravlja program za gradnjo hotela na Brezjah. Predvideno je, da bi imel hotel 150 postelj. A. Ž. za letošnjih devet mesecev pa povedo, da je zastal turizem v počitniških domovih, kampingih in zasebnih turističnih sobah, čeprav po drugi strani beležimo povečan prehod prek naših mejnih prehodov. Zastoj v kampingih in počitniških domovih je nastal verjetno zaradi tega, ker se je število češkoslovaških gostov precej zmanjšalo. Čehi so bili namreč najštevilnejši v kampingih in počitniških domovih. Za letošnjo sezono je značilen porast celinskega turizma in to tudi v hotelih visoke kategorije. čeprav se je število prehodov prek naše državne meje povečalo za 15 odstotkov, pa je devizni priliv manjši kot v lanskih devetih mesecih. Znaša namreč 73,292.000 ameriških dolarjev, našo mejo pa je v devetih mesecih prestopilo 41,324.000 potnikov. Pri tem je zanimivo, da prihaja prek slovenskih mejnih pre-nih prehodov 95 odstotkov tujih obiskovalcev Jugoslavije. Turistični delavci tako lahko zaradi uspešne letne sezone računajo, da tudi zimska ne bo nič slabša, poseb-j no zato, ker so priprave na-! njo skoraj povsod že končane. J. Košnjek veletrgovina Znižanje za praznike od 25. novembra do 5. decembra 1970 v vseh naših prodajalnah KEKSI TIVOLI 500 g ČOKOLADA MLEČNA LEŠNIKOVA 500 g kos 6,50 din kos 15,50 din ČOKOLADA MLEČNA 500 g kos 11,00 din VINO VIPAVEC 11 — belo stekl. 6,00 din VINO ČRNO 11 — Vipava stekl. 5,80 din RIBEZ DESERT 11 — Tališ stekl. 9,00 din JAJCA SVEŽA 50—55 g — 30 kosov karton 17,40 din IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Priporočamo tudi našo kavo ekstra Kje dobiti denar za ceste? Ob razpravah o modernih cestah pri nas se znova pojavlja vprašanje, kje dobiti več denarja za modernizacijo in za gradnjo cest. Pričakuje se, da bodo na tem področju dobile republike večjo pristojnost. Izvršni svet Slovenije v zvezi s tem že razmišlja o nekaterih ukrepih. Na nedavni tiskovni konferenci Izvršnega sveta o slovenskih hitrih cestah so omenili mož. nost razpisa ljudskega posojila za hitre ceste, razen tega pa še podražitev bencina. Anketa o slovenskem javnem mnenju je namreč pokazala, da smo pripravljeni prispevati za gradnjo in posodoblje- nje cest s posojilom. Ostali denar pa naj bi pritekel od zvišanja cen bencina v naši republiki in od večjih pristojbin za osebne avtomobile. Slovenski izvršni svet meni, da v naši republiki razvoj avtomobilizma dobiva ne-slutene dimenzije, denarja za modernizacijo starih cest pa nI. Strokovnjaki iz lastnih vrst Zaradi prostorske odmaknjenosti, ki postaja danes eden od pomembnih dejavnikov pri zaposlovanju strokovne delovne sile, si skušajo delovne organizacije pomagati same. Alpina v žireh sicer ne občuti nobenega pomanjkanja delovne sile. drugače pa je s strokovnjaki. Zato se je tovarna odločila, da vzgoji strokovnjake iz lastnih vrst. Začelo se je s srednjo tehnično šoio za čevljarsko stroko (za odrasle), sedaj pa že razmišljajo o oddelku šole za organizacijo dela v Žireh. V tovarni je tudi veliko štipendistov, prek šestdeset, precej zaposlenih pa tudi izredno študira. ' Na Bledu so v ponedeljek odprli novo bencinsko črpalko — Foto: F. Perdan Zapažanja in predlogi o turizmu v radovljiški občini Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Radovljica, o kateri smo že poročali pretekli teden, so v celoti soglašali s pozitivno oceno in analizo turističnega prometa v pretekli sezoni, kakršno je pripravil svet za gospodarstvo občinske skupščine. Zavzeli so se za odločno in vsestransko podporo vsem ukrepom in programom razvoja turizma v občini; tako za investicijske naložbe, kooperacijske odnose, kadrovska vprašanja, kot tudi za napredek vseh spremljajočih terciarnih dejavnosti, ki bodo rabile turizmu. Izvršni odbor je manj razpravljal o statističnih podatkih, ki kažejo tudi tokrat j pozitivna gibanja turističnega I prometa v občini — le te je obravnavala občinska skup- 1 ščina na zadnji seji preteklo sredo — več pa o nekaterih družbenopolitičnih in etičnih vprašanjih, ki niso nikjer prikazani s statističnimi podatki. Gre za pomembne, včasih celo odločilne probleme našega turizma nasploh, kar se posebno močno kaže zlasti v radovljiški občini, ki spada med izrazito turistična območja. Izvršni odbor meni, da bo treba v bodoče dati vsem pozitivnim prizadevanjem občanov, krajevni samoupravi in organizacijam, predvsem pa turističnim društvom, več možnosti za uveljavljanje njihovih koristnih pobud in aktivnosti na področju turizma. Ugotovljeno je bilo, da so bila marsikatera konstruktivna zapaženja lokalnih dejavnikov premalo upoštevana, marsikje pa so se tudi stališča lokalnih organizacij in posameznikov znatno razlikovala in s tem hromela enotno zamisel razvoja turizma v občini. Tega bi bilo veliko manj, če bi krajevne organizacije SZDL odigrale aktivnejšo vlogo tudi na povezovanju vseh zainteresiranih na področju turizma, zlasti kar zadeva izmenjavi mnenj in informiranju občanov in drugih družbenih organizacij in društev. Eno od odprtih vprašanj, s katerimi se bodo morale slej-koprej spoprijeti občinska skupščina, krajevne skupnosti in socialistična zveza predvsem na Bledu, v Bohinju in v Radovljici, je skrajno zanemarjena in neustrezna pogrebna služba. Takšna, kakršna je danes, ne zadovoljuje niti osnovne potrebe in pogoje domačega prebivalstva, še manj pa vedno bolj razvijajočega turizma. Stanje, kakršno je v tej službi, spravlja zlasti hotelska podjetja v primerih smrti tujega turista, skoraj pred nerešljivo dejstvo, da nimajo kam z mrličem. Prav tako pa ne ustrezajo sodobnim pogojem turističnega prometa — posebno v sezonskih mesecih — skoraj vsakodnevne pogrebne povorke, ki se vijejo po glavnih cestah turističnih krajev, še manj pa zadrževanje mrličev v stanovanjskih prostorih bodisi v blokih ali po hišah, kjer imajo turiste. Izvršni odbor se je odločno zavzel za hitro ukrepanje občinske skupščine in krajevnih skupnosti za zboljšanje pogrebne službe in izgradnjo mrliških vežic. O tem bo posredoval skupščini ustrezajoče priporočilo s sprejetimi stališči. Zanimiv je tudi predlog, ki bo prav tako posredovan občinski skupščini, in izhaja iz stališč 10 in številnih pripomb občanov o poenotenju vseh reklamnih in drugih napisov in nazivov, ki naj bodo v bodoče praviloma slovenski. Ponudba turističnih sob, gostinskih, servisnih in drugih storitev naj bo predvsem napisana v slovenskem jeziku in dopolnjena z ustrezajoči-mi ustaljenimi znaki, podobno tistim, ki jih s pridom uporabljajo tudi v drugih deželah. S tem bi se morala dokončno odpraviti neokusna raznolikost vseh mogočih napisov in reklam v tujih jezikih, med katerimi prevladujejo nemški, čeprav se struktura turistov nenemških narodnosti v zadnjih letih bistveno veča. Marsikje naša naselja spričo takšnega stanja dajejo videz dvojezičnega ozemlja. Tudi o tem bi kazalo posnemati turistično bolj razvito Avstrijo in Italijo. člani IO menijo za izredno pomembno tudi vprašanje izletniškega turizma in v sklopu tega odnos turističnih delavcev, predvsem pa posredovalnic, ki organizirajo obi- ske ekskurzij na Bled in v Bohinj, do te kategorije turistov. Izkušnje preteklih let vedno znova opozarjajo na številne pomanjkljivosti v organizaciji sprejemanja in namestitve, zlasti dijaških skupin. Potovalne agencije bodo morale zagotoviti primeren način za spoznavanje izletnikov s krajem, z nekaterimi posebnostmi teh krajev in ne nazadnje s tukajšnjimi predpisi in navadami. Doslej so bile te skupine vedno prepuščene same sebi, zaradi česar je prihajalo večkrat do neljubih pripetljajev in celo kršitve odlokov in predpisov o javnem redu in miru. Poskr- j beti bo treba ne le za biva- j nje izletnikov, pač pa tudi za , njihovo prehrano, ogled zani- | mivosti, parkiranje avtobusov ! in storiti vse potrebno, da bodo ti ljudje dobili veliko boljši vtis o naših krajih in ljudeh. V zvezi s tem se zopet postavlja v ospredje nujnost izgradnje samopostrežne restavracije tako na Bledu kot še kje v občini. Prav tako pa , bo v bodoče treba nekaj od- ■ ločiti in se dogovoriti glede i I primerne organizacije zabav- J ne in rekreativne dejavnosti, j O tem bi veljalo spregovoriti j na krajevnih organizacijah SZDL, ki bi skupaj s turističnimi društvi proučili možnost za to zvrst vključevanja turistov v tukajšnjo družabno življenje. Glede kadrovskih vprašanj je bilo sprejeto stališče, da je treba čimprej doseči verifikacijo obstoječe gostinske šole na Bledu kot srednje šole in v povezavi z vodstvi osemletnih šol doseči načrtno poklicno usmerjanje v gostinske in druge turistično pomembne poklice že od najnižjih razredov osnovne šole. S tem bi vsekakor povečali zanimanje domače mladine za vključevanje v turistično dejavnost. -ct V nedeljo referendum v KS Žiri: > Za šolo In vrtec Prebivalci krajevne skupnosti Žiri v škofjeloški občini bodo v nedeljo, 22. novembra, na referendumu glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje dodatnih šolskih prostorov (4 učilnice s kabineti in telovadnice z vsemi dodatnimi prostori in opremo) in vzgojno varstveno ustanovo, če se bodo prebivalci odločili za samoprispevek, pa bo tako v program izgradnje vključena tudi centralna kurjava za šolo in varstveno ustanovo ter mlečna kuhinja. Predračunska vrednost predvidenih objektov, ki bi jih začeli graditi 1973. leta, znaša 6,2 milijona novih dinarjev. V ta znesek je vključena investicijsko tehnična I dokumentacija, gradnja, op-| rema in zunanja ureditev. Po investicijskem programu je ; predvideno, da bi škofjeloška j občinska skupščina vsako leto iz proračuna namenila za gradnjo 100 tisoč novih .dinarjev, delovne organizacije na področju krajevne skupnosti Žiri bi vsako leto prispevale 1 odstotek od vseh bruto izplačanih osebnih dohodkov, 1 odstotek od neto osebnega dohodka pa bi plače-j vali zaposleni prebivalci. Ra-1 zen tega bi kmetje, obrtni-j ki in občani s svobodnimi J poklici letno prispevali 2 od-: stotka od katastrskega do-i hodka in letnega etata lesne mase za posek oziroma od dohodka. 1 odstotek bi prispevali tudi tisti upokojenci, ki imajo mesečno pokojnino večjo do 600 novih dinarjev. Razen tega pa bi se za gradnjo vzgojno varstvene j ustanove zbirala tudi sred- j stva po zakonu. Tako bi zbi- ] rali sredstva prihodnjih se- . dem let (od 1. 1. 1971. do 31. ! 12. 1977.). | Pred odločitvijo, da bi za- j gotovili sredstva za gradnjo dodatnih šolskih prostorov, vzgojno varstvene ustanove in dodatnih naprav s samoprispevkom in drugimi omenjenimi viri, je bila na področju krajevne skupnosti Žiri napravljena podrobna ana- j Akcija Rdečega križa v Gorjah Za onkološki inštitut Osnovna organizacija Rdečega križa v Gorjah je za letos pripravila bogat program dela. V svojih prizadevanjih se zavzema predvsem za humane akcije in naloge med prebivalstvom. Tako je v zadnjem času uspešno izvedla nekaj akcij, med njimi zlasti krvodajalsko. Iz Garij ter okoliških naselij je tudi letos dokaj veliko število občanov darovalo kri. Krajevna organizacija Gorje je sklenila tudi ponovno začeti večjo zbiralno akcijo za dograditev in opremo onkološkega inštituta v Ljubljani. S posebnim pismom so se obrnili na kolektive delovnih organizacij ter na občane, člane Rdečega križa naj darujejo za to pomembno zdravstveno ustanovo v Ljubljani vsaj deset novih dinarjev od svojih dohodkov. Akcija za onkološki inštitut se bo začela takoj, decembra pa bodo člani odbora krajevne organizacije Rdečega križa obiskali vse vašča-ne, od katerih bodo zbirali prispevke. To bo že druga tovrstna akcija za ta namen, saj je pred dobrim letom organizirala podobno zbiralno akcijo tudi osnovna šola Gorje. V odprtem pismu občanom ter organizacijam Gorij ter okolice krajevna organizacija zelo prepričljivo utemeljuje potrebo po dograditvi bolnišnice za rakava obolenja, zato je pričakovati, da se bodo občani tudi primerno odzvali. J. B. liza o potrebi teh objektov. Podatki so pokazali, da so ti objekti že danes zelo potrebni, še bolj pa bodo v prihodnjih letih, da bo šola j lahko organizirala pouk po j sodobnih pedagoško metodičnih načelih. Podobna pa je I problematika tudi na podro-I čju otroškega varstva. Že v zadnjih letih je namreč na področju krajevne skupnosti močno poraslo število zaposlenih prebivalcev, programi delovnih organizacij pa napovedujejo v prihodnje še povečano zaposlitev. Zato Žiri prav gotovo potrebujejo novi vrtec za predšolske otroke. Za takšen način gradnje šolskih in varstvenih prostorov kot je zdaj predlagan v Ži-i reh, so se za zdaj odločili tudi že v drugih gorenjskih občina1/. Zato lahko pričakujemo, da bodo tudi prebivalci krajevne skupnosti Žiri na nedeljskem referendumu podprli predlagano investicijo in način zbiranja sredstev. ! Glasovanje se bo začelo v nedeljo ob 7. uri na osmih glasovalnih mestih in bo trajalo do 19. ure. V osnovni šoli Žiri bodo glasovali prebivalci Žiri, Breznice in Osoj-nice. V zadružnem domu Stara vas bo glasovalno mesto za Staro vas in Gorope; ke. Pri Lančarju v Novi vasi bodo glasovali prebivalci Nove vasi in dela žirovskega vrha. V Mizarskem podjetju Žiri v Dobračevi bo glasovalno i mesto za Dobračevo. Pri Vinku Trčku - Cenetu (Selo) bodo glasovali prebivalci nase-i lij: Selo, Koprivnik, Zabrež-j nik in Jarčja dolina. Pri J"' j reču v Brekovicah bo glasovalno mesto za Brekovice, ' Opale, Ravne, Izgorje, ! klanec in Sovra. V gasilnem I domu Račeva bodo lahko gla-! sovali prebivalci Račeve in I dela Žirovskega vrha, pri Ko-, kiju v Ledenicah pa prebivalci naselja Ledenica iA Mrz» vrh. če se bodo prebivalci na referendumu odločili 7" letni krajevni samoprispevek, bodo plačevan ja samoprispevka oproščeni občani za na* slednje dohodke: nagrade vajencev v gospodarstvu, učencev in študentov na P«"a' ksi, štipendije, prejemki na podlagi zdravstvenega varstva, nadomestilo dohodka za čas bolezni, nadomestilo mM začasno brezposelnostjo, pomoč za opremo nov rojenčka, otroški dodatKi, invalidnine vojnih in mirnodobnih vojaških invalidov, invalidski dodatki, socialne podpore, priznavalnine kmetijske oskrbnine ter drugi podobni prejemki. Nazadnje omenimo, da bodo v nedeljo glasovali vsi o čanl s stalnim prebivališče^ v krajevni skupnosti tiri, imajo volilno pravico. A. žalar Gorenjska v primerjavi z manj razvitimi Iz razprave poslanca republiškega zbora skupščine SRS Martina Koširja o osnutku zakona o pospeševanju nerazvitih območij v Sloveniji V začetku preteklega tedna je republiška skupščina obravnavala osnutek zakona o pospeševanju nerazvitih območij v naši republiki, številne razprave o tem vprašanju so bile povsod v Sloveniji. Tako so tudi na Gorenjskem o tem razpravljali različni organi občinskih skupščin in klub poslancev. Znano je, da so se v republiški skupščini poslanci odločiti prepustiti j izvršnemu svetu možnost j presoje, ali naj pripravi nov j osnutek zakona ali pa naj pri i sedanjem osnutku upošteva ! pripombe in pripravi zakonski predlog. Martin Košir, poslanec re- j publiškega zbora republiške : skupščine, je v svoji razpravi v skupščini postregel z nekaterimi primerjavami Gorenjske z manj razvitimi oziroma s celotno republiko. Iz njego- j ve razprave povzemamo ne- ' katere ugotovitve. »Z resnimi problemi na-daljnjega razvoja in moder- j nizacije smo soočeni tudi na j območjih, o katerih govori- ! mo, da so razvita. To so ob- ; močja s staro industrijsko , tradicijo. V mislih imam gorenjsko, celjsko in mariborsko območje. Po vojni so bila ta območja rezervoar družbene akumulacije za pokritje družbenih potreb in hkrati nenehen vir posrednega napredka v drugih območjih Slovenije. Zaradi objektivnega ekonomskega in politične, ga položaja v preteklosti so ta območja začela zaostajati v razvoju. Tako smo danes že priča določenemu nazadovanju. če bi se to nadaljevalo, bi bile posledice lahko hude.« Tovariš Košir je opozoril, da njegove razprave ne gre razumeti kot vnašanje lokalizma, marveč kot željo, da se v okviru razprav o nerazvitih seznanimo s problemi na območjih, ki jih imenujemo razvita. Med drugim tudi zato, ker smo tik pred razpravami o konceptu srednjeročnega in dolgoročnega programa Slovenije. Gorenjska je udeležena v površini Slovenije z 10,5 odstotka. Od celotnega prebivalstva v Sloveniji pa na Gorenjsko odpade 8,6 odstotka (od tega je v primerjavi s Slovenijo 3,6 odstotka kmetijskega prebivalstva). 76,6% gorenjskih prebivalcev živi v urbaniziranih naseljih, v Sloveniji pa je ta odstotek 35. Posledica tega so potrebe po vzdrževanju, investicijah v komunalne naprave in močnejša posredna in neposredna udeležba lastne akumulacije in sredstev občanov za reševanje vprašanj, ki jih narekuje urbanizacija. Družbeni proizvod je na Gorenjskem od 1963. do 1968. leta rastel nekoliko hitreje kot v Sloveniji. Vendar ta rast ni bila povsod enakomerna. Na Jesenicah in v Tržiču zasledimo hiter padec te rasti (Jesenice: od 22,6 odstotka na 19 in v Tržiču od 9 na 8,3 odstotka). 1968. leta pa že na celotnem območju Gorenjske ugotavljamo da je začel dohodek padati v primerjavi s Slovenijo. Delež dohodka Gorenjske se je v Sloveniji zmanjšal od 10,2 na 10. odstotkov. Kaže se tudi padec amortizacije v družbenem proizvodu na Gorenjskem v primerjavi z republiko. To pomeni, da si Gorenjska manjša možnosti, da bi izboljšala svoj položaj v primerjavi s Slove-; nI jo. j Storilnost delavcev v go-! spodarstvu se je v omenje-| nem obdobju na Gorenjskem | povečala za 98 odstotkov, v ! Sloveniji pa za 162 odstotka, ! dohodek na delavca se je pa. | večal za 87 odstotkov, v Slo-I veniji pa za 97,3 odstotka. Gorenjsko gospodarstvo torej ne zaostaja za slovenskim samo relativno ampak tudi dejansko. Poprečna stopnja rasti akumulacije in skladov znaša v omenjenem obdobju v Sloveniji 15 odstotkov, na Goren-skem pa 10,6 odstotka. To pomeni, da je delež akumulacije in skladov v petih letih na Gorenjskem v primerjavi s Slovenijo padel od 11,2 na 9,2 odstotka. Tudi osebni dohodki na zaposlenega so v Sloveniji naraščali hitreje kot na Gorenjskem (na Gorenjskem so se od 1964. do 1968. leta povečali za 124 odstotkov v Sloveniji pa za 135). 1969. leta je bilo na Gorenj, skem zaposlenih 4®,4 odstotka vseh prebivalcev, v Sloveniji pa 1968. leta 30,5 odstotka (prav toliko kot 1963. leta). Sklepamo lahko, da je na Gorenjskem večja industrijska rast in slabša razvitost terciarnih panog kot v Sloveniji. še nekaj podatkov o osnovnih sredstvih. V primerjavi s Slovenijo je znašala vrednost (po nabavni vrednosti) skupnih osnovnih sredstev in opreme na Gorenjskem 1963. leta 10,1 odstotka, 1968, leta pa 11,4 odstotka. Delež opreme pa je znašal 12,2 odstotka in 1968. leta 13,9. S temi sred-stvi je Gorenjska ustvarila 10,3 odstotka družbenega proizvoda Slovenije. (dalje prihodnjič) Priredil: A. Žalar ZiVLA KRANJ SGP TRŽIČ enota Arhitekt biro Kranj Kranj, Gregorčičeva 8/1 tel. 064 21-638 razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE s srednjo strokovno izobrazbo in po možnosti z znanjem tehničnega risanja. zaposli takoj več strežnikov II na žičnici Krvavec — DE potniški promet Delo na prostih delovnih mestih jc za določen čas, in sicer od 15. decembra do predvidoma 15. aprila 1971. Zaradi specifičnosti dela bodo imeli prednost pri izbiri kandidati, ki so fizično močni in imajo stanovanje v bližini delovnega mesta. Prijave naj kandidati takoj pošljejo na naslov podjetja ali pa se osebno zglasijo v kadrovski službi. Turist, prometno podjetje Creina Kranj, Koroška 8 celje 2REinn turistična prometa« pod jet]« KRANJ Prodaja vsakodnevno od 8. do 12. ure, razen sobote, razno usnje in čevljarske potrebščine SENTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo * gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah. za jesen in zimo vam iz svoje kolekcije priporočamo Moške, damske in otroške konfekcijske artikle P« ugodnih cenah in zadnji modi. podjetje za izdelavo oblačil €(?ec/a/tit Tovarna obutve oienri?'2enimi mo^ml SoIe> krajevne skupnosti in vaščanov so lan! pred osnovno šolo v Konci uredili sodobno igrišče za rokomet, košarko in druge Igre. — Foto: j. Vidic dnevno ^ sveže ^ specialitete DELIKATESA Irzie /Z, Pogovor z znanim kulturnim delavcem Jožetom Vindišarjem Jeseniška mladina in kultura V nedeljo, 22. novembra, bo v Martuljku enodnevni seminar o vprašanju kulture v jeseniški občini, ki ga bo pripravila mladinska konferenca zveze mladine. Prav zaradi tega seminarja smo povabili na razgovor znanega jeseniškega kulturnega delavca, člana kulturne komisije pri SO Jesenice ter predsednika iniciativnega odbora za praznovanje meseca j mladosti v naslednjem letu tovariša Jožeta Vindišarja. j 9 Kaj po vašem mnenju manjka današnjemu i mlademu človeku? »Na Jesenicah bi bilo lah- ' ko kulturno in športno živ- j ljenje zelo razgibano, ker pa denarna sredstva tega ne dopuščajo, razne športne in kulturne organizacije ne morejo nuditi mladini tistega, kar bi sicer morali. Poleg tega je na Jesenicah tudi premalo ljudi, ki se zanimajo za kulturo in sploh za vzgojo mladih. Tudi prostorov primanjkuje. Skrajni čas bi namreč bil, da bi za mladega človeka našli ustrezen prostor za zabavo. Dvorana pri Jelenu niti najmanj ne ustreza namenu. Ne vem zakaj se ne uredi tako, da bi dvorana v fizkulturnem domu bila malo bolje izkoriščena. Pohvale vredno pa je dejstvo, da je začela mladinska konferenca ZM bolj razgibano reševati ta vprašanja. Pri tem mislim predvsem na ustanovitev Odra mladih, katerega mentor je tov. Stanka Ger-šakova. Tako so se vrata jeseniškega gledališča vsaj malo odprla tudi za mladega človeka. Tudi jeseniška folklora je na dobri poti. Uspelo ji je pritegniti k sebi precej mladih ljudi, v kratkem pa bodo dobili tudi strokovnega učitelja iz Ljubljane. Poleg tega je mladinska konferenca začela prirejati tudi polemične razgovore prav okrog kulture in da se v te pogovore že vključujejo razni kulturni delavci. S tem bodo tudi mnogo poživili mišljenje ostalih občanov. Po mojem mladino preveč kritiziramo, premalo pa premislimo, ali res nudimo mladini tisto, kar dejansko potrebuje. To mislim predvsem za delavsko mladino, ki se precej manj vključuje v razne športne in kulturne organizacije. Pri tem bi morala mladinska organizacija v raznih gospodarskih organizacijah odigrati precej večjo vlogo.« #Kako je po vašem mnenju mladini dostopna današnja literarna in filmska umetnost? »Če se bodo knjige tako dražile kot se sedaj in če bodo naše založbe še naprej prehajale samo na komercialno plat, t. j. da bodo knjige lepo in predvsem drago opremljene in imajo za poprečnega človeka zelo visoko ceno, bo naši mladini dostopna samo 'šunt literatura'. Po mojem bi lahko dobre knjige tiskali v preprosti obliki in na cenen papir. Tako bi dobra knjiga prav nič ne izgubila na svoji vrednosti, bila bi pa vsaj dostopna povprečnemu oziroma mlademu človeku. Film bi po mojem mnenju moral na Jesenicah predstavljati zelo važno kulturno dejavnost, pa je žal ne, ker mislim, da gre filmsko podjetje preveč v komercialno smer. Mislim, da bi se moralo filmsko podjetje večkrat posvetovati s pedagogi in družbenopolitičnimi delavci o sami nabavi filmov. Tudi kritik v lokalnem časopisju in radiu je premalo in bi se pri tem morali zgledovati pri kritikah o gledaliških predstavah. Filmsko podjet- i je ima tudi premalo neposrednega stika s strankami, j Dobro bi bilo tudi organizirati neki organ, podobno kot ima gledališče umetniški svet, ki bi se občasno sestajal in izbiral spored. Večkrat se izgovarjamo ne samo pri filmskih predstavah, ampak tudi pri ostalih prireditvah, da zaradi televi-vizije ljudje ostajajo doma. Menim, da to ne drži, ker je človek socialno bitje in prav zato ga neka sila vedno žene v družbo. To je verjetno držalo v začetku, ko je bila televizija še bolj v modi in zaradi tega niso povsem na mestu taki izgovori. Na koncu naj poudarim da je nove oblike kulturnega življenja treba vsestransko podpreti in dati priznanje mladinski konferenci ZM, ki je poleg že omenjenih dejavnosti ustanovila tudi novo literarno sekcijo »Tone čufar«, ki jo vodi tov. Miha Klinar. Ta sekcija je odprla številne možnosti ne samo na literarnem področju, ampak tudi na glasbenem in likovnem.«« ViTo Mladinska koncerta na Jezerskem in v Preddvoru Danes ob polenajstih dopoldne bo na Jezerskem mladinski koncert. Koncertni spored bodo izvajali godalni orkester, mladi instrumental- . ni solisti in solopevci — ! učenci kranjske glasbene šo- ! le. | Popoldne ob 15. uri pa bo v dvorani osnovne šole »Ma- 1 KRANJ — V petek, 20. novembra, zvečer so v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo slikarja Viljema Jakopina iz Tržiča. Podobno kot lani prikazuje vtsto zanimivih krajin. Razstava, ki jo je organiziral Gorenjski muzej, bo odprta do 10. decembra. Uro pozneje, ob 19., je bila v galeriji Mestne hiše otvoritev prodajne razstave novoletnih voščilnic, slik, grafik in male plastike. Umetnine bodo obiskovalcem na voljo do 20. decembra. (— ig) tija Valjavec« v Preddvoru mladinski koncert na katerem bodo poleg godalnega orkestra in solistov kranjske glasbene šole nastopili tudi mladi glasbeniki iz glasbenega oddelka v Preddvoru. Upamo, da bosta oba koncerta privabila mnogo poslušalcev. —ar 650 let Tržiča V rokopisni zbirki vatikanske knjižnice hranijo dnevnik, ki ga je na svojih treh potovanjih v letih 1485, 1486 in 1487, torej malo manj kot pred 500 leti, pisal v latinskem jeziku Paolo Santonino. Leta 1943 je ta njegov dnevnik s svojim obsežnim uvodom in razlago objavil Giuseppe Vale v 103. zvezku zbirke Studi e testi. Zvezek ima naslov Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487, Citta del Vaticano MDCCCCXLIII. Tako je postala vsebina rokopisa dostopna širšemu krogu ljudi. Santonino je bil na teh potovanjih spremljevalec kaprulanskega škofa, ki je imel nalogo v patriarhovem imenu pregledovati in urejati razmere v župnijah in samostanih oglejskega patriarhata, torej tudi pri nas na Slovenskem. Dnevnik, ki ga je pisal na svoji poti, pa ni pomemben samo za zgodovino cerkvenih razmer na Slovenskem, ampak je dragocen za našo kulturno zgodovino sploh. Na drugem potovanju (leta 1486) je škofa in njegove spremljevalce pripeljala pot tudi v Tržič. Od tod so potniki nadaljevali pot čez Ljubelj na Koroško, pred prihodom v Tržič pa so se zadrževali v velesovskem samostanu, kjer so v noči na 3. september prenočili. Ko piše Santonino njihovo slovo od velesovskih nun, nadaljuje (Vale, str. 187—189): »Povzpeli smo se s častivrednima gospodoma arhidiakonoma Kranjske in Koroške, ki sta bila z nami pri kosilu, na konje, se napotili proti vznožju gora in potovali po cesti, ki pelje v Beljak, proti Koroški. Pod samostanom smo pustili gospoda župnika iz Kranja, da gre svojo pot, in prispeli naposled pod večer od dežja premočeni v Tržič (»Novum Forulum«). Zaradi težavne poti silno utrujeni smo stopili v hišo častivrednega gospoda Gašperja Ransa-cha, župnika cerkve sv. Marije pri omenjenem Tržiču (»Novum Forum«), skupaj s svojim zvestim spremljevalcem gospodom koroškim arhidiakonom in tajnikom prečastitega gospoda vetrinjskega opata. Tu smo imeli večerjo, ki je bila — če upoštevamo nerodovitnost in stisnjenost kraja — kar obilna in ne brez okusnih rib. Ko smo odmolili, so nekateri od naših ob spremljavi kitare (imel jo je sam gospod Gašper) zapeli, da bi razvedrili sebe in potola žili potrtega škofa. V Tržiču je kup hiš, zgrajenih iz desk, na griču, ki st vzdiguje nad trgom, pa je kar čeden, a ne kdove kako razsežen grad, ki ga imenujejo Novi grad (»Novum Castrum«) Njegov lastnik je plemeniti gospod Lovrenc Paradeiser (»Peradayser« — tako je zapisano). Nad trgom in pod njim tečeta dve deroči in stalni vodi, v katerih se plodijo najboljše postrvi (kar smo sami okusili). Prvo imenujejo Bistrica (»Faystriz«), drugo, ki teča niže, Mošenik (»Moscenich«). Prej omenjeni cerkvi sv. Marije pripadajo tri podružnice. Župnika imenujeta, kadar je njegovo mesto izpraznjeno, kot je v navadi, omenjeni gospod Lovrenc in gospod Janez Lamberger, pod katerih gospostvo spada v tem času ta kraj. Razen tega je tam oltar, ki ima svojega kaplana. Tudi tega imenuje isti gospod Janez, potrdi pa patriarhov urad, kot potrdi tudi župnika. 4. septembra smo zapustili hišo uglednega gospoda Gašperja iz Tržiča, potem ko smo za malico, ker se drugod nismo imeli kje okrepčati, pospravili dva odojka, in prispeli v Kaplo pod humprškim gradom (»Hollemburg«) na koroški zemlji tostran reke Drave (»Trahe«), 20 miljnikov od Tržiča. Prehodih smo pot čez goro Ljubelj (»Leubel«), ki je navzgor težavna, navzdol pa kar se da mučna in zelo nevarna. Potem ko smo prišli ne brez obilnega znoja, tako našega kakor konj, do vznožja, se je pojavila, onemoglim v olajšanje, reka Bistrica (»Faistriz« — gre pa očitno za Mošenik), ki priteka z zelo visokih gora in dere navzdol s tako silovitostjo, da ne le odnaša posekana in izruvana debla s seboj, ampak tako rekoč tudi drobi skale, kot se zdi. Nad petdesetkrat smo bili prisiljeni prebresti njeno strugo in valove zdaj z desne zdaj z leve, pri čemer so se konji upirali in se branili in česar nismo opra vili brez hudih neprijetnosti za konje in strahu za tiste, ki so jih jezdili. Moc vode je namreč povsod valila pred seboj veliko množino kamenja in konji se često niso imeli kam opreti z nogo. Ko smo tako naposled le premagal1 težave z vodo, smo se začeli vzpenjati na drugo goro, kjer smo opazili druf?° vodo, ki pada preko velikih skal in nedostopnih skalnatih strmin. Njeno hrumenje, bučanje in butanje je tolikšno, da navdaja popotnike z veli ki ni strahom, vendar smo premagali njeno silovitost z lesenim mostom. Kaj naj rečem še več? Tako težavna je bila pot tega dne in strah tolikšen, da večjeg^ do te ure nisem doživel še nikjer. Drugim težavam pa se je pridružila nenaklonjenost neba, s katerega je nepretrgoma lil dež na nas. Nekateri o naših konj so se tudi zbosili, čeprav so jih malo prej dobro podkovali-Kaplo smo zaradi premaganega napora, in ker se je čas kosila zavlekel, Pr* speli napol živi. Ker tu ni bilo pšeničnega kruha, smo s slastjo pojedli kru iz čiste soržične moke, ki ji je bila primešana ajdova moka. Nemara bo k ^ rekel, da potujeta kaprulanski škof in tajnik Sanctoninus predvsem za zabav in zato da bi si nabrala denarja, vendar pa bo iahko uvidel, če bo prav PreS^ dil, da je nemškim odojkom primešane več grenkobe kot sladkobe in da , nabereš brez znoja, brez nevarnosti in velikih neprijetnosti, kar nar>c,t zlata in srebra.« ^ »Sovjetski Armstrong « na osmih kolesih Sovjetska zveza je znova dokazala, da ni zadovoljna z nazivom »vesoljske velesile številka 2«. Njeni znanstveniki so minuli torek opravili Poizkus, ki po pomembnosti Prav nič ne zaostaja za uspehi Američanov; avtomatska Postaja luna 17 (izpopolnjena sestra lune 16), katere mehki pristanek na Mesečevi površini v svetu prvi hip ni zbudil Posebne pozornosti, je — upoštevajoč povelja z Zemlje T~ »Pustila na razjedena tla Lune nenavadno vozilo — robot, imenovano lunohod I. Uvodni, dokaj skopi podatki govorijo, da gre za napravo, opremijeno z osmimi kolesi, *» jo napajajo sončne baterije. Posebni aparati ji omogočajo premagovanje zaprek, raziskovanje terena, opravljanje kemičnih analiz kamenin »n sprotno pošiljanje podat-*°v v sprejemne centre. Svojevrstna zanimivost je reflek- tor laserskih žarkov francoske izdelave. Kolesa so lunohod I popeljala 20 metrov od vesoljske postaje. Žal ni znanih dovolj podrobnosti, ki bi nam povedala, kakšne naloge opravlja. Vemo le, da deluje brezhibno. V četrtek se je pomaknil 96 metrov daleč. Televizijske kamere so zasukane tako, da gledajo proti luni 17 in da snemajo bližnjo okolico. Podlaga, čez katero je vozil, ni posebno razgibana. Majhne ovire na poti vozilo zlahka premaguje. Omenimo naj še, da so Sovjeti za izstrelitev lune 17 uporabili novo, precej močnejšo raketo, ki je pravzaprav predelan vojaški projektil SS 9, Razen tega so pri poletu prvič preizkusili izpopolnjene optične spremljevalne sisteme, s katerimi lahko sledijo tudi najbolj oddaljenim satelitom. (— |g) Komunalni zavod za zaposlovanje je v šolskem letu 1969/70 prvikrat začel ugotavljati število nadpovprečno sposobnih učencev petih razredov v osnovnih šolah na Gorenjskem. Tako je sedaj najsposobnejšim učencem zagotovljena — po možnosti seveda — dodatna pozornost pri pouku, tako da šolanje lahko zaključijo res z uspehom, ki ga ob svojih sposobnostih zaslužijo. Zavod bo te najsposobnejše učence, ki so pri testiranju dosegli nadpoprečne rezultate, spremljal do konca osemletnega šolanja. Pri tem spremljanju pa bodo verjetno osvetljeni tudi vsi vzroki, zaradi katerih najsposobnejši učenci ne dosegajo takšnih učnih uspehov kot bi jih sicer glede na svoje zmožnosti morali. Njihovo nadaljnje šolanje je namreč odvisno tudi Globina vabi.. Preprečiti, ne le obžalovati samomorilnih skokov s kokrškega mostu na Primskovem! spet si je mlad človek s skokom z mostu v globino kokrškega kanjo- na sa*n sebi utrnil življenje. Takih tragedij je bilo samo v zadnjem obdobju menda že kar pet. Kot Kranjčan in eden od okoliških stanovalcev pa vem, so tudi v prejšnjih letih ~ tudi pred vojno — e Prečesto s tega mostu obupanci skakali v smrt. že dolgo je znano, da je klic globin nevaren, ne le za vrtoglave, pač pa tudi za ljudi s šibko voljo do Življenja. Ozka, a globoka soteska Kokre pod prim-skovškim mostom je pri ms najnevarnejša past, ki vabi... Me vemo, kaj se dogaja v teh mladih ljudeh, ki razočarani nad tem ali onim izgube pogum, da bi se krepko zoperstavili trdotam vsakdanjika. Nihče ne izve za misli, ki se gotovo zbude tik pred korakom v prostovoljno s*nrt. Ali so tako šibki ali tako pogumni, da si sami Pretrgajo nit življenja? Ali se sploh zavedajo, kako strahotno prizadenejo svoje starše, brate in sestre? Prav obzirnost do svojcev pa tudi tragičnost dejanj samih, nam preprečuje, da bi vse te nesrečne r~ -'-.ere dajali na veliki zvon in jih v časopisju opisovali. Žalost domačih je že tako dovolj velika. A kljub temu, da molčimo o teh nesmiselnih dejanjih, se vendarle vedno češče dogajajo. Zato pa bo vsekakor le treba nekaj ukreniti — ne le obžalovati nesrečnike, ki ne žive več... Kot v zdravstvu, tako naj tudi tu velja stvar reševati s preventivo! Takoj predlagam: kot so že pred desetletji storili na pariškem Eifflovem stolpu (ki je dolga leta kar vabil samomorilce) pa tudi na drugih razglednih stolpih, zvonikih, izpostavljenih robovih, terasah in visokih bregovih — tako storimo tudi mi na kokrškem mostu na Primskovem! Postavimo nad sedanjo nizko ograjo še vsaj dva metra visoko žičnato (mrežasto) ograjo. Seveda tako, da ne bo zastirala pogleda v čudoviti kanjon Kokre, ki je gotovo ena najdragocenejših naravnih lepot v Kranju. Strokovnjaki bodo že našli ustrezno in estetsko rešitev* Potem obtipancem ne bo tako enostavno kar prestopiti ali se prevaliti čez ograjo. Korak v smrt je s tega mostu res le en sam korak. Izkušnje iz drugih mest povedo, da plezanje čez visoko mrežasto ograjo samomorilce prej strezni ali pa jim namero mimoidoči lažje preprečijo — skok v globino ni več hipen! Pa tudi nič vet tako lahek in preprost! Če bomo s tem preventivnim ukrepom rešili vsaj eno mlado življenje pred samouničenjem — potem nam gotovo ne bo žal za stroške, ki jih bo mr-.lha-n]z v-r^valne mreže na mostu resda terjalo. Če že moramo take stroške sploh utemeljevati in opravičevati ... C. Z. od učnega uspeha v osemletki in če ta uspeh ni zadovoljiv, je takemu čeprav nadpo-prečnemu učencu šolanje n& šolah višje stopnje zaprto. Družba pa se seveda najbolj zanima za sposobne učence. Ne nazadnje pa testiranje inteligenčnih sposobnosti učencev lahko pokaže, da je eden od vzrokov osipa na šolah morda prav v sami sposobnosti učencev. Po testu Progresivne matrice je na gorenjskih osemletkah doseglo nadpoprečen rezultat 28 odstotkov učencev. Za primerjavo naj navedemo, da je republiško poprečje nadpoprečnih učencev 25 odstotkov. Večje razlike pa so med posameznimi občinami. Medtem ko je število nad- popr-" " - " -- " *-------" ' i cnsO.o go'*en'skemu poprečju, pa sta tržiška in škofjeloška občina celo pod republiškim. Učenci osnovnih šol v Radovljici in pa na Jesenicah pa so po številu nadpoprečnih na prvem mestu med gorenjskimi šolami. Po predvidevanjih bi morali nadpoprečno sposobni učenci dosegati v šoli tudi nadpoprečne uspehe. Vendar ni tako. Med temi učenci je lansko šolsko leto bilo 4 odstotke nezavestnih, 3 odstot« ke zadostnih in le 20 odstotkov odličnih, ostali so bili dobri in prav dobri. Ker pa šolski uspeh Iz leta v leto pada, nas mora slab uspeh nadpoprečno sposobnih že sedaj skrbeti. Uspešno dokončanje osemletke bi morali omogočiti vsem nadpoprečno sposobnim in iim t^ko c* - -e-ti možnosti za nadaljnje izobraževanje na «re:>.ijlh šolah. Pri ugolavljrmUi vz >• kov za slabše uspehe teh učencev so sodelavci zavoda ugotovili, da je šolski uspeh precej odvisen r-" socialnega porekla teh učencev, to je od izobrazbe staršev ter od njihove motivacije za višjo izobrazbo svojega otroka. Prav zaradi nezadovoljivih učnih uspehov nadpoporečno sposobnih učencev bi c 2 o-rala šola bolj zav-^i za ustrezno pomoč pri razvijanju sposobnosti nadpoprečnih, starši sami pa bi se tudi morali zavedati, kakšne otroke imajo. L. M. fffiTilM Jugoslovanska turistična postelja Ob koncu letošnje turistične sezone je imela Jugoslavija 693 tisoč turističnih postelj ali za 45 tisoč več kot lani. Le manjši del teh postelj pa je v hotelih kategorije de lux ter A, B in C, približno 120 tisoč. Največ turističnih postelj imajo zasebniki. Število zasebnih turističnih postelj se je letos povečalo samo za okoli 2000, tako da je teh postelj skupaj nekaj več kot 200 tisoč. Največ novih postelj so dobili kam-pingi, kar 14 tisoč, turistična naselja 11 tisoč, najmanj pa moteli. Uspehi nadpoprečnih učencev niso zadovoljivi Konec prejšnjega tedna so v Žireh končali že drugi kuharski tečaj v letošnjem letu. Za te tečaje — prireja jih delavska univerza iz škofje Loke — je med Žirovkami veliko zanimanja. Lani so organizirali kar štiri, 'letos pa se bo tretji začel verjetno že konec tega tedna. Tečaje vodi kvalificirana kuharica Francka Miklavčič iz Poljan. Pouk traja približno tri tedne in to vsak dan po dve do tri ure. Zadnji tečaj so končali s predavanjem domačega zdra^ vnika dr. Antona Mesca o higieni v gospodinjstvu in o pomenu zdrave prehrane. Slušateljice so pripravile tudi majhno razstavo jedil, ki so se jih naučile pripravljati na tečaju L. B. ril, bo vojska dokončno prevzela vso oblast in ustanovila svojo vlado. Kakorkoli se bo položaj razpletel, je jasno, da je v Siriji vojska najmočnejša sila in da ni mogoča nobena rešitev, ki ne bi zadovoljila tudi vojske. • «1 9 Na češkoslovaškem so z® začetek decembra napovedali plenum CK KPČ, ki bo baje dal oceno celotnega češkoslovaškega razvoja v zadnjih letih. Temu plenumu pripisujejo velik pomen, ker menijo, da bo na njem končno postalo jasno, ali so zmerne sile na čelu s Husakom dosegle odločilno zmago — ^ pravi onemogočile najbolj skrajne levičarske sile, ki s na Fužinah v Po-Nam dolini zaviH v hrib. lcr> r^ui smo se obiskati Rez-dna c l°VO " Kladij- Gof viino i Se Je v strmih Km i vzPenjala po hribu. J^maiu se je drevje razredči-m pred nami so se razgr-niih Jlve Jn travniki in sredi kmVe, je prikazala bela dvorišču T3 UstaViIi Sm° na bn" :CU; Tam smo našli dro- ko oinesetlelno *eno Rez- rovančVpOV° in njene tri va" drnK temnolasega in S? Dani j a, ki bo marca mane i11'1 lela' dek,ico Ro tri i m ' • bo februarja stara itiHa ' \n njcnega leto dni n^'ajsega bratca Jožkota. »Stopite v hišo«, nas je pri-Povabila Rezka, ko smo itarn "^' zaka> smo Prišli' jali« Sn, °mo laž'e Pogovar-0km„ Cl so se zgrnili ja ! kot bi iskali zavet-so vH^ vsiljivimi tujci, ki »7 V njihov dom. je" za??Žem "'mava otrok,« sva spT,, P^Povedovati, pa posvolila m113' da bi cnega stvu J socalnem var- Pre ,škof)1 Loki -so mi naj-star nefUPa Bil je dobila iu Secev' ko scm ga boln?nifMatl je Pustila v mala ~ •ln se ni več zani- "i nikdfJ- Tudi obiskat sa ga v ,da" Pnš'a- Dali so mi lahko t ' P°svojili ga boste kasneje, so mi rekli. slila4" ŽC imava<<> sva mi- 1 Pun*i? možein' »rada bi še Pripis;; ^"-lu so mi jo je h ' a ne samo- z njo Še n ■tUdi bratec Jo*ko, ki Tako IZPOlnil Stirih mesecev. tn otS,rCla kar S Vodova^'1!' V °.čeh je prip°" °bisku ii ob zadnjem da Twna °bčini sporočili, Zdi cT Ja hoče 'meti mati. Odtrgal ker ji nekaj Hoče i? °d plače za Danija. takrat ulmeti' čcprav *a od videla'n, JC btt rojcn' še misefda8^ St? žc vživela v si Dan< res najin, stavliaH ? ,.ne moreva pred- R°mlnco y]jC?ja brez "iega. m »anco m jožkota pa ne a Posvojiti, ker te5a ne dovolita mati in oče, čeprav ju ne obiskujeta več.« še bi se pogovarjali, pa so otroci postali nemirni. Naveličali so se poslušati, hoteli so mamico zase. Srečni so, saj imajo pravo mamico, ne tisto, ki je zapisana v knjigah, pač pa mamico, ki pozna nežno besedo in ji nobeno delo za otroke ni pretežko. L. Franc bo gostilničar in kmet Franc Sršen, gostilničar iz vasi Suhadole pri Komendi, ni bil razpoložen za pogovor. »Pooblaščam sina, da v imenu naše gostilne odgovarja na vaša vprašanja. Sicer pa bo kmalu on krčmar, saj že obiskuje gostinsko šolo,« je malo za res, malo za šalo odgovoril Sršen. Njegov sin, 15-letni Franc, obiskuje prvi letnik gostinske šole v Ljubljani. »Za kaj drugega sploh ni imel veselja,« se je z dvorišča oglasila njegova mama. Na Franca sem moral nekaj minut čakati, ker je na dvorišču obračal traktor, »že z devetimi leti sem se naučil voziti avto in traktor,« se je namuznil Franc, kot bi hotel reči, pa povejte vi, kdaj ste prvič sedli za volan, še to je povedal, da motorna vozila vozi le po polju in doma na dvorišču. O gostilni pa je povedal tole: »Od oktobra naprej vsak teden doma koljemo prašiča. Vsak teden imamo sveže domače krvavice in pečenice. Turistov skorajda ni v gostilno, prevladujejo domači gostje. Ob nedeljah sta dve Sodarstvo je redek poklic Pred neko hišo v Suhado-lah pri Komendi sem zagledal večje število novih sodov. Brnenje strojev v delavnici mi je dalo slutiti, da sem se ustavil pred sodarijo. »Nande Lah,« se mi je predstavil sodar, resen mož srednjih let, ki ga moja poklicna radovednost niti ni vznemirila, še manj pa presenetila. Postavljal sem vprašanja, Nande pa je rad odgovarjal o sodih, sodarstvu in učencih v tej obrti. »Obrti sem se učil pri stricu Petrci v Suhadolah. Stric je že med vojno padel kot partizan. Na svoje sem začel delati 1952. leta. Ne morem vam odgovorili na vprašanje, koliko sodov sem izdelal v minulih osemnajstih letih. Ta obrt ima to napako, da je za njene izdelke povpraševanje le v jesenskih dneh. Sodarstvo je torej sezonsko dolo. Spomladi pripravljam i les, poleti in na jesen pa de- sobi polni gostov. Sob za | prenočišča nimamo. Gostilna nima daljše tradicije. Stari oče je kupil majavo bajto, jo preuredil in odprl gostilno. Domače ime je KancilLja, vendar tega imena zdaj ni več na hiši.« Franc je še povedal, da potrošnja močnih žganih pijač upada, narašča pa potrošnja vina in piva ter hrane. j. Vidic Sodar Nande Lah (stoji) in njegov pomočnik Jakob Zarni, oba iz Suhadol lam sodove. V bližnjo okolico prodam največ sodov do 300 litrov, za zidanice na Dolenjskem pa 15-hektolitrske. Po naročilu tovarn izdelujem tudi 15-hl kadi za razne kisline in drage potrebe. Rezka Oblak iz Kladij In njeni otroci. — Foto: F. Perdan i Za sodove uporabljam hra-i stov les. Na Primorskem, kjer ni dovolj hrasta, pa so-darji uporabljajo les akacije in kostanja. Za 15 hI sod porabim 50 do 60 ur dela. Za sodarstvo sploh ni orodja. Noben stroj v moji delavnici ni tovarniški izdelek, temveč so vsi izdelani po moji zamisli in načrtu. V kamniški in domžalski občini sem samo jaz sodar. Nekaj jih je v Selški dolini, eden pa v Šenčurju. V osemnajstih letih se pri meni noben vajenec ni učil, niti izučil obrti. Mladina noče v to obrt. Glede davka se nimam kaj pritoževati.« Sicer sem nameraval razgovor o sod ovi h objaviti za Martinovo nedeljo; pa so ljudje dejali, kaj boš pisal o sodovih brez vina. Sodarji odgovarjajo: v nobeni gostilni še nikoli niso krstili soda. vino pa že. J. Vidic — Ne moreva se več takole sestajati. Moj mož že nekaj sum1 ... Benetke propadajo Dež, veter in industrijski plini vsako leto uničijo v Benetkah 3 do 6 odstotkov umetniških slik, kipov in hišnih pročelij. Napis »Pozor, kipci padajo<; pred eno od beneških cerkva bi lahko postavili pred mnoge izmed 392 palač, 86 svetišč, 22 samostanov in desetih šol. Večina načrtov za rešitev teh umetnin je ostala le na papirju. Zato je Unesco — organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo — predložil program, po katerem naj bi včlanjene države prenesle nekaj svojih kulturnih ustanov v Benetke, kjer bi v ta namen prenovile ustrezne dvorce. Organizacija je podoben poziv naslovila svojim članicam že pred tremi leti, vendar brez posebnega uspeha. Seznam slik in stavb, ki so jih razne tuje organizacije obnovile po katastrofalni poplavi leta 1962 je sicer dolg, vendar pa zgodovinske dragocenosti propadajo še naprej. Rešili so sicer že precej javnih zgradb, za vse pa ni denarja. 230 milijonov avtomobilov Letos je vozilo po cestah vsega sveta okoli 230 milijonov avtomobilov, kar je za več kot 100 milijonov več kot pred desetimi leti. Največji avtomobilski vzpon v zadnjih desetih letih je doživela Japonska. Pred desetimi leti je bilo v tej državi 1,7 milijona avtomobilov, letos pa že 15 milijonov. Zanimiva je tudi primerjava avtomobilov na število prebivalstva. En avtomobil pride na 37 prebivalcev zemlje. Razporeditev avtomobilov pa seveda še zdaleč ni enakomerna. V ZDA na primer pride en avtomobil na dva prebivalca, v Afriki na 70 prebivalcev, v Aziji na 39, v Indiji pa na 500 prebivalcev. Človek, ki ni živel na zemlji Branje fantastike je prešlo Giovanniju Corsettiju v navado šele pred kratkim, prej je pred spanjem vedno bral zgodovinske romane, privlačne leposlovne življenjepisne, včasih pa tudi resne zgodovinske knjige, ki pa jih skoraj nikoli ni prebral do konca. Giovanni je želel, da bi zvečer, ko sta ostala sama, žena pokazala le malo več zanimanja za čudoviti svet prihodnosti, ki ga je našel med branjem novih knjig; želel je, da bi ga spraševala: lahko bi jo popeljal v svet fantastike, kjer je bil prisiljen živeti sam, ker celo med svojimi kolegi ni mogel najti človeka, ki bi pokazal vsaj majhno zanimanje za njegovo nagnjenje. Žena je res poslušala Giovannija, toda ni tnogla ostati brez očitkov, da ga privlači vsaka neumnost, a na resne stvari (se pravi na vse, kar se tiče njune hčere) gleda skozi prste; izgubila je upanje, da se bo Lilla poročila; hčerka je povzročala staršem s svojim vedenjem nemalo skrbi. Na dnu duše se je Giovanni imel za dobrega očeta in moža. Vse večere je preživel doma. Le kaj še hočejo od njega? Bil je skrben in preudaren. Torej, hiša z vrtom in vodnjakom, v katerem so plavale zlate ribice, prava mala vila s šestimi sobami, tremi v prvem in tremi v drugem nadstropju, bo po dvajsetih letih izplačevanja v obrokih (manjkala so le še tri leta) prešla v njihovo popolno last. Res, plače ni imel posebno velike, toda Giovanni je imel še dopolnilne dohodke od dveh sob, ki mu jih je zapustil oče. Nekoč bosta Luisina lastK zato si ni mogel česa očitati. Lahko si je privoščil tako razkošje: premišljeval je o marsovcih, prebivalcih Venere, o prihodnosti (ki se je, kot je nekje prebral, že pričela), o medplanetnih poletih, ki bodo preprostejši kot sodobna potovanja iz. ene četrti v drugo in bo na primer polet na Luno nekaj takega kot potovanje iz Rima v Neapelj. Poleg tega je znanstveno do-kaz.ano, da v prihodnosti ljudje ne bodo delali; vse delo bodo opravljali roboti. Znanost je napovedovala in kibernetika jo je uresničevala. Giovanni se je smeje spominjal nevednosti svojih kolegov: — Samo pomisli —, je rekel ženi, — nihče od njih ne ve, kaj je kibernetika. Sam pa je preštudiral v zvezi s tem vprašanjem članek v enciklopediji, toda reči je treba, da je imel o njej zelo zmedene predstave. Giovanni je tudi vedel, kaj je galaksija, spoznal je teorijo o neskončnosti prostora in ni dvomil, da obstajajo planeti z. razumnejšimi bitji. Vse to je le vprašanje časa: potrebna so leta, mogoče pa je to stvar nekaj mesecev — je mislil Giovanni — in nekega lepega dne bodo bitja z drugega planeta pristala na zemlji, jo osvojila in prerodila. »Zavzetje zemlje« — tako se je pravzaprav tudi imenoval znanstveno fantastični roman, ki ga je tega večera bral Giovanni. Ko se je pogrez-nil v globok spanec, besede iz knjige, ob kateri je postopoma zamrla njegova pozornost, niso pustile sledi v njegovem spominu. Trdno je spal nekaj ur. Potem se je nenadoma prebudil. Obhajal ga je občutek, kakor da bi še vedno bral knjigo. Hkrati pa se je pokazalo, da ga je zbudil nekak nenavaden šum. Prižgal je luč in pogledal na uro: 10 minut čez eno. Torej je spal tri ure. Pogosto se je prebujal ob tem času; vedno ena in ista nuja ga je vlekla v kopalnico. Te noči pa, čeprav v tistem trenutku ničesar ni slišal, ga je preganjal nekak neobičajen nemir, a ne zaradi glasnega žvižganja niti ne zaradi eksplozije. Šel je skozi kopalnico, toda, namesto da bi se bil vrnil v spalnico, je šel po hodniku do stopnic in previdno stopal navzdol. Potem je pil vodo in nenadoma se je spomnil besed iz knjige, kot bi se jih bil naučil na pamet: »Naposled je Joe Russel, ko je premagal strah, odsunil vrata, ki so vodila na vrt...« Zazdelo se mu je, da je tudi on Joe Russell m da se na vrtu dogaja nekaj čudnega. Previdno je odprl steklena vrata. Noč je bila tiha, topla, skoraj vroča: take noči so v Rimu sredi septembra običajne. Moral je okrog vile, da bi lahko pregledal ves vrt. Drsajoč s copatami je krenil tja in v trenutku začutil v vrtu prisotnost nečesa skoraj nevidnega, a zavestno nenavadnega ... Od strahu je zadrgetal, toda sklenil je ostati na mestu, moral je nepremičen otrpniti za nekaj trenutkov, da bi doumel vzrok obdajajočega ga nemira. Njegova zavest, ki se še ni čisto osvobodila spanca in večernega branja, mu if prišepetavala, da se v vrtu godi nekaj nepričakovanega. »Končano je! Danes ponoči gotovo pridejo na Zemljo! So že tu, v mojem vrtu, nekaj metrov od mene! Pogumneje, Joe Corsetti, fej, Giovanni Russell! Ni dvoma: nekdo tu v vrtu se je potuhnil v senco, težko diha, opazuje me!« — Giovanni je dobro dojel svojo nemoč: ni mogel poklicati na pomoč, ni se mogel braniti. iMhko mu vzamejo glas, paralizirajo voljo, živce, mišice — (Joe je začutil, kako je otrpnil in izgubil glas ...«)... Giovanni je resnično okamenel. Prav to je občutil. Tam, spodaj, ob steni, v črni paltniM senci, poleg cvetlične grede, se je dvigalo nekaj belega. Neka sploščena, dolga postava se je sklonila nizko k zemlji, potem se je zravnala in se pri tem dotaknila grmovia. — čudno, — je pomislil Giovanni, — zakaj tokrat dovolijo, da so vidni. Gotovo mislijo, da jih nihče ne opazuje. — Giovanni se je spremenil v kip, katerega oči, ko se postopoma privadijo teme, začnejo razlikovati predmete, drevesa v vrtu, sence .. • Zdaj je zagledal, kako se je čudno bitje dvignilo na noge in ko se je še kar naprej dvigalo, se je zdelo, kakor da je razpadlo na dvoje. Dve postavi, ena svetlejša, druga temnejša, sta se razcepili in oddaljili ena od druge. Temna postava (lahko bi jo imeli za moškega) se je napotila k vrtnim vratom, jih odprla, da je zaškripalo in pomahala z roko^ drugi postavi, ta pa se je neslišno stopajoč premikala proti hiši in skozi steklena vrata stopila v sprejemnico. In čeprav se Giovanni še ni zbudil iz. odrevenelosti, je vendar premišljeval, da ga postava, podobna ženski, spominja na ' njegovo hčer. No, seveda, spoznal jo je, treba je bilo le pojasniti: ali je bila to resnično ona ali je »kdo izmed njih« prevzel njene poteze. Joj, to je bila resnično Luisa, vendar Giovanni nikakor ni mogel (pa tudi hotel ni) ločiti tega odkritja od tistega občutka in tistih slutenj, ki jih je preživljal: s& vedno je verjel, da ga je zbudilo nekaj nevsakdanjega. Moral je prenesti svoje odkritje z višin nenavadnega na ravnino nepričakovanega, dopustili, da je Luisa v vrtu sprejemala zaljubljenega moškega. Počakal je, da je Luisa previdno zaprla vrata, potem se je poskusil premakniti sta — da, lahko se je premaknil. V hišo 1° stopil skozi kuhinjo in se tiho povzpel P° stopnicah. Postelja je bila topla, slišal je enakomerno ženino dihanje. Ellena se je stoka)& prebudila. — »Zakaj ne spiš? Vse noči takole bega po hiši in me budiš......kakšen egoist si ■ ■• — »Bil sem na vrtu,« je rekel Giovanni, tam sem nekaj videl... nekaj ... »No, sevea < marsovce si videl. Zdaj pa se potrudi zaspa ti...« »Videl sem nekaj drugega...« »Dobr , dobro, jutri mi boš povedal...« »Jutri, je pomisli Giovanni, jutri ničesar ne bom povedal, čemu? Kaj lahko nim? Samo prepir bi izzval. Luisa je pat s mostojno dekle. Rekla bo: kaj, se ti je zrne-lo, papa? Jaz — ponoči, na vrtu?.. ■ Ah P suho: to je moja stvar.« Da, to so njene Giovanni se nikdar ne meša vanje. Kaks bitje je sploh Luisa? Giovanni prav / vedel o njej, pa tudi o svoji ženi ne. Ni -n na Zemlji, ampak v vesolju, v svetu zveza-" L. Blgiarettl Priredila: A. BožiČ — Tvoj glavobol lahko preneha — posodo sem že pomil! — Kar pusti, saj sem ti rekla, da še ni zrel! S- RADIO Poročila poslušajte vsak dan 5-. 6., 7.. 10., 12., 13., 15., 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. «« ter radijski dnevnik ob 9., "•• 13., 15., 17., 22.. 23. in 1930. 21. novembra 810 Glasbena matineja — 'Pionirski tednik — 9.35 dodala v ritmu — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem - 10.15 Pri vas ^na - ii.oo Turistični nato jZa tuie — 12.00 r današnji dan - 12.10 opoldanski divertimento v domačem tonu - 12.30 Kme-'JSK, nasveti — 12.40 Na obi-JS y studiu 14 - 13.30 Pri-Porocajo vam - 14.10 Glas- " PravlJica - 14.30 Igrati;2? V^as ^ 15.40 Poje bari-kau _ trich Fischer-Dies-. 16.40 Dobimo se ob - 17 17"10 Gremo v kino EIh/ t,-, eset minut s pevko S H lIer ~ 18-00 Aktualno-2 no ma ,n po svetu _ lg 15 odra" Janskega baletnega tron 18,45 s knjižnega ci l7o i Lahko noč' otro- bW IM5 M,nute z ansam-Nov M,he Dovžana - 20.00 rZt m 0diie ~ 21.15 Pano-Oddt"Zabavne S'asbe - 22.20 23os q Za na*e ^seljence -novi tedenmij° * PlCS°m V Drugi program 3.05 Paleta zabavnih zvokov Z c« TMelodiJ'e iz fil- sj^'a-sisss: 16 40 PCVo /abavne glasbe -18 40 p .Sobotni mozaik — Ponevt JUbliene slovenske meW-Cu~~ 19 05 ob - 20 ni o in P'esnih zvokih U>U5 svet in mi _ 20.20 reii N® in tiska cp »Go-jjnjsk, tisk« Kranj, Ulica ur** Pljade ~ Naslov in "Prave »sta: stVuK rg revoluclje 1 ne,Vba°b«nskc skupščl. v iT ek račun Pri SDK LonfnjU 5151135 ~ Te 21RAH redakcija 21-835 Ion«, Uprava lista- ma sSaSnf In naročniška ?!?ba 22-152. - Na ročni-Jj* letna 32 polletna 16 50 «Ce"a za eno Številke >edMal! og,asi: be" 10 of dm' naročniki imajo osli P°Pusta. Neplačanih °8,a*ov ne objavljamo. V i Operni koncert — 21.45 Ve-' čer s pianistom Marjanom Lipovškom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Malo znana dela velikih mojstrov — 23.55 Iz slovenske poezije 22. novembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Male skladbe za orkester — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z orkestrom Percy Faith — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Deset minut za EP — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.30 Godalni kvartet št. 2 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Melodije s festivala Opatija 70 — 14.35 Z orkestrom Boston Pops — 16.35 Priljubljene slovenske popevke — 17.00 Ples ob pe-tih — 18.00 Za vsakogar ne-: kaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Sem in tja po Bukarešti — 19.30 Revija zabavne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Ot h čilo — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Jose Iturbi igra 'Chopina — 21.45 Salzburški festival 1970 — 23.20 Tržaški umetniki pred mikrofonom — 23.55 Iz slovenske poezije 23. novembra 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Slovenske popevke — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz italijanskega glasbenega baroka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert angleških pihalnih godb 13.30 Priporočajo vam — 14.10 i Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje Planinski oktet — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti rP ^ j doma in po svetu — 18,15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčija Burkata — 20.00 Ste-reofonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov _ 14,05 Pionirski tednik — 15.35 Z beograjskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Morton Gould — 16.40 Popevke na tekočem traku — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Lepe melodije z velikimi orkestri — 19.20 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Portret skladateljice Dacevviczeve — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Malo znani Beethoven — 21.45 Iz repertoarja akademskega zbora Branko Krsma-novič — 22.15 Literarni večer — 22.55 švicarska glasba 20. stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 24. novembra 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Partizanka Anka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Filmske melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Deset minut z orkestrom Dolf van der Linden — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Majhna revija slovenskih violinistov — 16.40 Rad imam glasbo —17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetiča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Komornoglas-beni večeri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Dvajset minut s pevci — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Mozartova klavirska glasba — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj O — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 25. novembra 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Četrt ure s slovenskimi pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Lepe melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Za prijetno popoldne — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena revija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dva prizora iz opere Zaljubljen v tri oranže — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Z ansamblom Delial in Mladi levi — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Popevke z jugoslovanskih festivalov — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni divertimento — 21.05 Pevci od včeraj in danes — 22.20 žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 iz slovenske poezije — 26. novembra 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šala za višjo stopnjo — 9.35 Nekaj slovenskih popevk — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Val-purgina noč iz opere Faust j — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z orkestrom Radia Han-nover — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 15.40 Mali koncert zbora iz Hocsta v Nemčiji — 16.40 Portret ' skladateljev zabavne glasbe ' — 17.10 Operni koncert — j 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Popevke avtorjev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nok- turno — 22.15 Svobodi nasproti — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja orkestra Kurta Edelhagna — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Vesela godala — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke iz studia Radia Zagreb — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 21.05 Naš intervju — 21.15 Uvodni prizor iz opere Rona — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 23.30 Koncert za klavir in orkester — 23.35 Iz slovenske ; poezije 27. novembra 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz slovenske solistične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Valčki iz baletov Petra Iljica Čajkovskega — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Bach s čembalo in orgle — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Darka Škoberneta — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Popevke slovenskih avtorjev — 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Stereo-fonski mozaik — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 21.00 Slovenski dirigenti — skladatelji — 21.05 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.00 Iz opusa Johanna Sebastiana Bacha — 23.55 Iz slovenske poezije p?! |GLA8| mm TELEVIZIJA a 21. NOVEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 16.50 Obzornik, 16.55 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana, 17.20 Ivanhoe — serijski film, 17.45 Državno prvenstvo v košarki, 18.30 Mozaik, 18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa, 19.20 Po poti slovenske državnosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja Rodovnik (RTV Zagreb) — 21.35 3-2-1, 21.40 V svetu gora, 22.20 Nepremagljivi — serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila, 23.35 Rokomet Jugoslavija : Romunija — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 22. NOVEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Po domače z ansamblom Rudija Bardorferja (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.55 T V kažipot (RTV Ljubljana) — 13.30 Radost Evrope, 14.30 Uvod v športno popoldne, 14.35 Karate Jugoslavija : Avstrija, 15.15 Košarka, 15.25 Hokej Olimpija : Jesenice, 16.15 Košarka (RTV Beograd) — 18.30 Mestece Peyton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Unicef za otroke, 21.35 športni pregled, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik, (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 23. NOVEMBRA 9.35 TV v Soli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 1.5.55 Angleščina (RTV E LZJ Zagreb) — 16.10 Francoščina, I 16.45 Madžarski TV pregled ' (RTV Beograd) — 18.00 j Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh na- j predka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zlatoust — TV drama, 21.45 Znani obrazi, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV 24. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.15 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.00 III. simfonija, 18.00 Narisane pesmi, 18.15 Obzornik, 18.30 Vesela jesen — I. del, 19.00 Mozaik, 19.05 Če osedlate tigra, 19.30 Nega in make up za oči, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Živeti svoje življenje — francoski film, 22.00 Praznik plesa, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanka (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 j Od zore do mraka, 19.05 Na- j rodna glasba (RTV Beograd) ' — 19.20 TV pošta, 20.00 TV j dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 25. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.40 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.48 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Ra-stimo (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.20 Svetloba in senca, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 21.25 Na mednarodnem jazz festivalu, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža, 19.05 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.30 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV H E 26. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.45 Koncert med slikami, 18.15 Obzornik, 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Mozaik, 19.05 25 let telesne kulture v Sloveniji (RTV Ljubljana) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Primeri dr. Finlaya — serijski film, 21.25 Večer s Stanetom Severjem, 22.00 VI. simfonija, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV HBI 27. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba, 18.15 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Aktualna oddaja, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zbiralci perja — jugoslovanski film, 22.00 Unicef za otroke — II. dol, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 ' Kronika, 17.50 Trapollo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.00 Glasbena oddaja (RTV Beo-1 grad) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Jesenice RADIO 21.—22. novembra angleški barv. film UMAZANA IGRA 22. novembra špan. barvni film LEPI SPOMINI ob 15. uri 23.—24. novembra španski barv. film LEPI SPOMINI Jesenice PLAVŽ 21. novembra španski barv. film LEPI SPOMINI ob 16. uri, amer. barv. film KATARINA VELIKA 22. novembra amer. barv. film KATARINA VELIKA 23.—24. novembra angl. barv. film UMAZANA IGRA Dovje-Mojstrana 21. novembra franc. barv. film RIMSKA CESTA 22. novembra amćr.-angl. barv. CS film UBIJALEC BREZ ODGOVORNOSTI Kranjska gora 21. novembra amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERAŠA 22. novembra amer. barv. film MOJ PRIJATELJ BEN Javornik DELAVSKI DOM 21. oktobra amer.-angleški barv. film UBIJALEC BREZ ODGOVORNOSTI 22. novembra amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERAŠA, špan. barv. film LEPI SPOMINI Radovljica 21. novembra franc. barv. film OPERACIJA LEONTINA ob 18. uri, franc. barv. film HUDIČEV POZDRAV ob 20. uri 22. novembra amer. film JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL ob 14. uri, franc. barv. film HUDIČEV POZDRAV ob 16. uri, amer. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOS ob 18. uri 23. novembra zah.-nemški barv. film PRIDI, PRIDI, MILA MOJA ob 20. uri 24. novembra italij. barv. film JOE IZ NAVAHE ob 20. uri škofja Loka SORA 21. novembra amer. barv. film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 17.30 in 20. uri 22. novembra amer. barv. film NEKOČ NA DIVJEM : ZAHODU ob 15. uri, amer. I barv. film MOSTIŠČE ob ; 17.30 in 20. uri 23. novembra nemški barv. | film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 19. uri 24. novembra italij. barv. film GIBLJIVA TARČA ob 20. uri Kranj CENTER 21. novembra amer. film PUSTOLOVŠČINE TOMA SO-YERJA ob 10. uri, amer. barv. CS film POJEM PESEM, DOMINIOUE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma BITKA ZA SAN SEBASTIAN ob 22. uri 22. novembra zah.-nemški j barv. CS film WINETOU IN i OLD FIREHAND ob 9.30, j amer. barv. CS film BITKA 1 ZA SAN SEBASTIAN ob 13. uri, amer barv. CS film POJEM PESEM, DOMINIOUE ob 15, 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SUROVE STRASTI ob 21. uri 23. novembra premiera amer. barv. VV filma ZADEVA THOMASA CROWNA ob 16. in 20. uri, franc.-nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 18. uri 24. novembra amer. barv. VV film ZADEVA THOMASA CROWNA ob 16. in 18. uri, franc.-nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 20. uri Kranj STORžIČ v . 21. novembra franc.-nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 17. in 19. uri 22. novembra franc. barv. film GOSPODAR PODZEM; LJA ob 14. uri, franc.-nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra zah.-nemški barv, CS film WINETOU IN OLD FIREHAND ob 17. uri, amer. barv. CS film POJEM PESEM, DOMINIOUE ob 1* uri 24. novembra premiera P" goslovanskega barv. filma Ky GOLOBI ZLETIJO ob 17- 111 19. uri Cerklje KRVAVEC 21. novembra jugosl. film KRVAVA BAJKA ob 20. uri 22. novembra franc.-amer. barv. CS film GORI PARI-6 ob 16. in 19. uri Tržič 21. novembra premiera amer. barv. CS filma BITKA ZA SAN SEBASTIAN °D 17.30 in 19.30 22. novembra amer. b^rv. CS film BITKA ZA SAN Sb-. BASTIAN ob 16., 18. in 2W. uri 24. novembra premiera angl. barv. filma SHERLOCN HOLMES PROTI RAZPARAČU ob 17.30 in 19.3" Kamnik DOIVI 21. novembra amer. barv. CS film ORLOVO GNEZU^ ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SUROV STRASTI ob 22. uri 22. novembra aaier. PUSTOLOVŠČINE TOMA ^u-YERJA ob 10. uri. stoffl barv. CS film ORLOVU GNEZDO ob 15. in 18.. u™ premiera amer. barv. V V ma ZADEVA THOMASA CROVVNA ob 21. uri 23. novembra amer. barv-film SUROVE STRASTI o 17.30 in 19.30 24. novembra amer. film SUROVE STRASTI 0» 17.30 in 19.30 Kamnik DUPLICA 21. novembra amer. °3J • film POSTAJA KOMANCb ob 19. uri ^ 22. novembra amer. ^ ^ film POSTAJA KOMAND ob 15., 17. in 19. uri /ŠM Rešitev nagradne križanke 1 PARNAS, 7. IZJEMA, 12. OBREDNIK, 14. ARAM, 15. LE, ]6. ORATAR, 18. OJE, 19. ACI, 21. EGO, 22. AKTER, 24. ELIJA, 26. IZTIS, 27. IDILA, 28. SNV, 29. KTL, 31. KNA, 32. TROBIL, 35. EE, 36. RIDA, 38. IREDENTA, 40. AKADEM, 41. RIK-SAR. Izžrebani reševalci Rešitve nam je poslalo 142 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme A. Terčon, Kranj, c kokrškega odreda 10, 2. nagrado (20 din) prejme Edo Cer-"^an, Kranj, šorlijeva 33, 3. nagrado (10 din) pa Marija Mazzini, Jesenice, Č. revolucije 6. Nagrade vam bomo poslali Po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: L bosanski književnik, spomeničar, Mladen, • ožina, nasprotje širokosti, 13. prebivalka glavnega mesta Slovenije, 15. ime TV Športa komentatorja Klasinca, 16. svet-'o angleško pivo, 17. krčmar, gostilničar, 18. rastlinstvo, *L tur, tvor, 22. kiloliter, 23. Angela Ocepek, 24. evropsko Prvenstvo, 26. Vigilius Eriksen, 27. vzdevek Goethejeve mate-e> 29. ponovitev bolezni, ponovitev kakega dejanja, 34. najpomembnejši velikosundski otok v Indoneziji, 36. darilo, Poklon, 37. posrednik v elektrotehniki, 39. gibanje nasprotni-L°x*feminizma- 42 porcelanske gline (pri Kamniku), 43. ribja "oščica, majhna srt. 1 2 5 <1 S 6 J 8 9 10 . It 12 M 19 Vt 16 17 22 ~ 18 20 • 23 24 25 gB?^! 26 28 gjgpr 29 30 31 32 SIk! m 33 39 35 M 36 38 rot'ajna razstava voščilnic, slik, grafik in male pla- odV baročni stavbi v Tavčarjevi ul 43 je v I. nadstropju ta republiška zbirka Slovenska žena v ievoluciji in raz-ska porneniki N0B V II. nadstropju je na ogled etnograf- \/aZStaVa Planšarska kultura na Gorenjskem, v i ^f^rnovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v stavbi pa je na ogled razstava slikarja Viljema ak°P'na iz Tržiča. 10 ((',a'Lt'jskc in muzejske zbirk; so odprte vsak dan od • uo 12. m od 17. do 19. ure. poročili so se V KRANJU Smolej Vladimir in Šemrov Milena, Jazbec Janez in Jeglič Marija, Lupša Franc in Pra-protnik Brigita, Fleišer Franc in Kunst Elizabeta, Klemene Janez in Mokorel Valentina, Meglič Matevž in Studen j Ivanka, Kovač Drago in Re-žek Radmila ŠKOFJA LOKA Kokalj Alojz in Benedik Angelca, Kozjek Franc in Kos Slavka, Mohorič Franc in Megušar Marija, Oblak Alojz in Primožič Olga, Lorber Franc in Mohorič Marija, Frelih Martin in Otrin Cecilija, Miloš Karlo in Avguštin Antonija, Derlink Nikolaj in Mali Frančiška, Prezelj Andrej in Prezelj roj. Demšar Ana (zlata poroka) TRŽIČ Hvala Anton in Srebot Bro-nislava, šparovec Jožef in Cvek Mira I KINO CENTER Bdi V KRANJU Kogovšek Frančiška, roj. 1896; Oman Terezija, roj. ; 1901; Kne Katarina, roj. 1905; j Dolič Mchmed, roj. 1941; Mu-bi Franc, roj. 1891; Rebol Ivana, roj. 1891; Šavs Peter, roj. 1928; Snedic Janez, roj. 1903; Golorej Frančiška, roj. 1908; Ferjan Marija roj. 1S91; Brenkuš Franc, roj. 1903; Zi-herl Janez, roj. 1920; Vodopi- J vec Stanislav, roj. 1952; Vol- | čič Angela, roj. 1886; Kokelj Neža, roj. 1909 POPOINI ZAKON franc. nem. barv. spolno-vzgojni film v ponedeljek, 23. nov., ob 18. uri v torek. 24 nov., ob 20 uri MATINEJI: v soboto. 21. nov. ob 10. uri PUSTOLOVŠČINE TOMA SOYERJA, amer otroški film v nedeljo, 2. nov., ob 9.30 VVINETOU IN OLD FIREHANE, z. nem. barv. CS pust. film PREMIERE: 21. nov. ob 22 uri BITKA ZA SAN SEBASTIAN, amer. barv. CS akcijski film 22. nov ob 21. uri SUROVE STRASTI, amer. barv. film 27 nov. ob 22. uri DR. V ČRNEM PLAŠČU, franc. barv. CS pust. film 28. nov ob 22. uri DOBRA KUPČIJA V ITALIJI, angl.-ltal barv. krim. film 29. nov. ob 21 uri NOVI OBRA/I V PEKLU, amer. barv. CS krim. film 30. nov ob 21. uri MAC KENNOVO ZLATO, amer. barv. CS \vestein film 1 dec ob 21. uri PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA, zah. nem. barv. W komedija 2. dec ob 22. uri DR. ŽIV AGO amer. barv. CS ljubez. drama "zrn pregled V KRANJU Solata 4 din, špinača 6 din, korenček 5 do 6 din, slive 4 do 5 din, jabolka 1 do 1,50 din, pomaranče 5 do 7 din, limone 6 din, česen 8 do 9 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 5 do 6 din, pesa 2 do 2,50 din, kaša 5 din, radič 3 do 3,50 din, kostanj 3 do 3,50 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, surovo maslo 12 do 14 din, smetana 10 do 12 din, orehi 27 do 28 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 3,50 do 4 din, banane 6 din, grozdje 4 do 5 din, paradižnik 3,50 do 4 din, fige 4 din, krompir 0,90 do 1 din za kg; jajčka 0,80 do 0,90 din NA JESENICAH Solata 3 din, špinača 4,90 din, korenček 1,80 din, jabolka 2 do 2,45 din, pomaranče 4,70 do 4,90 din, limone 5,40 din, česen 7,90 din, čebula 2,60 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, radič 9,80 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,50 din, krompir 0,85 din za kg.; jajčka 0,70 do 0,75 din I 41 hM Neuradno poročilo o žrebanju srečk 47. kola — 19. IX. Srečke so zadele s konen cami din 70 10 10680 1.000 80680 1.000 758120 10.000 11 20 931 100 14541 500 86461 500 98051 10.000 72 10 03512 500 18092 500 657242 10.000 3 6 18633 1.006 96153 506 07482.3 10.006 239933 50.006 777483 10.006 04 10 74 30 72344 1.000 050294 10.000 087514 10.000 5 6 13655 2.006 42275 500 900 01 202795 10.006 66 20 506 50 6056 200 06346 2.000 60606 500 675976 10.000 7 6 01877 1.006 62587 506 216027 10.006 08 10 19038 500 312568 10.000 410878 150.000 507148 10.000 79 10 7619 200 101179 10.010 128899 lo.ono 424099 10.000 Andraž je bil novinar pri listu $ LAMPARIJ A-PRESS. Dela je imel dovolj, saj dandanes se dogaja veliko stvari, ki so vredne omembe v časopisu. Po nalogu glavnega, se je zagnal na zanimiv, a tudi težaven primer. In ta primer se je sukal okrog mleka. Stopal je Andraž po kolovozni poti proti posestvu kmeta Antona, s trdnim namenom, da se z njim pogovori in napravi dober intervju. Potrkal je na težka kmečka vrata in na povabilo gospodinje vstopil. »Ja, Anton bo pa v hlevu,« je odgovorila na Andraževo vprašanje in že jo je odkuril proti hlevu. Bilo je to veliko, moderno posestvo, da si je Andraž skoraj čevlje očistil med vrati. V hlevu je bilo krav, da jih na hitro še prešteti ni mogel. »Šment, pa sem prišel res na pravo mesto,« si je zabrundal in pričel s pogledom iskati gospodarja Antona. Anton pa je že zagledal neznanega obiskovalca in stopil proti njemu. Ko je Andraž videl, da se mu gospodar približuje, se je živčno prestopil z ene noge na drugo, potegnil beležko in nato še sam naredil korak proti gospodarju. »Novinar sem,« se je predstavil Andraž, »in rad bi se malo pogovoril z vami.« Gospodar Anton je hudo- s musno pomežiknil, se popraskal za desnim ušesom, kar je Andraž seveda zapisal, in dejal: »Hja, o čem bi se pa pogovoril z mano?« Andraž je imel vprašanja Že pripravljena in tako se je intervju začel: »Tovariš Anton, koliko krav imate?« »Ja, kar dvajset jih bo.« »Pa so to vse krave molznice?« »O seveda, same mlekariee so.« »Koliko mleka pa da ena krava?« »Pri meni je tako, da vsaka skoraj dvajset litrov, pa sem slišal, da gre tudi drugim z mlekom kar dobro.« »Torej ste mnenja, da več kot dvajset litrov dnevno ena krava ne more dati?« »Tako je.« »Ali mleko lahko prodate?« »Zelo težko, včasih pa ga veliko vržemo v nič.« »In kaj potem mislite c tem, da mleko uvažamo? Se vam zdi, da je to potrebno?« »Eh, kaj bom mislil, tu mi nimamo kaj misliti. Uvažajo ga pa pika, oni ie vedo zakaj.« »Ampak vi ga ne morete prodati zaradi tega. Se vam to zdi neumno?« »Neumno se mi zdi to, da nekateri mislijo, da smo tako neumni, da ne bomo videli, kako neumno nekateri gospodarijo ...« in še marsikaj takega je dejal gospodar Anton, nakar se je novinar Andraž poslovil. Vse je imel lepo zapisano in že je videl dober članek, mogoče bo natisnjena na —- Ja, saj pravim, nekateri imajo res vedno debel krompir! prvi strani. To bi bilo nekaj. A delo še ni bilo končano. Bil je pri kmetu Antonu in od njega slišal, kako in kaj je z mlekom, sedaj pa mora še v zadrugo, da sliši kaj menijo tam o istem problemu. »A, novinar ste?« je zažgo-lela tajnica direktorja zadruge in hitela to povedat direktorju. Kajpak, če pride novinar se hitro najde čas zanj, saj njim se ni zameriti. Kaj veš, kaj vse lahko napiše, zlomek salamenski. Nekaj podobne- ga se je motalo po direktorjevi glavi in zato je bil Andraž sprejet kot bi trenil. »O čem se bova pa pogovarjala?« je pričel kar direktor. »O mleku, odkupu mleka od kmetov in o uvozu mleka,« je pojasnil Andraž. »Oho, to bo pa potem mlečni intervju,« je pristavil direktor in se zasmejal tej pripombi, kot da bi povedal kak dober Štos. Ker Andražu ni bilo do šale, je pričel z vprašanji: ' »Tovariš direktor, kaj mislite o uvozu mleka?« »Mleko moramo uvažati, ker ga doma premalo pridelamo.« »Se ne bi dalo narediti drugače, recimo, da bi mleko odkupovali od kmetov?« »Z zadovoljstvom vam lahko povem, da delamo na tem in da bodo rezultati kmalu znani. Seveda pa to ni tako enostavno. Največji problem je, da se na privatnih gospodarstvih pridela premalo mleka po kravi.« »In koliko bi po vašem morala dati ena krava mleka?« »Takole petnajst litrov dnevno bi bil maksimum. Seveda pa se to lahko doseže z izredno kvalitetno hrano, z dodatkom umetnih hranil itd.« In kaj če bi pri večini malo močnejših kmetih krave dajale po dvajset litrov mleka dnevno?« »Ja, če bi bilo tako, potem mleka prav gotovo ne bi uvažali,« je sklenil direktor zadruge in s tem je bil tudi ta razgovor končan. Andraž se je lepo poslovil in jo mahnil nazaj v uredništvo. Z urednikom sta sedla za mizo in pregledala, vse kar je bilo zapisano. Gledala sta popisan list, se čudila in končno ugotovila, da je tole z mlekom zelo komplicirana zadeva. Odločitev je prinesel urednik: »Andraž, v tisto veliko hišo pojdeš, k samemu višjemu, on bo že vedel, kako je sedaj s to stvarjo. Zadevo pač moramo razčistiti.« Ubogal je Andraž in Sel v tisto veliko hišo. Stopil je v sobo, kjer je kraljevala tajnica, in se kar ni mogel načuditi. Tajnica imela na mizi kakih osem telefonov, dvigala slušalke lYl_ odgovarjala zdaj v eno zdaj v drugo. Pogledala je Andraža in je ta ravno odprl usta, je zf' zvonil telefon: » Tovariš visi' ima zelo važno sejo in res ne utegne,« je začivkala v slušalko in jo odložila. »Jaz sem no ...,« je hotel izkoristiti Andraž trenutek tišine, pa ga je prekinil tele; fon: »Ne, tovariša višjega m je na službenem potcn>an)U, je zopet čivkala tajnica. Andraž je bil v pisarni kakšnih deset minut in v teril času je tajnica povedala y slušalke, da je tovariš visi1 v inozemstvu, da zaseda legij, da ima dopust, da »nCl' da ima ... Andražu je kar sapo jetna-lo, a je končno le našel trenutek zase. Tajnica »je nesla višjemu kavico in ta trenutek je izkoristil Andraž: la!l[ ko govoril s tovarišem višjim, sem novinar,« je dejal- Tajnica ga je začudeno P0' gledala in odgovorila: »Vpra-šajte po telefonu.« Potem 1c izginila in Andraž je ni ve videl. Odpravil se je v urednistvo in sedaj mu je bilo jasno, zakaj je tako. Sicer je on n°' tel izvedeti, zakaj je tako mlekom, a kdo bi vedel ^ ni tudi v drugih primerih ko. Sicer pa, vprašajte po tele fonu. SgssSŠ. 1» FLORE INTERVJU INES 315 103 goveji boks velikost od 35—42 cena 149 din ARA M IS 143 102 bizon boks velikost Od 39—46 cena 149 din TOVAR NA O B U T V C T B ž IC MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL tk-vnlad dvaindvaJ'setIetni človek je to. Sin k . ,n malega kmeta Ze pred petimi leti je ",?aj sedemnajstleten fant postal tajnik Zveze se J- , skih delavcev v Abruzzih. Kmalu potem f m Je kot organizator protivojnih demonstracij izr rt zagovai'jati P*ed vojaškim sodiščem. Je sam ° bist5r' Pronicljiv, pa tudi razgledan ne v fi° V družbeni zgodovini Italije, marveč tudi »M2°t - -in g°spodarstvu. tu--'j 1Talijani smo bili in smo še igrača v rokah dol v- ,ank> Ne naša buržoazija, tuja nam je ril „ usodo in pot. Tuji kapital nam je ustva-mla f SCVCru ve'iko industrijo, ki je pravzaprav j seve hStara prib,ižno toliko kakor jaz, in jo v bed r pokrajinah favoriziral na škodo našega j ian 1Cga ^uga< šele v tcm easu se je razvilo itali-lo ski° modern° meščanstvo. Toda še to je mora- I niki • av' k°mpromise s fevdalnimi veleposest- 1 dru "h .Juzn'b pokrajinah. Ta nehomogenost naše 1 Valsk h Pa S° ne samo v vrstah izkorišče- f s n iirazredov, marveč se kakor v vseh deželah Y ^Podobnim razvojem ter gospodarsko in druž- [ Sa raz'ičnostjo pokrajin odraža tudi pri nas reda TV na^ib vrstah, v vrstah delavskega raz-Bib • ,lu.so vzroki za neenotnost socialističnega , dož.^a m za vse to, kar smo zadnji dve leti r revol! •• 'n d°življamo. Zato neizvedena I v f umetnik nekoč upodoh JI na sliki svetega Antona, ki ga oblegajo skušnjave- Bolnik je trdno prepričan, da so prividi čista renicf in ga ne moremo prepričati, da živali sploh Nekateri slišijo grozeče glasove in begajo po stanovanju in kličejo na pomoč. Glasovi mu grozijo« da ga bodo uničili. Alkoholik ima privide povsem ponoči. Zaradi strahov in razburjenja tet upiranja videnim in slišanim je bolnik popoinOn« zdelan, obleži, hrope i'1 stiska v kak k&t ali F skrit ped odejo. Z očn" bega okoli sebe in je 1 V1/11 do svojcev in zdravnik-1 nezaupljiv, navadno J1*1 tudi ne prepozna. Takoj, ko se pokažejo znaki delirija, je treba bolnika odpeljati v bolnico. Bolezen se včasih konča zelo sla; bo, tudi s smrtjo. DdUr« običajno ne nastane zaradi dolgega pitja, teretvee zaradi nenadne prekinitve pitja po daljšem pijančevanju. To pa se zgodi tnea hujšo boleznijo ali ob poškodbi. dr. Tone Košu1 DRUŽINSKI POMENKI Kotiček za ljubitelje cvetja zdravnik ^svetuje XI. NOVOLETNI SEJEM V KRANJSJ OD 16. DO 27. 12. 1970 Novoletna reklamna prodaja v vseh prodajalnah Projektivno PODJETJE KRANJ P Cesta JLA 6/1 (nebotiči|ik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ KRANJ ® Ribezov sok 1 1 ® Pelinkovec 1 1 ® Rum 1 1 © Vino 1 1 Vipavec, beli — rdeči ® Čokolada mlečna — lešnikova — jedilna Jetrna pašteta 100 g % Toaletno milo Znalno znižane cene Priporočamo se za nakup POSEBNA OSNOVNA ŠOLA Kranj razpisuje delovno mesto ČISTILKE s 4-urno zaposlitvijo. Nastop dela takoj. - Sveže meso v marketu ^Pecerije v Bohinjski Bistrici Najbolj pa so kupci zadovoljni s posebnimi oddelki za prodajo svežega mesa na Bledu, Jesenicah in sedaj še v Bohinjski Bistrici. To so prvi rezultati združitve Veletrgovine špecerije Bled z Mesarskim podjetjem Radovljica. Obveščamo kupce, da si v naših trgovinah ali pri nas še lahko nabavijo trajnožareče peči Kiippersbusch — na premog Če še nimate premoga za peč, si ga za prvo silo lahko preskrbite iz našega skladišča. Priporoča se Veleželeznina Merkur Kranj, I E Kurivo, Gorenjesavska cesta 4 telefon 21-192 Odbor za delovna razmerja Veletrgovine Loka Škofja Loka razpisuje zaradi reelekcije naslednja delovna mesta; 1. šefa gospodarsko računskega sektorja 2. šefa prodaje Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeii s 5-letno prakso v stroki. 3. šefa nabave Pogoji: srednješolska izobrazba ali VKV trgovski delavec z najmanj 10-letno prakso v stroki. in naslednji delovni mesti — nezasedeni: 1. šefa splošnega sektorja Pogoji: visoka £-li višja strokovna izobrazba pravne smeri s 5-letno prakso v stroki. 2. poslovodja manufakturne prodajalne Izbira v škofji Loki Pogoji: VKV ali KV trgovski delavec tekstilne stroke. Zaželena je praksa. Možnost zaposlitve takoj. Stanovanja ni. Pismene vloge s potrebnimi dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi. s POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL 1. OSEBNI AVTO RENAULT R 4, leto izdelave 1969, s prevoženimi 5900 km. Začetna cena 6500 din. 2. OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1968, prevoženih 30.000 km. Začetna cena 2900 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj, od 8. do 14. ure. Pismene ponudbe z 10 % pologom od izklicne cene sprejemamo do srede, 25. novembra, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ IV - n,-1 ... I Hl Je Do °yina špecerija Bled ga Mesarske- p°večall Radov,jica zelo cov v ^bor mesnih izdel-vseh svojih trgovinah. wTi I Mercator | Ji od 23. novembra do 5. decembra REKLAMNA PRODAJA odlično, sveže blago, po izjemnih cenah: čokoladni praluic Kandit 500 g 6,00 din napolitanke nougat Podravka 500 g 4,80 din pariš čajno pecivo Koestlin 500 g 4,00 din kompot ananas 560 g 4,50 din ter rdeče in belo vino »en starček« »Mercator« grenki pelinkovec »Mercator« ter beli šampanjec »Slovin« — tokrat po reklamno nizkih cenah v vseh naših prodajalnah širom po Sloveniji REJCI PRAŠIČEV iYMeksTobux odkupuje svinjske kože od 1. novembra 1970 po zvišani ceni N din 4,50 za kg Oderite vsakega prašiča in oddajte kože najbližji zbiralnici. Turisti! POZOR! Odprli smo novo trgovino v novi hiši - Jože lllalle Št. Lenart v Brodeh VEČJA ZALOGA — VEČJA IZ BIRA Prodaja tudi ob nedeljah In praznikih popoldne. PRIJAZNO VABLJENI! Ekstra — eksport Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 % radijski sprejemniki za avto blaupunkt A naprave za centralne kurjave 0 gorilniki na olje od 70.000 lir dalje Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Gorenjska opekarna Dvorska vas objavlja prosto delovno mesto komercialista Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali gradbene smeri, moški lahko začetnik z odsluženim vojaškim rokom. Pismene vloge z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov: Gorenjska opekarna, Dvorska vas, p. Begunje na Gorenjskem. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Plača po dogovoru. PRODAM živilski kombinat Meljska cesta 19 maribor čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike Priporoča kvalitetne jajčne testenine in mlevske izdelke Kmetijsko živilski kombinat Kranj obrat Komercialni servis objavlja prosto delovno mesto prodajalke piščancev na tržnici Kranj Pogoj: KV prodajalka. Poskusno delo je 1 mesec. Nastop dela po dogovoru. Pismene prošnje z opi som dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovno sti sprejema uprava KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Ob pričakovanju gostov ne bodite v skrbeh, s čim jim boste postregli v Delikatesi ŽIVILA lahko nabavite raznovrstne speciali-tete, ki jih drugod ni moč dobiti. VELETRGOVINA ŽIVIL. A KRANJ Prodam 810 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. Te; lefon 22-221, interna 270 Kranj 5126 Prodam skoraj nov dvored-ni švicarski PLETILNl STROJ magicc. Dolamič Ivan, Grobolska pot 11 (Brod), Šentvid nad Ljubljano 514Z Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg. Praprotna polica 13, Cerklje 5143 Prodam 200 SADIK črnega ribeza. Podhom 20, Zg. Gor-je 5144 Prodam KRAVO simentaO-ko s teletom ali brez. Ces; njica 17, Podnart 514? Prodam pet KLETNIH OKEN (80X75) po znižani ceni. Gasilska 17, Kranj 514& Prodam več debelih PRA* ŠICEV za zakol, težkih oa 150 do 180 kg. Staretova 2X Cirče, Kranj 514/ Ugodno prodam skoraj novo OLJNO PEC emo 8. Tu-šek Pavla, škofja Loka, Cesta talcev 1 514° Poceni prodam SPALNIC^ Grobovšek, Kidričeva Kranj 51 p Prodam MEŠALEC SMr 150 z motorjem 4,2 kW, gra0* beno BARAKO in komplete" GRADBENI LES. Pl^P možno tudi s čekom. ca 3, Podnart \\Q- Prodam manjšo SLAM REZNICO s puhalnikom. 1«J ta 10, škofja Loka Prodam novo PLlN^ PEC. Jezerska cesta 35, Krag Prodam KONJA. Gorenj« vas - Reteče 39, škofja ^ ka ko- Prodam pet let starega £ NJA ali zamenjam za KK' VO. Pipan Ludvik, Zapoge gj Vodice Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Tomšičeva ^ Ugodno prodam ELEKT^" CNI ŠTEDILNIK gorenj«. ŠTEDILNIK - kabinet na F mog in KUHINJSKO OM* RO. Kranj, Luznarjeva Prodam SLAMOREZNl<£ in ŠROTAR na motorni P gon. škofja Loka, Kictr^57 Poceni prodam ŠTEDILNIK NA TRDO> £ rivo. škofjeloška 41/d, K*«^ Prodam TRAKTOR in osno PRIKOLICO za »ra«^ Voglje 60 , Prodam dva PRAŠIČA, ka od 130 do 150 kg, » ^ kol ali za pitanje. Dvorj ^ Cerklje pRAŠlC' Prodam sedem ;L0v. KOV. starih sedem te°5,6i Babni vrt 7, Golntk ^ Prodam ponny-expres- - Peter, Moste 37, Kom*0^ Ugodno prodam Kj^tfa-ŽAGO z motorjem 4 • slov v oglasnem od olje, Prodam PEC na OTROŠKI VOZIČEK, ^ delno OKNO in KROMPIR. Ccšnjevek * ^ Nova nagradna rubrika v PAVLIHI: SESTAVLJAMO OBČEGA SLOVENCA, ki ne prinaša samo smeha, ampak tudi 50 brivnikov BRAUN-ISKRA sixtant. V vsaki številki PAVLIHE en del občega Slovenca in vsa potrebna navodila. sixtant pa pametne Slovence Oddam opremljeno SOBO v centru Kranja, s tekočo mrzlo in toplo vodo. Ponudbe poslati pod »30.000« 5204 Zakonca iščeta SOBO s ku- , hinjo. Kern Stane, Begunjska 3, Kranj 5205 ■ Moški išče neopremljeno SOBO na Jesenicah ali v Ljubljani. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Takoj« Prodam polovico HIŠE z vrtom v Kranju. Vseljiva takoj. Informacije na telefon 22-923 Kranj ali na naslov v oglasnem oddelku 5207 V Kranju zamenjam STANOVANJE (72 mJ) za enakega ali manjšega s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 5208 Iščem SOBO v okolici Bleda ali Radovljice, po možnosti s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku V središču Kranja" oddam opremljeno SOBO s centralnim ogrevanjem za predplačilo. Ponudbe poslati pod »Središče« 5210 zAPostnve Takoj zaposlimo RAZNA-ŠALCA-KO za teren Stražišče. Delo v opoldanskih urah. Zglasite v ljubljanskem Dnevniku, Kranj, Titov trg 18 5211 UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok iščem. Nudim hrano in stanovanje. Ki tak, i Brod, ulica Ivanke Kožuh 18, Ljubljana — Šentvid 5212 IŠČEMO GLASBO za silvestrovanje, možna je tuđi honorarna zaposlitev. Vabi kolektiv restavracije PARK Kranj. Študentka —- germanistka INSTRUIRA angleščino in francoščino za vse šole. Naslov v oglasnem oddelku 5213 DEKLE z dokončano gimnazijo išče zaposlitev za eno leto. Ponudbe poslati pod »Kranj« 5214 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Šimenc, Kranj, Valjavčeva 4/1 5215 |;' m Prodam enostanovanjsko HIŠO v bližini Kranja (nedograjena, vseljiva). Naslov v oglasnem oddelku 5216 Prodam opremljeno, eno-sobno, takoj vseljivo STANOVANJE z garažo, na lepem kraju v Kranju. Cena 100.000 din. Ponudbe poslati pod »Samo resni interesent« 5217 Kupim gradbeno PARCELO ali starejšo HIŠO na širšem območju Radovljice, Lesc, Bleda. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod »gradnja« 5218 Prodam PARCELO (1300 mJ) v čirčah. Naslov v oglasnem oddelku 5219 19. novembra sem našel OVCO. Naslov v oglasnem oddelku 5220 OSTALO PLESNI TEČAJI za začetnike v delavskem domu v Kranju vsak torek, četrtek in nedeljo 5221 STRUGARSKA DELA opravljam solidno, poceni. Naslov v oglasnem oddelku 5222 f;v»fflftEPtTVEs j j GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s plesom. Igra trio ORFEJ. Iščem tudi GLASBO za Sil-vestrovo in za naprej 5223 Gostinsko podjetje Zelenica Tržič prireja vsako soboto v restavraciji Pošta ples. Začel se bo 14. novembra ob 19. uri. Po 22. uri bar. Tujske sobe! VABLJENI! Zahvala Ob boleči izgubi predobrega, ljubega očeta, starega očeta Franca Langusa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, kolektivom in znancem za poklonjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in vsem, ki so ga tako številno spremili v njegov poslednji dom. Posebna zahvala gospodu župniku iz Srednje vasi ter direktorju Zavarovalnice Sava tov. Hrovatinu za poslovilne besede, enaka zahvala pevskemu zboru iz Cešnjice. žalujoči sinovi In hčere: Franc, Marica in Anica z družinami ter Milka, Janez in Lojze Cešnjica, Polje, Žirovnica, Koper, 12. novembra 1970 Prodam OTROŠKI KOŠEK z blazino. Sp. Duplje 85 B 5165 prodam PRAŠIČA za zakol, vehovec Slavka, Voklo 65, ^ncur 5166 Prodam 7 tednov stare ^KAŠICKE. Grad 17, Cerklje 5167 TjTtt am 8 mesecev staro d Lahovče 8 5168 Prodam KRAVO simental-m kl bo v kratkem tretjič tefetila. Pšata 1, Cerklje 5169 Prodam POLNILEC za aku-nuJator (usmernik). Naslov •oglasnem oddelku ali po telefonu 22-110 Kranj 5170 ZA t dva PRAŠIČA za zakol Zg. Brnik 36 5171 £odam OVCO z jagnetom. glanca 1, Preddvor 5172 brn° n[Zki ceni Prodam do-ŠkiLu ranjeno SPALNICO, ^karabot, Partizanska cesta P^anj 5173 radva PRAŠIČA, sta-jJ 8 tednov. Tenetiše 29, Gol--____5174 KOTLE za ŽGANJEKU-"r., v vseh izvedbah in litetn ^ izdeluje najkva- KSS*, ŽS Prek 40 let WELJ v., bakrokotlar- /d V,jubljana' Aljaževa ■ H> Šiška. Prodam KONJA v petem star^ar°Sti ali zamenjam za v rK,,' ga ali Boved. Naslov oglasncni oddelku 5]75 PRAŠIČA t? kg težkega P^!CA- Lahovče 12 5176 za £ , kombinirano PEC (Dri ?3,0100" Bitnje 168 vpn gasilskem domu v jami) Prn i 5177 DEnSokt kuhinisko KRE- odddelku 1W V °g]asncT™ prn.i 5178 La dva delovna VO- Voklo^^ do 500 kg" Prodn ' encur 5179 re PBAi?^cdcm tednov sta-lje PRAŠIČKE. Grad 43, Cerk- Proda 5180 ^HRJA^Atnomesece starega klo Strahinj 18, Na- LorRdr ?f let Staro KC>BI- Pmda!! Kran-i 5182 min fam, f^i^i PECI: ka-sk^!?i> P^ ter LI-^ne 6n PJ matura«, ši-50 cm- Legat, Naklo 132 dloT ZAZIDLJIVO PAR. Kranj garažo- Zetova 26, Prodira Tir. 5224 8. Se v a EC 113 0,je ^o ne»iSe 17 on,Clji- ^men- To Prrvi ' Go]ni'k 5225 PRAšicT 130 kg težkega 28 1CA za zakol. Zg. Brnik p80? kosov STRES6 Volčja^ bobrovec in PSA Markj^V dobrega čuvaja. IC' Koknca 1, Kranj RASICA za zaTol 13, GUMI VOZ. Pivka akl° 5228 in fe rabljeno SPALNICO Krani v nav p,in ali olje. L Kovačičeva 7 5184 Kupim DNEVNO POHIŠTVO novejšega tipa. Naslov v oglasnem oddelku 5185 Kupim malo rabljeno BAS KITARO z ojačevalcem. Ta-bernik Ivan, Zali log 8, Železniki 5186 Kupim TRAKTOR ferguson 35 Kern Aleš, Komenda 24 Kupim ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK tobi, lahko rabljen, z dvema ploščama in pekačem, velikosti 54X35, visok 85. Debeljak, Selca nad Škof-jo Loko 58 5229 Kupim TOPLI POD, PODO-LIT ali podobno. Renko, Pre-doslje 60, Kranj 5230 MOTORNA VOZ* L A Prodamo motorno kolo PUCH 250. Ogled možen vsak dan pri Ribiški družini Bled, Kidričeva 4 5188 Prodam karamboliran AVTO DKW 1000-S s štirimi vrati (karamboliran zadnji del) lahko tudi po delih, štrasner Jože, Demšarjeva 14, škofja Loka 5189 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1966. V račun vzamem tudi cenejši avto. Grašič, Gorice 44, Golnik 5190 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Informacije na telefon 22-601 Kranj 5191 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1965. Voglje 45 5192 Ugodno prodam dobro ohranjen VW carmen, starejši letnik, škofja Loka, Kidričeva 39 5193 Prodam dobro ohranjen VW 1200. štular, Srakovlj? 4, Kranj 5194 Prodam FIAT 1300 ali menjam za manjšega. Pavkovič, šorlijeva 37, Kranj 5195 Ugodno prodam novo MONTAŽNO GARAŽO. Ogled v Kranju, Staneta Žagarja 34 5196 Prodam FIAT 1100. Jevšek Anton, Godešič 70, škofja Loka 5197 Ugodno prodam FIAT 1300 in zimske GUME z obroči za VW. Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu v jami) 5198 Poceni prodam karamboli-rano ŠKODO (1966). Motor v redu. Ogled v soboto in nedeljo. Dr. Pajntar, Cesta JLA 6, Kranj 5199 AMI-6, karamboliran, letnik 1962, prodam za 2000 din. Telefon 85-070 škofja Loka 5200 Prodam FIAT 750, letnik 1967. Marn Anton, Reteče 35, Škofja Loka 5201 Ugodno prodam FIAT 750, delno tudi na ček. Ogled pri gostilni Krištof v Predosljah pri Kranju 5231 Ml 'SfANOVAN-IA Iščem SOBO. Pomagam vsa dela, tudi kmečka. Ponudbe poslati pod »november« 5202 Zakonca iščeta SOBO s kuhinjo ali večjo sobo v Kranju ali okolici. Kamenšek Franc, Planina 2, Kranj 5203 brije norce BRflun ISKRA .t ti7 nesreče OBSOJEN ZARADI TATVIN Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Janka Lombarja, starega 26 let, iz Ljubljane zaradi tatvin na eno leto in šest mesecev strogega zapora. Lombar, po poklicu strojni ključavničar, je avgusta lani prišel iz zapora po daljši zaporni kazni. Ni se redno zaposlil, zato tudi ni imel denarja. V oktobru lani je zato vlomil v Mednem v parkirani avtomobil angleškega državljana in si prilastil fotoaparat in magnetofon. V februarju letos pa je pred stanovanjskim blokom v Ljubljani snel spečemu vinjenemu H. D. z roke uro, iz denarnice pa 1200 din. Nato ga je pospremil še v njegovo stanovanje ter si tam prilastil radijski transistor. V soboto, 21. novembra, je minilo leto dni, odkar je zastalo utrujeno in onemoglo srce Franca Malovrha ki je slutil slovo in šel od nas v tihi dom. Ljubezen do tebe, dragi mož, ne bo nikoli ugasnila. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Žalujoča žena in sinovi ter drugo sorodstvo Kolera nas je obšla Barake, kurnilii pred sodnikom Pred kratkim se je pred občinskim sodnikom za prekrške zagovarjalo šest občanov mesta Kamnika, ker kljub odloku občinske skupščine niso iz mestnega okoliša odstranili lesene barake ali garaže in kurnike. Na podlagi odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Kamnik, ki ga je občinska skupščina sprejela 1967. leta, je gradbeni inšpektor pregledal, kako se ta občinski odlok spoštuje. Razumljivo, sledila je prijava oseb, ki se ne ozirajo na podobo mesta in občinski odlok. Dva občana, ki sta se pred sodnikom za prekrške zago- varjala zaradi lesenih kurni-kov v mestu, sta se opravičevala, da ne moreta prek noči pojesti vseh kokoši. Barake pa so v glavnem rabile le kot začasne garaže. Do tu je vse v redu, toda oglejmo si, kaj je glede tega prekrška povedala Ivanka Zore, kamniška frizerka: »Lani sem postavila leseno garažo. Mimo garaže ne vodi nobena pot. Kam naj dam avto preko zime? Postavljam pa vprašanje, če smo občani po zakonu res enakopravni? Samo dvajset metrov od moje lesene barake sta dva lesena provizorija, eden je last trgovskega podjetja Kočna, Iz dežel, kjer je še pred kratkim bila kolera, že prihajajo zatrdila, da novih primerov obolenj ni več. Po-prašall smo na zavod za zdravstveno varstvo v Kranju, ki izvaja preventivne ukrepe, kakšno je sedaj stanje. Direktorica zavoda je povedala, da se sedaj že lahko govori o zmanjšani nevarnosti za vdor te bolezni tudi k nam. Na mejnih prehodih obmejni organi sicer še vedno preverjajo potrdila o cepljenju potnikov, ki prihajajo iz dežel, kjer je bila kolera. Na ljubljanskem letališču pa kontrolirajo potnike sodelavci zavoda. Pred dvema dnevoma so tudi ukinili stalno pripravljenost v karanteni na šmarjet-ni gori. Vse do srede tedna je bil hotel namreč pripravljen katerokoli uro sprejeti ljudi, ki so nekaj dni morali prestali izolirani. — Komisija za boj proti karantenskim boleznim sedaj zbira in ureja račune za večtedensko preventivno delovanje pristojnih organizacij. Vsota še ni znana, vendar pa bo federacija, ki je plačnik, dobila dokaj visok račun. L. M. VLAK TRČIL V AVTOMOBIL Na železniškem prehodu v Virmašah se je v sredo, 18. novembra, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Prevodnik iz škofje Loke je vozil od Virmaš proti tovarni Termika. Na železniškem prehodu v Virmašah se nI prepričal, če je prehod prost, in je zapeljal čez tire prav tedaj, ko je iz Kranja privozil tovorni vlak. Vlak je vozil vlakovodja Franc Pivec iz Ljubljane. Lokomotiva je trčila v zadnji bočni del avtomobila ter ga odbila na travnik. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. Kje mi lastniki? V gostilni pijejo kokto. — Foto: F.Perdan Ta podrtija v Kamniku pa je v družbeni lastnini in zato nI pred sodnikom. — Foto: J- Vl drugi pa Planike? Estetg videz kazijo prav te bar^ Zakaj občinski inšpektor di družbeni sektor ni Pr,JJ sodniku za prekrške?« „ in tOČ" Izjava Ivanke Zore Jj. na. Delovne in druge 01 zacije niso bile prijavlJ zaradi barak v mestu. Pa še to: Po sklepu občinske skupščine bi iz mesta i ^ rali odstraniti vse ,e. provizorije že do konc ' tošnjega marca. Zakaj in' tor ni že spomladi koni ral, kako se spoštujejo o" v ski odloki, P" " -- ^nct> nih in mrzlih jesenskih^ „ ljudje lahko res v ti— polo^-ju. j vidic Kranj, 21. novembra 1970 Smučarski delavci o novi sezoni Janez Jenko: Največ zanimanja v dolini Pred nekaj dnevi smo pisali o delu referata za sko-e pr>. smučarskem društvu Jesenice, danes pa smo amenili nekaj prostora njihovemu referatu za teke, ki Ba vodi Janez Jenko. Jenko, ki se je poprej aktivno snVa-rjal Z .at,etiko> orodno telovadbo, odbojko in s j^arskimi teki, je mesto referenta prevzel v letu poleg tega pa je še tehnični vodja pri atletskem Klubu Jesenice. • Kdaj so tekači pričeli s treningi? »Kvalitetnejši tekmovalci trenirajo brez odmora, ostali p;i so zače„ v maju Xreninge na Hrušici vodita tttfn °blak in Anton Preželj, v Mojstrani Franjo Po-v Žirovnici pa sem jih prevzel sam.« • Kje je največ zanimanja za teke? Je j VCi v dollni, delno v Žirovnici, najmanj na sanicah. Razlog, da na Jesenicah za teke ni zanima-al v- predvsem v tem, da se vsi bolj pridružujejo .^r"1 disciplinam in hokeju, kjer imamo največ tradicije pa tudi uspehov.« • Imate dovolj trenerjev? in nl dosti- Državni reprezentantl Kerštajn Rat x pr| in Rožič pri mladincih, ki so iz ni nI S° sp'ob hrez trenerja, ker v Ratečah enostavno ' "ik°gar, ki bi se bolj zanimal za delo na tem pod-nek* T,SU trenerjl- kl imamo, so večinoma bili Dr sami tekmovalci, zato imajo dosti izkušenj, ^renialo pa teoretičnega znanja, kar pa sicer velja °raJ 2a vse trenerje za smučarske teke v Sloveniji.« • Kaj pa mladi? Dr "Ji"3"10 Probleme s pridobivanjem mladih. Največji od l1 V tem' da treba ** ta šport veliko samo-orekanja in zato se le tisti, ki jim že po karakterju tek623' od,°eiJ° zanj. Za redne treninge, garanje in Kmovanja pa le malo dobijo, oziroma nič. Teki tudi o atraktiven šport, niti niso veliko popularni med kl M nimamo Pa tudi večjih mednarodnih uspehov, doli PriylačUI mlade. Največ bi jih lahko pridobili iz šn ?' k^er Pa učitelji nimajo nobenega posluha za ta ' da bi ga priporočali v šoli.« • Kakšni uspehi bodo letos? meH pripravab in treningih sodim, da bodo spet lani "?jbo,Jšimi v državi, uspehi pa bodo podobni kot T".'Največ Pričakujemo od Kerštajna pri članih in jnikarja pri st. mladincih (Rožič je pri vojakih).« • Kakšni problemi vas še tarejo? »Nekateri tekmovalci delajo v Železarni na tri izme od' li °težute trening, nekateri so tudi zelo oddaljeni Časa iVne8a mesta' zato imajo zelo malo prostega o a 'mamo tudi premalo denarja, da bi lahko bolje in enil,i tekmovalce, za boljše priprave pred sezono n 13 narašia], Velike težave so z opremo, kl je pri biti« ^ nc izde,uJeJ°, Iz uvoza pa jo je težko do- ^r^tih^k5* treba storiti za napredek smu- ZacnT° Panogo b> bilo treba popularizirati po šolah, strok trenerje po vseh lokalnih klubih z zadostno bilo , £°Stjo ter Jih honorirati, tekmovalcem pa bi treba zagotoviti dobro opremo.« Ljubelj - šesti v- borbe^h 1Škega prvaka v ^ašk-, \'grah osvojila keg- lobro kiPa Triglava- Zelo Pa so se izkazali tudi kegljači iz Tržiča, ki so z rezultatom 856 podrtih kc~:j_v zasedli zelo dobro šesto mesto. J. J. Prvenstvo Triglava v kegljanju Potušek in Popo- vičeva 123 kegljačev je nastopilo na letošnjem klubskem prvenstvu Triglava. V konkurenci starejših članov je zmagal Potušek, med članicami je bila prva Popov'medtem ko so člani odigrali prvi del prvenstva. V vodstvu je Kor-dež. Vrstni red: starejši člani— 1. Potušek 828, 2. Rozman 826, 3. Šcgula 810, 4. Sekne 807, 5. Markun 802 itd., članice — 1. Popovič 831, 2. čadež <"6, člani — 1. 1033. 2. Če- sen 1918, 3. Turk 1869, 4. Stare 1832, 5. Prion 1807, 6. Vehovec in škrab po 1764, 8. Kavčič 1751, 9. Norčič 1739, 10. Jorcb 1733 itd. P. Didič Namizni tenis Sava -sindikalni prvak Kranfa Samo tri ekipe so sodelovale na letošnjem sindikalnem prvenstvu Kranja v namiznem tenisu. To je nedvomno zelo klavrna udeležba. Prvo mesto je osvojila ekipa Save, druga je bila Iskra, tretja pa socialna služba. V posamični konkurenci je nastopilo 16 igralcev iz petih kranjskih delovnih kolektivov. Vrstni red: 1. Novak (Sava), 2. Trček (Iskra), 3. Karenjak (Sava). A. Novak Triglav |e reprezentanca Gorenjske V Trbovljah bo danes revija pokrajinskih reprezentanc v kegljanju. Ekipo Gorenjske bodo sestavljali le kegljači Triglava, ker sta Jeseničana šiibar in Hafner odpovedala sodelovanje v reprezentanci. Ekipo Gorenjske bodo sestavljali: Jože Turk, Anton Česen, Rihard Prion, Lojze Kordež, Miro Ambrožič, Raj-ko Stare, Milan Vehovec, Milan Jereb. P. Didič Gorenjska nogometna liga Jesenice: jesenski prvak Minulo nedeljo je bilo v gorenjski nogometni ligi odigrano zadnje kolo. Doseženi so bili pričakovani rezultati: Naklo : Jesenice 0:3, Kropa : Predoslje 4:4, Šenčur : Trboje 0:0, Pod-brezje : Preddvor 3:3, Kranj : Lesce 1:0. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Jesenic. Lestvica: Izbiramo nafboljšega gorenjskega športnika in ekipo Danes objavljamo zadnjič glasovalni listek za izbor najboljšega gorenjskega športnika in ekipo v letu 1970. Prosimo vas, da pri izbiri deseterice najboljših izberete res najboljše, ki so v letošnjem letu dosegli najboljše uspehe na domačih in tujih tekmovanjih. V zadnjih dveh številkah smo navedli vrsto kandidatov, ki pridejo v poštev za deseterico, vendar pri izboru lahko upoštevate tudi ostale, če mislite, da sodijo med deset najboljših na Gorenjskem. V ekipni konkurenci pridejo v poštev za peterico najboljših le kolektivne igre. Kot smo že omenili, pridejo v poštev hokejisti Jesenic in Kranjske gore, vaterpolisti Triglava, košarkarice Jescnic, odbojkarji Jesenic, veslači Bleda in drugi. Zadnji dan za oddajo glasovalnih listkov je ponedeljek, 23. novembra. GLASOVALNI LISTEK Najboljši gorenjski športnik Ime in priimek panoga 2. ...................................... I___________________________________________________ 5. ____________________________________________ 10..................................................... Najboljša gorenjska ekipa K.ub panoga 2_________________________ 3. ____________________ 4............................... Listek izpolnil: Ime in priimek .......naslov Jesenice 10 8 1 1 51:10 17 Šenčur 10 7 1 2 50:13 15 Kranj 10 6 2 2 31:17 14 Lesce 10 6 0 4 39:15 12 AIples 10 6 0 4 44:25 12 Trboje 10 4 4 2 28:14 12 Naklo 10 6 0 4 22:21 12 Predoslje 10 3 1 6 28:44 7 Kropa 10 0 4 6 20:43 4 Preddvor 10 1 1 8 15:51 3 Podbrezje 10 0 2 8 10:85 2 P. Novak Ker se bliža zimi in z njo neugodne vremenske razmere, smo zaprosili tri kranjske prometne strokovnjake, da bi nam odgovorili na naslednje vprašanje: Kako naj ravnajo vozniki motornih vozil v jesenskih, zimskih in spomladanskih prometnih razmerah? 0 Alojz Bizjak, operativni dežurni postaje prometne milice v Kranju: »Voznikom svetujem, da vožnjo prilagodijo stanju ceste. Pozimi se lahko promet odvija samo v primeru, če so vozila opremljena z zimskimi gumami in so tehnično brezhibna. Mislim, da so na Gorenjskem posebno nevarni naslednji odseki: Jelenov in gaštejski klanec v Kranju, cesta proti Ljubelju in Jezerskem, cesta na Podko-rensko sedlo in klanec v Podvinu (skakalnica). Primer. V nedeljo popoldne je cesta na tem klancu poledenela. Zato so imeli vozniki, ki so prihajali z radovljiške strani, že manjše težave. Opozorili smo tovariša Kučino na obratu Cestnega podjetja iz Kranja v Radovljici, ki je obljubil, da bodo klanec posuli. Vendar tega niso storili. Zato so morali miličniki pomagati voznikom do rrha. Lahko povem tudi to, da bomo vsa vozila, ki niso tehnično brezhibna, izločali iz prometa.« 9 Marjan Mažgon, referent za vzgojo in varnost v cestnem prometu in tajnik občinske komisije za varnost v prometu pri skupščini občine Kranj: »Večletna statistika kaže, da je jeseni, pozimi in spomladi kljub zmanjšani gostoti prometa več nesreč. Vzroki za to so naslednji: nagle vremenske sprerpembe (deževje, me- gla, poledica), poslabšano stanje cest (listje na cesti, kamenje, plazovi, udori) in počasna psihofiziološka prilagodljivost voznika, ker se le ta počasi prilagaja novim razmeram. Zato voznikom priporočam: strogo upoštevanje prometne signalizacije, posebno znak »spolzka cesta« na mostovih, nadvozih, na cestah skozi senčne predele, na kockanem vozišču itd., upoštevanje opozoril cestne službe in inšpekcije ter prometne milice, upoštevanje varnostne razdalje, da tudi podnevi v megli uporabljajo zasenčene luči, da se izogibajo prehitevanju in da vedo za načelo, da se nikoli tako ne mudi, da bi voznik šel prostovoljno v smrt in pri tem spravil v nesrečo tudi druge udeležence v prometu. Voznikom tudi svetujem, naj se ravnajo po etičnih in moralnih načelih udeležencev v prometu in da naj bodo strpni in tovariški na cesti, posebno do otrok, invalidov in starejših oseb. Vozila naj bodo tehnično opremljena. Vsem udeležencem v prometu pa svetujem, naj sodelujejo v prometnih akcijah in naj spremljajo in upoštevajo opozorila v tisku, radiu in televiziji. Velja naj geslo: Življenje ima prednost!« £ Rado Mohorič, komandir prometne milice v Kranju: »Vozniki naj predvsem upoštevajo, da se vremenske prilike v tem obdobju hitro spreminjajo. Vozila morajo biti zato obvezno opremljena z zimskimi gumami ali verigami aH pa z letnimi gumami, ki imajo še zelo dober profil. Pomembno' je tudi, da ima vozilo dobre brisalce zaradi boljše preglednosti v dežju, snegu ali megli. Se posebej naj vozniki pazijo, da bodo svetlobna telesa na njihovem avtomobilu delovala brezhibno (smerni kazalci in zavorne luči). V megli, dežju ali snegu (ko je vidljivost zmanjšana) priporočamo vožnjo z zasenčenimi lučmi. Ne toliko zaradi voznika samega, kot zaradi nasproti vozečih vozil. Prav je tudi, da ima vozilo dobre klimatske naprave, kajti vožnja z za-rosenimi ali zamrznjenimi stekli je zelo nevarna. Kadar vozite po zasneženi, zaledeneli cesti ali po snežni kaši previdno ravnajte s sklopko, z dodajanjem in odvzemanjem plina in z zavorami. Predvsem se izogibaj te vseh sunkovitih reakcij med vožnjo. Tako je na primer: bolj priporočljivo zaviranje z motorjem kot z zavorami. AH pa: ob na novo zapadlem snegu je pri speljavanju z mesta velikokrat bolj učinkovita druga prestava. Nadalje voznikom osebnih vozil priporočam, da se v slabem vremenu ne odpravljajo na daljša potovanja. če pa so že na poti, naj vedno dajo prednost vozilom za čiščenje cestišč. To opozorilo velja še posebno za tovornjake, prikollčarje in vlačilce. Za konec naj povem še to, da bomo v prihodnje ob posebnih prilikah obvezno izločali Iz prometa tudi osebna vozila, ki niso grajena oziroma prilagojena vožnji na zasneženi cesti (npr.: avtomobili znamke opel in vsi fiati razen fič-ka). Vse voznike motornih vozil pa prosim, da na vožnji upoštevajo navodila miličnikov, da vozijo počasi in upoštevajo pravilo: Vozi počasi, če hočeš priti pravočasno!« J. K. — A. Ž. Le redki so Jeseničani, ki ne poznajo dobrodušnega moža, katerega kaj težko srečamo brez bele čepice ali baretke. To ni nihče drug kot Polde Vlaga, ki je 25 let svojega življenja posvetil zborovskemu petju in kulturnemu življenju na Jesenicah. Poznajo ga tudi bralci Glasa, saj 1g že vrsto let naš zvesti dopisnik. Veliko pevcev je že pelo pod taktirKO Poldeta Vlage. Vodil je jeseniški moški in mladinski zbor »Mladi kovinar«, mešani zbor, komorni zbor, sedaj pa vodi železarski pevski zbor Je-klar, mladinski zbor železarskega izobraževalnega centra in zbor na osnovni šoli Tone Čufar. Polde nikdar ne miruje. Prostega časa nima, saj je razen tega še predsednik sindikalne organizacije na šoli, kjer poučuje nemščino, član občinskega sindikalnega plenuma, propagandist pri Avto-Moto društvu itd. Za svoje nesebično delo ni nikdar zahteval plačila. Družba, katW je žrtvoval toliko časa, se mu je oddolžila s kopico priznanj, saj je nosilec srebrnega odlikovanja Zveze Svobod Slovenije, prejel je čufarje-vo nagrado in plaketo, prejel je odlikovanje ob 100. obletnici Železarne, ima častni znak AMZS itd. čeprav je njegov delovni dan natrpan, se vedno predava na delavski univerzi. Vendar našemu Poldetu ni vseeno, čaj je s kulturnim življenjem na Jesenicah, ki po njegovem mnenju stagnira predvsem zaradi pomanjkanja idealizma, pomanjkanja sposobnih organizatorjev in strokovnih vodij. Nekdaj, prav*> je bila jeseniška kultura bolj pestra. -i^ Kinematografi na Gorenjskem zadnje dni vneto vrtijo film Popolni zakon. Poleg lepaka, ki pred dvorano oznanja ljudem, da bodo videli nekaj posebnega, niso pozabili izobesiti napisa 'Mladini izpod šestnajst let neprimerno'. In ljudje trumama juri šajo na blagajniška okenca. Med njimi je veliko žensk in moških zrelih let. Dvomimo, da bi se ti naučili Česa novega. Najstletnikom pa, kot že rečeno, ni dovoljeno v dvorano. Nekateri najbrž sodijo, da je primerneje, če mladina svojo radovednost Poteži lih focd" revijami, polnimi goi,n ^ in opisov seksualnih afcl s poslušanjem zobeljc oštarijskih vicov. 1 v p r a š a n je 3 o d g ovo r i