cena 80 dinarjev številka 28 (832) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje Predsedstvo OK ZKS Velenje Na istih temeljih drugačno delo V tovarnah manj živahno Letni oddih vseh nas je v polnem teku. »Vrste« za stroji, trakovi... so redkejše. Ponekod se bodo zelo razredčile, pač tam, kjer jim narava dela dovoljuje, da se odločajo za kolektivni dopust. Povsem prazno pa v proizvodnih prostorih seveda ne bo. EFE zidakov ne bo več Z ukinitvijo se onesnaženost ne bo povečala Do začetka tega meseca je poslovna organizacija EFE kot samostojna delovna organizacija v sestavi Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka. Glede na to, da so se že nekaj časa otepali s finančnimi težavami, so konec lanskega leta pristopili k temeljiti analizi stanja v tem delovnem okolju in na osnovi nje predlagali ukinitev te delovne organizacije in delni jdi njenih programov, saj sami niso bili več sposobni obnavljati družbenih sredstev in zagotavljati ustreznih pravic in socialne varnosti zaposlenih. Na torkovi seji se je predsedstvo Občinskega komiteja ZKS Velenje opredelilo do aktualnih nalog pri uresničevanju ekonomske stabilizacije in s tem v zvezi seveda do sklepov in stališč 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ter že predlaganih in sprejetih ukrepov za uresničevanje zvezne resolucije za letošnje leto. Osnovna nit pogovora je bila prenova zveze komunistov, čeprav bo temeljne ukrepe in sklepe na to temo sprejemal Komite, vendar pa tudi s to nalogo ne gre čakati. Zveza komunistov ostaja še naprej na istih temeljih, spremeniti pa je treba način dela. Diferenciacija — v smislu temeljite analize razmer v vsakem okolju ter opredelitev delovanja komunistov v njem in pa moralna obnova zveze komunistov — v smislu nastajanja nove politične kulture članov zveze komunistov, sta dve temeljni usmeritvi tega, kar s skupnim imenom opredeljuje prenovo. Če smo rekli, da ne smemo čakati, potem mislimo tudi na uresničevanje resolucije. V vsaki sredini je treba ta čas zagotoviti pogoje, da bo proizvodnja tudi v avgustu in septembru nemoteno tekla. Ze ta teden poteka živahna aktivnost. V torek je bil sklican aktiv direktorjev, za tem pa še posvet z vsemi sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in predsednikov sindikalnih organizacij. Namen teh sestanov pa je, da se dogovorijo, kako naj se v aktivnosti bolj kot doslej vključijo tudi osnovne organizacije zveze komunistov in osnovne organizacije zveze sindikatov, da se poenotijo do razmer in problemov v katerih delajo in zahtevajo od strokovnih služb, da pripravijo vse podatke tako, da bo iz njih jasno razbrati tudi odstopanja od resolucijskih okvirjev. Stvar, s katero pa ta trenutek ne gre čakati pa je, da komunisti od strokovnih služb in poslovodnih organov zahtevajo predlog planov, kako proizvodnjo obdržati tudi v poletnih mesecih. (mkp) K razrešitvi te problematike so takoj pristopili znotraj Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška Luke, pokrili so nastalo izgubo ter sprejeli ukrepe, da ta ne bi naraščala. Ustavili so proizvodnjo programov za katere so ekonomske analize pokazale, da so nerentabilni, porabili pa so vse zaloge surovin. Nemudoma so začeli prezaposlovati delavce, ki so ostali brez dela. Tudi to vprašanje so razrešili znotraj svojega sozda. Imenovali so tudi posebno strokovno komisijo, ki je pripravila program za prenehanje delovne organizacije EFE kot samostojne organizacije združenega dela. Predlagali so združitev v delovno organizacijo ESO tozd K KO, saj ima ta edina proizvodno in tržno tako zanimiv program, da je lahko odprla 45 novih delovnih mest, ki nadomeščajo ukinitev delovnih mest v EFE. Dohodek na delavca se bo vtem novem delovnem okolju od doseženih 787 tisoč v EFE pove- čal na 4 milijone dinarjev, smotrno pa bodo tudi izrabili objekt in spremljajočo infrastrukturo. Vse te aktivnosti so bile že tudi opravljene in lahko bi dejali, da je problem EFE v dolini razrešen. Vendar pa so se članom izvršnega sveta skupščine občine Velenje ob obravnavi tega poročila zastavljala vprašanja, kako bo s pepelom, ki ga bo REK ob prenehanju predelovanja v EFE, seveda odlagal v prostor. V tem delovnem okolju so sicer predelovali le slabih deset odstotkov celotne količine pepela, vendar pa je treba povedati, daje tudi to ogromna količina, kar okoli sto tisoč ton letno. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda REK Slavko Janežič je zagotovil, da ukinitev proizvodnje v EFE ne bo pomenila za okolje dodatnega onesnaževanja. V REK namreč nenehno raziskujejo, kako bi našli boljše metode odlaganja pepela, da bi okolje manj prizadeli. Ravno v zadnjem času so bili po njegovem zagotovilu, narejeni na tem področju premiki in v jezeru jim je že uspelo nekoliko zmanjšati količino ph. Seveda bodo z raziskavami na tem področju intenzivno nadaljevali tudi v prihodnje. K temu jih je zavezal tudi izvršni svet skupščine občine Velenje, ki je zahteval, da ga o tem pismeno obveščajo vsake pol leta. * M. Zakošek jp/ft^ MODERNO JE IZ ELKROJA JE ^_J Hi titovo velenje, 17. julija 1986 Titovo Velenje Zasedanje zborov Danes v Titovem Velenju zasedajo vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Ze sam pogled na dnevni red pove, da je čas dopustov. Na njem so same najpomembnejše zadeve, takšne, ki ne trpijo odloga, zato pa je dnevni red tudi precej skrčen. Delegati so vajeni veliko več točk, kot se jih je nabralo tokrat, ko imata največ točk zbora združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, osem. Kot novost novega mandata so tudi tokrat na prvem mestu delegatska vprašanja. Osrednje točke zasednja pa so za tem: naprej problematika varstva okolja v občini Velenje — gre za dopolnitev sklepov in stališč, ki so bili sprejeti na javni razpravi o varstvu okolja, za tem pa predlog družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—2000 in predlog družbenega plana občine Velenje za to srednjeročno obdobje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata za tem na dnevnem redu še predloga zazidalnih načrtov Podhrastnik — cona E in lokacijski načrt razširitve deponije premoga TEŠ in pa predlog odloka o spremembi odloka o javnem' redu in miru. Delegate nato čaka še nekaj potrditev predlogov izvolitev in imenovanj, ob koncu zasedanja pa še odgovori na morebitna delegatska vprašanja in pa pobude delegatov. Srečanje gasilskih veteranov Za člane gasilskega drušva Gaberke bo ta nedelja nadvse delovna. Pri tamkajšnjem gasilskem domu se bodo namreč srečali gasilci-veterani na že tradicionalnem tekmovanju, kar najbolj slovesno pa nameravajo razviti tudi nov prapor. Srečanje vetera-«^. nov se bo v Gaberkah začelo ob 14. uri. Občinski odbor RK Jutri krvodajalska akcija Občinski odbor Rdečega križa Velenje bo pripravil jutri, v petek, še zadnjo krvodajalsko akcijo pred dopusti za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Izkušnje preteklih let kažejo, da so potrebe po tej življenjski tekočini prav med počitnicami in dopusti največje. Bežen pogled na številke, oziroma poročila o delu na področju krvodajalstva kažejo, da bo načrtovano število odvzemov znova preseženo. Pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje so prepričani, da bodo občani naše občine v petek znova pokazali zvrhano mero solidarnosti in človekoljubnosti, čeprav so nekateri že na zasluženem oddihu. Enodnevna krvodajalska akcija bo potekala v prostorih Rekove družbene prehrane od 6. do 16. ure. - gjp Vinski gori praznujejo V teh dneh je živahno v krajevni skupnosti Vinska gora. Osrednja proslava ob krajevnem prazniku bo v nedeljo ob 12.30 na Jan-škovem selu, kjer te zadnje dni še pridno delajo na trasi ceste, ki bo povezala višinske kmetije Vinske gore z Dobrno. Na pomoč so jim v soboto priskočili tudi vojaki celjske arnizije. VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, 22. JULIJ. Skupščina občine, Izvršni svet, Občinska konferenca SZDL, Občinski komite ZKS, Občinski svet ZSS, Občinska konferenca ZSMS, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska konferenca ZRVS, Občinski štab TO Velenje. Intenzivni problemi ekstenzivnega zaposlovanja Kljub prizadevanjem, da bi sleherni delavec zaslužil toliko, da bi poleg sebe preživel vsaj še enega otroka, vedno znova in znova ugotavljamo, da temu ni tako. Še vedno je med nami veliko takšnih, ki prejemajo za svoje delo mnogo manjše plačilo in tako imamo v občini Velenje kar 4331 otrok za katere prejemajo starši družbeno denarne pomoči. Ob vsem tem pa še naprej ekstenzivno zaposlujemo in kršimo dogovore in družbene usmeritve. Še vedno razmišljamo samo v interesu svojega okolja in trenutnih potreb in zaposlujemo še naprej veliko ne- kvalificirane delovne sile. Ob tem pa pozabljamo, koliko stane takšen delavec celotno družbeno politično skupnost, saj del stroškov za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegove družine prevalimo pač na njeno breme. Število upravičencev do družbeno denarnih pomoči za otroke je po organizacijah združenega dela občine Velenje zelo različno. V mescu aprilu je bila na primer do otroških dodatkov upravičena skoraj četrtina zaposlenih na Vegradu, 19 odstotkov zaposlenih v HPH, 13 odstotkov v Veko-su ... V občini je do teh do- datkov poprečno upravičenih dobrih 7 odstotkov zaposlenih. Vsekakor bi se morali v organizacijah združenega dela nad temi podatki zamisliti in še posebej v primerih. kjer močno izstopajo, ukrepati. Ni in ne more biti sprejemljivo, da ob zaposlovanju nekvalificirane delovne sile, pozabljamo, koliko ta stane celotno družbo. Zaposlujmo torej produktivno, zagotovimo svojim delavcem ustrezne plače in ne prelagajmo obveznosti plačil za njihovo preživljanje oziroma za preživljanje njihovih družin, na ramena družbe, v omenjenem primeru na ramena skupnosti otroškega varstva. Vsaj ne v tolikšnem obsegu! Mira Zakošek 2. stran * OD TU IN TAM Titovo Velenje * 17. julij 1986 Elektrostrojna oprema — udarniško delo Prihranili za teden dni dela Delovna organizacija Rudar-sko-elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka Elektrostrojna oprema (je poznana kot prva, največja proizvajalka hidravličnega podporja in druge rudarske opreme v naši državi. Tako doma kot v tujini pa se je uveljavila tudi na področju izdelave in montaže transportnih sistemov. Delo delavcev iz ESO je celoten sistem transporta premoga za šo-štanjske termoelektrarne — tudi sistem odpepeljevanja v TEŠ -sistem transporta premoga in sistem odpepeljevanja za toplarno Kulkwitz v NDR, transporti za sipki in razsuti tovor v koprskem pristanišču, klasirnica premoga v Sikuljah in še veliko drugih objektov širom po Jugoslaviji. Leta I984je delovna organizacija ESO prevzela velik delež del pri izgradnji drobilnice in klasir-nice premoga v Pesju — objektu, ki spada med nadomestne objekte Rudnika lignita Velenje »Preloge«, obratovati pa naj bi začet že letos konec leta. Skupaj z Rudarskim inštitutom Ljubljana so v ESO izdelali tehnološki idejni projekt klasirnice in drobilnice v Pesju, prevzeli pa tudi izdelavo in dobavo transportne strojne Udarniškega dela v klasirnici in drobilnici v Pesju so se udeležile tudi delavke iz Esa. Vsak je po svojih močeh prispeval k temu, da je bilo delo narejeno kar najhitreje Skupna strokovna služba sis Sedež v Domu učencev V začetku maja smo v občini Velenje ustanovili skupno strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Ta opravlja vsa administrativna in strokovna dela za skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, socialnega varstva, zdravstva in raziskovanja. Za tiste, ki še ne veste — skupnost ima od ponedeljka naprej nov sedež v Domu učencev na Efenkovi — stolpič B. opreme — razen drobilnikov in sit — izdelavo spremljajoče tehnične dokumentacije tehnološke opreme, konstrukcijo dodatne opreme po reviziji projekta in vpeljavo računalniškega vodenja ter nadzora, ki bosta izvedena v klasični relejni in mikroračunal-niški tehniki prek barvnega grafičnega terminala. Klasirnica in drobilnica v Pesju je sedaj največja naložba RLV, sai njena celotna predračunska vrednost po aneksu V investicijskega programa za izgradnjo NOP znaša približno 5 milijard dinarjev. Od tega je vrednost del ESO več kot 1,5 milijarde dinarjev. Delavci iz ESO se trudijo, da bi svoje delo pri izgradnji tega objekta v Pesju opravili dobro in hitro. Konec junija so v ta namen izpeljali tudi udarniško akcijo, med katero je sto delavcev v treh urah v oba transportna trakova klasirnice in drobilnice premoga vgradilo sedemindvajset ton opreme in tako delavcem iz cSO, ki sicer redno delajo pri izgradnji klasirnice, prihranilo kar za cel teden dni dela. Dragica Lipuš PISMA BRALCEV# PISMA BRALCEV Še enkrat Raje na odpad kot ceneje K članku RAJE NA ODPAD KOT CENEJE, objavljenem 10. 7. tovarišu Mihaelu Slivarju, predvsem pa bralcem tednika NAŠ ČAS in naši,m potrošnikom dodajamo sledeče: Cene na odprti tržnici niso v naši pristojnosti, prav tako nimamo vpliva na prodajo manjvrednega blaga, ki je v opisanem primeru privatna lastnina. Ne strinjamo pa se s formalistično izjavo tovariša Slivarja, ki v imenu nekoga navaja naresni-co. Dobava kruha se vrši preko r;i7kladalne rampe, do prodajnega mesta v prodajalni se prenaša v plastičnih zabojih v katerih do- bavitelj vrši dovoz kruha. Dokaz, da je tovariš Slivar nasedel govorici je tudi v tem, da nimamo v neposredni bližini smetišča, saj odpadke zbiramo v dveh zaprtih kontejnerjih, odpadni papir pa v kontejnerju, ki se redno prazni. Soglašamo pa s tem, da bi s čistočo in higieno vsi skupaj lahko povrnili Titovemu Velenju videz, ki si ga mesto imenovano po Titu tudi zasluži, vendar ne na način NEKDO, REDKOST, ampak z resničnimi opozorili in to-variško kritiko. Vodja TOZD: Franc Vovk 0 klasirnici O klasirnici v Pesju se bolj malo govori in piše. Nihče ne vpraša stanovalcev, kakšno je življenje tik ob gradeči se klasirnici. Res nikogar ne zanima, kako je, če vse dneve in tudi noči delavci razbijajo brez prestanka? Veliko je bilo obljub, ki jih je REK dal krajevni skupnosti Pesje glede tega objekta. Toda kje so zdaj velika drevesa, ki bi zaščitila najbližje naselje pred prahom? Se mogoče kdo čudi, da je bil še pred nekaj tedni zunanji del klasirnice obrnjen proti glavni cesti še brez oken? Zdaj pa kar naenkrat so. Seveda so bila ta okna naknadno izbita. Le kdo bi se naj oziral na ljudi, ki bodo morali (morajo) požirati ves prah in jesti umazano zelenjavo? In ali bo sploh še mogoče živeti v takšnem hrupu? Kaj bi bilo, če bi živeli na tem ogroženem območju odgovorni možje, ki so rekli DA za graditev klasirni- ce? Prav gotovo bi bile najbližje hiše že zdavnaj prazne, zgrajeno pa bi bilo novo naselje za te prebivalce. Toda ... Je res dolžnost ogroženih stanovalcev, da si sami iščejo nove parcele in gradijo hiše? Ko je dandanes vse tako zelo »poceni«. Pravi krivec, ki bi moral to storiti, pa modro molči. In že se šušlja, da nekateri preko zvez tistega, ki bi odkupil ogrožene in pokajoče hiše. Nekateri stanovalci, seveda. Tako pa je pri nas že od nekdaj. Tisti, ki vso stvar zavozi, da roke proč. Tisti, ki je ogrožen pa mora vso stvar popraviti. Res je navs-zadnje — klasirnica mora biti. Toda čudno! Ko je bilo vprašanje o graditvi klasirnic, so si bili vsi odgovorni enotni, ko pa je treba kaj storiti za stanovalce, pa ni nikogar, ki bi kaj ukrenil?! N. N. Prejeli smo Previdnosti ni nikoli preveč Varnostna ocena, ki so jo izdelali v krajevni skupnosti Levi breg je zaradi časa, v katerem jo objavljamo, zanimiva tudi za druge krajane, v občini Velenje. Z njo so želeli opozoriti na stvari, na katere je treba biti še toliko bolj pozoren v času dopustov in turistične sezone. Kot ugotavljajo v oceni, v krajevni skupnosti v zadnjem času niso opazili večjega obsega kaznivih dejanj s političnim obeležjem, širjenja vznemirljivih novic, neresnic, širjenja političnega tiska, kljub temu pa ne bo odveč. če smo vsi pozorni na pojav takšnih stvari. S prikrivanjem storilcev ali dejanj lahko sami ustvarimo pogoje, da se takšna aktivnost širi in dobi še večje razsežnosti. Vse večji obseg pa dobivajo kazniva dejanja s področja kriminalitete, ugotavljajo. Gre za manjše in večje tatvine, vlome v avtomobile in stanovanja, v kleti, trgovine, kioske ... Še posebno so ugodni pogoji za takšna junaštva v času dopustov, ko je mesto bolj prazno kot sicer. Zato mora biti tudi naša budnost toliko večja. Da smo dolžni zaklepati stanovanja, kleti, skupne vhode in vhodna glavna vrata je jasno. Prav tako pa bi bilo dobro, ko bi si vsaka družina pred odhodom na dopust zagotovila nekoga, ki bi mu pustila ključ zaradi občasne kontrole, pa tudi zaradi lazjt " intervencije v primeru izliva vode, požara ali podobne nesreče, ki bi ne povzročila veliko škodo samo lastniku stanovanja, ampak tudi sosedom. Veliko težav predstavlja po- manjkanje parkirnih prostorov, ki pa so poleg tega zatrpani še s starimi nevoznimi avtomobili. Zato odstranimo vse tisto, kar na parkirišče ne sodi. Žal, parkirišča postajajo tudi zelenice, vsaj tistim, ki še niso dojeli za kaj zelenice v resnici služijo. V krajevni skupnosti Levi breg se zavedajo, da je pomanjkljivosti še več, vendar pa so opozorili na tiste, najbolj bistvene in tiste, kjer se lahko krajani sami uspešno vključijo in s tem izboljšajo varnost. Kdaj TV pretvornik na Sv. Križu? ? Ideja postavitve TV pretvornika na Sv. Križu nad Belimi vodami je že stara. Zanjo se je ogrevala KS Skorno — 9 Florjan in KS Topolši-cav želji, da bi tudi dolini, ki ležita v senci Skorna odn. Loma, dobili dober TV signal. No, pogovori z RTV Ljubljana so stekli takoj po izglasovanem zadnjem referendumu v občini, kjer sta si obe krajevni skupnosti postavili v program sofinanciranje gradnje. Polovico stroškov — izgradnja ceste do pretvornika, objekt za namestitev aparatur in električno napeljavo, bi namreč šlo v breme obeh KS. ostalo pa na breme RTV Ljubljana. Meritve na omenjeni lokaciji so bile opravljene že jeseni 1985. Po izjavah strokovnjakov RTV je predlagana lokacija enkratna. Z novim pretvornikom bi pokrili ne samo dolini Flor-janščice in Topolščice, temveč še vse ostale s TV signalom revne predele v okolici. Ponovni — skupni ogled vseh akterjev je bil predlagan za pomlad 1986, vendar do tega ni prišlo. Zakaj? V tem času smo namreč pisno zaprosili PTT Celje, da nam v svojem objektu zgrajenem že na tej lokaciji, dajo v najem prostor potreben za namestitev aparatur. S tem smo se hoteli izogniti dodatne pozidave in nasilnega spreminjanja idiličnega okolja. Pa tudi cesta in napeljava bi bili s tem rešeni. Ne dovolimo, je bil kratek odgovor, in tudi obrazložitev, se jim rii zdela potrebna. Zataknilo pa se ni samo tu. RTV Ljubljana nima namreč 4 milijona dinarjev, kolikor bi po njihovih izjavah stale aparature in dela na postavitvi. Letos samo 4 milijone, koliko drugo leto, nihče ne ve. Inflacija pa je že dodobra izničila sredstva, ki so v ta namen rezervirana iz refe-rendovskih sredstev. Ljudje pa sprašujejo, kdaj končno boljši program, boljša slika, negodujejo tudi zato, ker so siti obljub. Obljubiti pa je najlažje takrat, ko v strahu, da zastavljena akcija ne bo uspela, planiramo tudi kaj nepreračunlji-vega. Menim tudi, da je moralna obveza RTV Ljubljana, da svojim televizijskim gledalcem omogoči sprejemanje dobre slike, kar pa brez ustrezne gostote TV pretvornikov, ne more biti uspešno. V občini se v zadnjem času ogrevajo tudi že za kabelj-sko televizijo, kar je vsekakor pohvalno. Ne bi pa smeli pozabiti priskočiti na pomoč občanom, ki bi tudi sami prispevali del denarja, da se jim omogoča gledanje TV programa dostojno času v katerem živimo. Zato menim, da bi bilo v občinah Velenju in Mozirju potrebno vključiti vse sile in zbrati potreben denar, pa čeprav tudi od gospodinjstev, ki se za gradnjo zanimajo. Le tako bi zbrana sredstva omogočila postavitev prepotrebnega pretvornika, ki ga RTV Ljubljana iz lastnih sredstev ne more realizirati. In ne nazadnje! Nismo upravičeni, da plačujemo enako tv naročnino, kot gledalci, ki jim lokacije TV pretvornikov dajejo možnosti izbire programov. Temu naj bi prisluhnila naša osrednja TV hiša. Nazadnje pa smo dolžni dati volilcem tudi tisto, nekaj malega, kar jim po referendumskem programu pripada. A. K. Gorenje Glin Nazarje Odločno za sanacijski program Na zadnji seji akcijske konference so komunisti nazarske Lesne industrije obravnavali pred-vem uresničevanje sanacijskega programa in svoje naloge pri tem. Predvsem so poudarili svto-jo odgovornost pri uresničevanju nalog, kar posebej velja za komuniste v strokovnih službah ter za poslovne organe na vseh ravneh delovne organizacije. Po akcijski konferenci so o tem razpravljali še komunisti po osnovnih organizacijah, kjer so predvsem poudarili nujnost, da se vsi delavci zavedo svojega položaja ter spremenijo miselnost in odnos do dela ter do uresničevanja ukrepov sanacijskega programa. Pomembno je tudi, da se vsi skupaj uprejo primerom splošnega kritizerstva, vnašanja nezaupanja in nemira v kolektivu. Osnovne organizacije so sprejele tudi konkretne programe politične aktivnosti .v svojem delovnem okolju. Posebej so na akcijski konterenci poudarili pomen in vlogo spodbujanja dobrega in ustvarjalnega dela. Jasno namreč je, da bo le uveljavljanje meril osebnega prispevka zagotovilo odgovornost za izvajanje del in nalog. SAMI POSTAVILI SORTIRNICO Pri načrtovanju naložbe v novo sortirnico v temeljni organizaciji Žagarstvo so se nazarski lesarji odločili, da bodo večino montažnih del opravili sami. Najprej so predvidevali, da bodo sami opravili postavitev temeljne mreže, podporne konstrukcije in montažo strojne op'reme. Delavci temeljne organizacije Energetika in vzdrževanje so vsa ta dela opravili dobro in celo pred predvidenim rokom. To so zmogli tudi z delom v podaljšanem času in ob prostih sobotah. Po teh prvih delih so sami prevzeli še postavitev elektro dela sortirnice ter vsa tesarska in pleskarska dela, česar prej niso predvidevali. Gasilsko društvo Pesje razpisuje prosta dela in naloge HIŠNIKA V GASILSKEM DOMU Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Končana poklicna šola tehnične smeri 2. Gasilec z veseljem do gasilskega dela 3. Odslužen vojaški rok 4. Šoferski izpit najmanj B kategorije Prednost pri izbiri bodo imeli poročeni kandidati O delu in nalogah hišnika lahko kandidati dobijo podrobnejše informacije pri predsedniku gasilskega društva. Prijave pošljite najkasneje do 31. julija 1986 na naslov: GD Pesje, Titovo Velenje z oznako »razpis za hišnika« r »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; "»d 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421^1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. i 17. julij 1986_★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran 3 Inventivna dejavnost v občini Velenje Sadovi načrtnega dela se že kažejo Odbora za inventivno dejavnost pri Občinskem svetu zveze sindikatov in Občinski raziskovalni skupnosti Velenje sta letos na osnovi skupnega programa dela že desetič ugotavljala stanje na področju inventivne dejavnosti v naši občini. Analiza, izdelali so jo na podlagi ankete, ki so jo poslali šestindvajsetim organizacijam združenega dela in Obrtnem združenju, je narejena. Na vprašalnik se je odzvalo dvaindvajset organizacij, ki zaposlujejo 21 tisoč 727 delavcev ali 85 odstotkov vseh. Najbistvenejša ugotovitev te analize je, da smo v občini Velenje lani s pomočjo inovacij povečali dohodek za čez milijardo dinarjev, kar je bistveno več kot leta 1984 — ko smo tako prihranili nekaj čez 283 tisoč dinarjev. Tistim organizacijam združenega dela, ki so že doslej naredile veliko na področju inventivne dejavnosti, pa so se pridružile še nove. Tako so lani prvič evidentirali predloge tudi v Modnem salonu, El-kroju — tozdu Konfekcija Šoštanj in v Gorenju Servisu. V večjih organizacijah združenega dela inventivni dejavnosti posvečajo posebno skrb. Ponekod imajo zaposlene delavce, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Te organizacije združenega dela vsa- ko leto tudi izstopajo po številu koristnih predlogov: profesionalce za to področje imajo v Rudniku lignita Velenje, Termoelektrarnah Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Procesna oprema, Vegradu, sozdu REK. V kratkem, tako so nam povedali, ko smo se pogovarjali z Romanom Juričem, strokovnim sodelavcev pri Občinskem sindikalnem svetu in Draganom Čelofigo, predsednikom odbora za. inventivno dejavnost pri občinskem svetu, pa bodo že v kratkem zaposlili delavca za področje inovàti-vne dejavnosti tudi v ESO. Marsikje delujejo komisije za inovacije, spodbujanje inventivne dejavnosti pa poteka tudi preko ustreznih strokovnih služb. V tej smeri je bil sprejet tudi sklep s skupnega zasedanja zbora združenega dela in občinske raziskovalne skupnosti septembra lani, ki so jo posvetili izboljšanju razmer na področju razvojno — raziskovalne in množične inventivne dejavnosti. Organizacije združenega dela naj bi pospeševale to dejavnost v svojih sredinah tako, da bodo po'stopoma povečevale število razvojno —■ raziskovalnih kadrov in za razvoj izdvajale tudi večja sredstva. Sicer pa so vsi sprejeti sklepi s tega zasedanja še vedno aktualni. Spodbujanje inovatorjev pa poteka še drugače. Ena največjih spodbud je prav gotovo vsakoletna razstava s podelitvijo nagrad — spomnimo se lanske, ki je imela zveneč naslov: žetev inovacij ; tudi letos razpisujejo nagradni natečaj za najuspešnejše inovacije s področja razvojno — raziskovalnih dosežkov, množične inventivne dejavnosti, ustvarjalnosti društev in posameznikov izven organizacij združenega dela in ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu. Novost, ki jo imate v skupnem programu dela za letos obe O čem le razmišlja? O inovacijah? (foto: vos) Elkroj, tozd Konfekcija Ob novilh proizvodnih prostorih šošštanjskega Elkroja so pred čassom odprli tudi tovarniško pnodajalno, v kateri lahko dobiite oziroma kupite izdelke iz njihovega programa. Nekattere med njimi tudi po tovarniiško znižanih cenah. ,, ....j,,. V Elkroj)ju približno kar 80 odstotkov vseh izdelkov pro- dajo na tuje tržišče. Ker so tuji kupci, še bolj kot domači, zelo zahtevni, tega se zaposleni dobro zavedajo; namenjajo kakovosti izdelkov kar največjo pozornost. Pred vsemi nami je letni oddih. Tudi za delavce šo-štanjske Konfekcije Elkroj. Vendar na dopust ne bodo odšli posamezno, ampak ko- lektivno za tri tedne. Da bi proizvodnja po vrnitvi na delovna mesta stekla* nemoteno in da bi uresničili načrtovane zahtevne cilje, bodo v tem času delali le vzdrževalci. Vrata sicer dobro založene trgovine pa bodo seveda ostala odprta za vse, ki bi radi svojo garderobo izpopolnili z Elkrojevi-mi izdelki. že omenjena odbora za inventivno dejavnost pa je tudi organiziranje predavanja o inventivni dejavnosti za učence drugih in četrtih letnikov Centra srednjih šol, še pomembnjša naloga, ki so si jo zadali pa je, na enem mestu nuditi pomoč oziroma svetovanje inovatorjem pri realiziranju inovacijskih predlogov, v občini vzpostaviti informacijski sistem-za patentno informatiko in ustanoviti občinsko bazo podatkov za informiranje. O tem slednjem v sodelovanju s Savinjsko—Šaleško gospodarsko zbornico že potekajo pogovori. Sistematično in načrtno delo na področju inventivne dejavnosti že daje rezulate. Stanje na tem področju je v občini Velenje iz leta v leto boljše, veliko pa bo treba še narediti, da se bomo v vseh okoljih začeli zavedati pomena te dejavnosti. Razviti svet hiti naprej, že sedaj je težko loviti korake za njim. Sicer pa je osnovni koncept razvoja sistema inventivnega dela v organizacijah združenega dela, kot so zapisali v zaključku analize, da se ne sme in ne more razvijati stihijsko, temveč mora biti celovito usmejeno, sistemsko organizirano, vodeno in usklajeno. M. Krstič — Planine 477 prijavljenih predlogov Število prijavljenih in realiziranih predlogov se je lani v primerjavi s predlani povečalo za 13,7 odstotkov in jih je bilo 477. Večina s področja tehnike in tehnologije (462), s področja varstva pri delu jih je bilo 12, s področja organizacije dela 10, drugi predlogi pa so bili trije. Gospodarska korist Gospodarska korist iz .naslova inovacij je v preteklem letu znašala 1,055 milijarde dinarjev in je kar za 273 odstotkov večja kot leta 1984. Največje povečanje v absolutnem znesku beležijo Gorenju — skupaj 667,2 milijonov dinarjev. V odstotkih pa so največ povečali gospodarsko korist v Veplasu. Nagrade inovatorjem V absolutnem znesku so največ izplačale v Gorenju in sicer 17.839.000 dinarjev, kar predstavlja tri četrtine vseh izplačil v občini Velenje. Seveda so izplačila inovatorjem odvisna od gospodarske koristi. POD PRHO Besede, besede, besede,... Nekaj se na področju kadrovske politike tudi v naši občini spreminja. Če tega še ni opaziti pri kvaliteti zaposlovanja, pa toliko bolj veseli, da se vsaj na govorniških odrih tej problematiki posveča veliko več pozornosti kot se jo je še lani in prelani. da še bolj nazaj sploh ne posegamo. Od vsepovsod ta čas odmevajo besede, grožnje s sankcijami, kaj bo. če ne bo . . . Te besede res še nimajo pravega odmeva, saj se zaposlovanje nekvalificirane delovne sile. ki je glavna spotika vseh, še naprej nadaljuje. In v času, ko se trudimo, kako bi takšno zaposlovanje preprečili, se kot v porog tem prizadevanjem povsod razkazuje oglas Elkroje-ve temeljne organizacije Konfekcija Šoštanja, ki vabi k sodelovanju kar šestdeset nekvalificiranih delavcev! Ko govorimo o kvaliteti zaposlovanja. ko končno le ugotavljamo, da je kadrovska politika pomemben del gospodarjenja, smo lahko veseli, da so marsikje začeli spoznavati, da prestrukturiranje proizvodnje — kot kaže najbolj »modne« besede v zadnjih . letih — ne bomo uspeli uresničiti samo s spremembami med stroji in tehnologijo, ampak tudi s kadri, ali celo najprej z njimi. A žal ne s takšnimi, kot jih zaposlujemo v občini Velenje, kjer je moč še vedno bolj cenjena kot znanje. S takšnim zaposlovanjem kot ga imamo, voza razvoja res ne bomo mogli vleči naprej, kveče-mu bo on nas vlekel nazaj. V prvih štirih mesecih letos — 1199 zaposlitev — ne dodanih, ampak vseh. Takšnih, kjer je zajeta fluktuacija, kjer gre za nadomestne potrebe zaradi upokojevanja, zaradi odhodov . . . Od vsega tega števila pa samo 134 novih zaposlitev — s posredovanjem Skupnosti za zaposlovanje. Od tega. da bo še bolj jasno, kaj hočemo povedati, kar 557 nekvalificiranih delavcev in peščica polkvalificiranih. To pa pomeni skoraj polovico vseh. Kot kaže so prav ti delavci najbolj iskan kader. Po njem je povpraševanje največje. Od tu do fluktuacije pa ni več daleč. Zato so lahko tudi sprehodi teh iz ene v drugo organizacijo in naprej tudi najdaljši in najlepši. In tura: Vegrad (odšlo 110 delavcev, zaposlili 111 — 35 nekvalificiranih in polkvalificiranih), Gorenje Gospodinjski aparati (odšlo 163 delavcev, prišlo 404 — 267 nekvalijiciranih), Rudnik lignita (odšlo 172 delavcev, prišlo 175 — 123 nekvalificiranih). Veplas. Tovarna usnja Šoštanj. . . Pa se kdo v tej družbi vpraša, koliko nas ti sprehodi stanejo? Verjetno ne. Če bi se, bi mu že preprosta računica. takšna, ki jo znajo danes že otroci v nižjih razredih osnovne šole. pokazala da zgubimo na račun fluktuacije veliko več. kot bi nas stala dobra in načrtna, pametna in ekonomska zaposlitev in nujno potrebna temeljita priprava vsakega delavca nanjo. Zakaj omenjamo to slednje? Zato ker je vraščenost vsakega posameznika .v delovno organizacijo, temu bi se lahko reklo tudi identifikacija z njo, izredno pomembno. Če se tej problematiki posveča dovolj pozornosti, če se jo jemlje dovolj resno. potem tudi rezultati ne morejo izostali (beri: dosti manj fluktuacije bo tudi med nekvalificiranimi). Ko so pred leti delali raziskave o vzrokih fluktuacije so bili osebni dohodki šele na drugem mestu, na prvem medsebojni odnosi v kolektivu. In če smo na začetku rekli, da se na področju kadrovske politike v občini Velenje nekaj le spreminja na bolje, potem pa stvar obrnili na glavo, smo pri tem mislili predvsem to, da smo se začeli, pa čeprav samo z besedami in še ne z dejanji, zavedati pomena dobre kadrovske politike. Takšne, ki res ne da rezultatov čez noč, ko pa jih da, so ti veliki. In žal moramo ugotoviti, da so že besede namenjene temu področju izreden napredek. Milena Krstič-Planinc se pričenja Brez električne energije ne bi več mogli živeti. Postala je naša vsakodnevna spremljevalka. Popolnoma izgubljeni smo, če nam je zmanjka le za trenutek. Ohromimo. Brez nje ne znamo delati, brez nje ne znamo preživljati prostega časa, brez nje smo čisto izgubljeni. Pa vendar električne energije, kljub vsemu, ne znamo ceniti. Zanjo namreč ne uspemo postaviti primerne cene. Najpogosteje tarnamo, da je elektrika predraga. Pa je res tako? Zakaj potem njene porabe ne omejimo? To pa je že kar nemogoče. Za to bo našel sleherni med nami tisoč izgovorov ali pa prevelike porabe sploh ne bo priznal. Če pa se primerjamo z razvi- energije. Veliko preveč! Približno toliko, kot oni. Zakaj potem negodujemo, bi vprašali. Vzrokov za te pa je - veliko. V prvi vrsti ni ta ne more biti sprejemljivo, da z okoli 4800 kilovati, kolikor jih porabimo poprečno na uro v Sloveniji, ustvarimo kar dvakrat do trikrat manjši družbeni proizvod kot v razvitem svetu. Rezerve so torej na področju porabe električne energije le ogromne, jasno pä je tudi, da je njena cena kljub podražitvi še vedno prenizka, saj pomembnih razmišljanj o smotrnejši porabi, še vedno ni čutiti. Ob vsem tem pa celo pozabljamo,' da naše zaloge energije niso večne in da posegamo po njih hitro, prehitro. O tem najbolj zgovorno govori podatek, da imamo v Sloveniji le še okoli 290 milijonov ton premoga. Po sedanjih načrtih pa jih bomo skoraj polovico izkoristili do konca tega tisočletja. Kaj pa bo potem? Mira Zakošek w Cemu je namenjena Rdeča dvorana? Vprašanje, ki smo ga zapisali v naslovu, je žal še vedno odprto, še vedno močno nedorečeno. Se vedno se namreč v občini nismo uspeli dogovoriti, kakšen je osnovni namen Rdeče dvorane v Titovem Velenju, ki smo jo gradili tudi s sredstvi samoprispevka in od nje veliko pričakovali. V tem velikem prostoru naj bi uveljavljale svoje interese različne športne skupine, namenjena pa naj bi bila tudi rekreativnemu, športnemu in zabavnemu preživljanju prostega časa občanov. Tò so razmišljanja, ki so najpogosteje prisotna. Rdeča dvorana pa je velikokrat vse kaj drugega. Upravljal-cem Rdeče dvorane radi to tudi zamerimo, ob tem pa seveda po- zabljamo, da je to tudi objekt, Ki ga je potrebno vzdrževati. To vzdrževanje pà je zelo drago. Prej naštete dejavnosti niso rentabilne in bi zanje bilo treba zagotavljati tudi družbena sredstva. Rdeča dvorana pa je po besedah direktorja Milana Stehar-nika edini tovrstni objekt v Sloveniji, ki za svojo dejavnost ne dobiva družbenih sredstev. Zaradi tega je v njej veliko, zadnje čase paše več bolj donosnih dejavnosti. Takrat morajo klubi odigrati športna srečanja v dvoranah ali telovadnicah drugje po Slo.veniji (naše telovadnice za to. niso primerne). Pa se s takšno opredelitvijo namena Rdeče dvorane, podob- no razmišljali tudi za to srednjeročno obdobje, lahko strinjamo. Vsekakor, če za financiranje osnovnih namenov nismo sposobni zbrati denarja. Pa ga zares nismo? Močno je namreč prisotna misel, da smo znova zatajili pri dogovarjanju, da se za potrebna sredstva pri samoupravnih interesnih skupnostih nismo uspeli dogovoriti oziroma, da možnosti za opredelitev namembnosti Rdeče dvorane še nismo dovolj izpostavili. To pa je vsekakor nujno. Rdeča dvorana naj služi namenom, za katere smo jo gradili, če pa jih ne bomo mogli sofinancirati, se bomo pač morali zadovoljiti z njeno sedanjo vló-g°- (mz) 4 stran * fiaS CaS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 17. julij 1986 SREČANJE # SREČANJE Vinska gora Kratek intervju Delo s čebelami pomirja in koristi Krajevna skupnost Vinska gora praznuje vsako leto 22. julija. Na dan, ko praznuje tudi cela Slovenija Dan vstaje. Iz tega praznovanja, takrat, ko to še ni bil praznik krajevne skupnosti, se je rodila ideja, da naj bi krajani Vinske gore praznovali. Ob dnevu vstaje so namreč organizirali pohod na Paški Kozjak in tam je po končanem pohodu nastala tudi ideja. Od ideje do uresničitve, že kar prihodnje leto, pa ni bilo daleč. Praznujejo tudi letos. Z bogatim programom so pričeli že konec preteklega meseca z zaključkom del telefonskega omrežja, s proslavo ob IO. obletnici društva Partizan Vinska gora, s športnim srečanjem s pobrateno krajevno skupnostjo Bele vode, pripravili so tekmovanje v streljanju z ma-lokalibrsko in zračno puško. Košarkarski turnir, v nedeljo je v Vinski gori potekal še Nogometni turnir, pa igrica Mačeha in pastorka. Danes ob 18. uri bo tradicionalno šahovsko srečanje z Vrb-jem, jutri ob 19. uri najprej srečanje, za tem pa taborjenje mladincev Pake in Vinske gore, ob 20. uri se bo pričel družabni večer ob tabornem ognju na Janško-vem selu. Praznik pa bo dosegel vrhunec, 20. julija, torej v nedeljo, s kanonado v zgodnjih jutranjih urah, ob 10. uri bo slavnostna se- področjih naprej. Ljudje danes želijo složno delati in sodelovati ter se strokovno izpopolnjevati, pa vendar je to še' največkrat na cesti, ko si ti pomagajo v morebitni nesreči ali okvari. Izkušnje, delovni pogoji kljub vsemu vežejo poklicne voznike med seboj v veliko marljivo družino, brez katere bi težko uresničeval svojo najpomembnejšo nalogo — varna vožnja.« Ponašate se z bogato in pestro dejavnostjo »V vsaki dejavnosti so enkrat »na delu« uspehi, drugič padci. Pri našem združenju je zaradi nekaterih kadrovskih sprememb krenilo na bolje na vseh področjih — od avto šole do družabnega življenja. Kljub temu še ni vse tako, kot bi si želeli. Vložili bomo vse napore, da bi uresničili tudi tisto, kar nam do sedaj še ni uspelo.« Prosti čas postaja v današnjem delovnem in življenjskem utripu vse večja dobrina, seveda to velja za njegovo pametno in zdravo koriščenje. Res nam delo, pehanje za denarjem in dobrinami, jemlje vse več časa, toda v vsakem primeru lahko in moramo najti nekoliko časa zase in svoje počutje. Možnosti in oblik je obilo, vse je več ali manj odvisno le od našega zanimanja in dobre volje. Sprostitev po napornem delu v tovarni ali kje drugje so lahko tek, kolesarjenje in vse kar sodi k temu, lahko pa so to tudi najrazličnejši konjički. Tudi čebelarjenje, čeprav je v resnici hudo zahtevno opravilo. Toda ljubezen do čebel odtehta tudi to, pa naj bo število panjev veliko ali majhno. Kljub vsemu tveganju glede pridelka in zaroda, pa kljub zapietenim opravkom v čebelnjaku in okrog njega, je čebelarjenje vendarle sprostitev, da o koristnosti pridelka ne govorimo. Takšnega mnenja je tudi Franc Slemenšek, Repelšakov Franc, iz Žekovca nad Mozirjem. Krojač je in je pričel delati že v mozirski krajevni krojaški delavnici, predhodnici današnje Modne konfekcije Elkroj, prav v Elkroju pa je neprekinjeno zaposlen od leta I960 in danes opravlja delo končnega kontrolorja. »O čebelarjenju se pravzaprav ne bi rad preveč pogovarjal. Tu okrog je namreč veliko čebelarjev z velikim številom panjev, ki se s čebelarjenjem ukvarjajo veliko bolj resno in strokovno. Meni čebele pomenijo predvsem veliko veselje in užitek v prostem času, seveda pa imamo doma tudi dovolj medu. Vseskozi imam okrog pet panjev. Imel bi jih še več, pa ob vsem delu za to ni dovolj časa. Zagotovo bo časa več in dovolj, ko se bom upokojil. Takrat bom verjetno bolj »resno« čebelaril, imel bom več panjev, več seveda tudi dela in skrbi, pa več medu in sprostitve.« Z letošnjo letino bi-bil še kar zadovoljen, pravi. Smreka, hoj-ka, kostanj, lipa in vse drugo lepo medi, veliko lepih obetov in pričakovanj pa so in še kvarijo nenehne nevihte in deževje. Pa se na koncu povrnimo še na začetek. Franc Slemenšek se je s čebelami pričel ukvarjati leta 1947. Slučajno. Imel je namreč grlico, ki si jo je želel sosed. Dal mu jo je in v zameno dobil panj čebel. Kaj kmalu ga je zgrabilo veselje do čebelarjenja, zato je obiskoval še tečaj v Mozirju in tam dobil še en panj. Vsa leta zatem je čebelaril s kakšnimi petimi panji, najraje pa se spominja leta 1958, ko je s tremi panji pridelal 150 kilogramov medu. Naj bo še kdaj tako! Svet čebel je več kot zanimiv Razgibano ob prazniku ja skupščine krajevne skupnosti Vinska gora, ob 11. uri bo ogled in otvoritev novih objektov, ob pol enih pa bo osrednja proslava s kulturnim programom na Jan-škovem selu. Na Janškovem selu zato, ker gre tam h koncu največja pridobitev krajevne skupnosti od lanskega do letošnjega praznika. Gre za izgradnjo ceste, ki so si ji krajani Janškovega sela že dolgo želeli, povezava višinskih kmetij med Dobrno in Vinsko goro. Z deli so pričeli že pomladi, vendar pa jih že po proslavi čaka na tej trasi še veliko dela. Prejšnji teden so jim priskočili na pomoč tudi vojaki celjske gar-nizije. Krajani Vinske gore bodo imeli torej razlog, da se poveselijo, priložnost za to bo že v nedeljo popoldan na vrtni veselici, kjer jih bo zabaval ansambel Dan in noč. Preteklo soboto so krajanom Janškovega sela pri graditvi ceste pomagali tudi vojaki iz Celja. Vsi so dejali, da si podobnih srečanj s krajani še želijo (vos) V mesecu juliju poleg rudarjev, borcev praznujejo svoj stanovski praznik tudi šoferji in avtomehaniki. Slavili so ga preteklo nedeljo. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Zdrav-kom Ožirjem — voznikom od glave do pete, poklicnim inštruktorjem in nekakšno »gonilno silo« pri velenjskem združenju šoferjev in avtome-hanikov, ki se po svoji bogati in pestri dejavnosti, seveda tu- di po uspehih, uvršča med najboljša tovrstna društva pri nas. Kako ste proslavili 13. julij, vaš praznik? »Nismo za glasna praznovanja. Kakšne posebne pozornosti stanovskemu prazniku pri združenju šoferjev in avtome-hanikov v Titovem Velenju nismo namenili. Ob tej priložnosti smo prejšnjo soboto pripravili le parado in krajši kulturni program. Veselili smo se in do- Boljše delo na vseh raje delamo kot govorimo.« Kakšno je življenje in delo v vašem društvu? »Na prometnem področju, med avtomehaniki in šoferji, je bilo vedno živahno. Tudi danes ni nič drugače. Veliko je dela, prav toliko raznih vprašanj ali bolje nerešenih nalog. Kje pa je drugače? V vseh organizacijah, društvih, klubih hočejo narediti in doseči čimveč. Nikoli niso povsem zadovoljni. To žene naprej, novim uspehom naproti. Tako je tudi pri nas. Prt našem združenju šoferjev in »vtomehanikov deluje več koi sto poklicnih voznikov, vzdiževalcev ter drugih prometnih strokovnjakov, ki opravljajo svoje naloge še največkrat v kolektivu, kjer združujejo delo. »Življenje in delo« v društvu sta zato še največkrat simbolična, toliko, da živi organizacija Zdravko Ožir govorili kaj in kako bomo delali v prihodnje pa smo se na regijski proslavi na sam praznik v Rogaški Slatini. Sicer pa smo pri združenju ljudje, ki mnogo Zdravstveni center Velenje Kakovost zdravstvenih storitev ujeta v prostorski stiski Tako kot številne druge dejavnosti, je tudi zdravstvo v zadnjih desetletjih, posebno pa še v zadnjih letih, doživljalo skokovit napredek. Pojavljala so se nova spoznanja in metode dela, razvijala nova zdravila in medicinski aparati. Seveda je bilo potrebno za zahtevnejši pristop, zagotoviti tudi ustrezne zmogljivosti. V Titovem Velenju je bila za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva zadnja naložba zaključena ob koncu leta 1972. Takrat je središče Šaleške doline štelo skoraj polovico manj delavcev in občanov kakor danes. Za takratne razmere so imeli zdravstveni delavci in seveda zavarovanci razmeroma dober zdravstveni standard. Po predvidevanjih naj bi ta zadovoljil še vrsto let. Nihče pač ni računal na tako veliko zaposlovanje. Pa se je obrnilo drugače in tako so zdravstveni delavci že v letu 1978 znMi opozarjati, da je potrebno v srednjeročnih smernicah plana za obdobje 1980 -85 predvideti tudi povečanje prostorskih zmogljivosti. Te naj bi bile dograjene vsaj do konca preteklega srednjeročnega obdobja. Vendar, ker je bilo takrat, z zamudo v gradnji tudi Zdravilišče Topolšica in ker je začel veljati zakon o prepovedi investiranja v objekte za potrebe družbenih dejavnosti, je ta naložba ostala neuresničena. Zdrav- stveni dom v Titovem Velenju se je tako znašel v zelo nezavidljivem položaju, ko mu kljub dvo-izmenskemu delu v praktično vseh ordinacijah, ni več močno povečati števila zdravnikov. V zadnjih letih pa zdravstva in to tako, da nekateri dispanzerji pravzaprav ne bi smeli več delovati. Posebej problematični so šolski in predšolski dispanzer, dispanzer za žene in področje zdravstvenega varstva delavcev. Kot je dejal direktor tozda Zdravstvo Ivan Zupane, bi v tem trenutku nujno potrebovali vsaj 2 500 kvadratnih metrov novih površin v katerih bi vsaj za silo uredili zdravstveno varstvo delavcev. Še pred nekaj leti je namreč na zdravnika lahko prišlo tudi do 1800 delavcev oziroma do 2500 prebivalcev. Sedaj pa so se normativi tako spremenili, da naj bi zdravnik obravnaval le 900 aktivnih zavarovancev, ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa le še 835. Ker pa je potrebno urediti tudi vse druge prej naštete probleme, saj je naš zdravstveni dom eden redkih, ki se otepa s takšno prostorsko stisko, pa čeprav naša zdravstvena skupnost celo odvaja sredstva za solidarnost in je zdravstveni standard v občinah, kjer so do solidarnosti upravičeni, pogosto večji kot pri nas, bi nujno potrebovali okoli 5 500 kvadratnih metrov, ki naj bi jih pridobili v tem srednjeročnem Zdravstveni dom bi se moral razvijati v tako imenovano ambulantno poliklinično ustanovo, s ciljem, da bi dobili čim bolj celovito in strokovno zaokroženo zdravstveno varstvo na tem območju, saj smo od bolnišnic relativno precej oddaljeni. »V novih prostorih smo predvideli naslednjo ureditev,« pravi član K PO Jože Rebernik. »V kletnih prostorih bo skoncentrirana dejavnost povezana z rentgenskim sevanjem, torej rentgenski »Kot izhod v sili smo iskali možnost obnovitve Farminovih prostorov, kjer bi pridobili postopno 2 500 kvadratnih metrov. Sklenili smo tudi pogodbo, ki bi morala začeti veljati 1. januarja letos. Vendar Farmin te pogodbe, ker ima tudi kopico podnajemnikov, ni bil sposoben uresničiti, zato smo že predčasno začeli pripravljati vsporedno varianto v obliki prizidka k zdravstvenemu domu. Zadnja in najbolj okleščena varianta je, da zgradimo prizidek z okoli 5 500 kvadratnimi metri površine, ki pa bo imel zaradi potrebnih hodnikov in dvigal ter drugih pomožnih prostorov le okoli 3 600 kvadratnih metrov uporabnih površin. Tako bomo vsaj za nekaj časa brez večje inprovizacije, razrešili našo prostorsko stisko. Ker pa je tudi tak prizidek izredno drag in bo denar težko zbrati, smo predvideli fazno gradnjo,« pravi član KPO Jože Rebernik. obdobju, v naslednjem pa bi morali pridobiti še 5 500 kvadratnih metrov ter tako zagotoviti še drugim dejavnostim ustrezen prostor, obenem pa bi to omogočilo, da bi uvedli tudi nekaj novih specialnih oblik zdravljenja. oddelek in protituberkulozni dispanzer. Poleg tega bo tu tudi prostor za urgentno medicino in perspektivno verjetno še ustrezna ambulanta za majhno kirurgijo. V pritličju bo organizirano zdravstveno varstvo delavcev, v prvi etaži pa preostali del splošnih ambulant, dispanzer za žene in za borce. Drugi dispanzerji, ki sedaj delujejo v nemogočih in za nas medicinske delavce nespre- »Precej besed je bilo izrečenih o obratnih ambulantah v naši občini. Obratne ambulante je REK Franc Leskošek Luka predvidel v nadomestnih objektih v Prelogah. Tu naj bi bili dve ordinaciji za zdravstveno varstvo rudarjev. Analize pa so ovrgle takšno lokacijo. Pa ne zaradi lokacije, ampak predvsem zaradi obsega in možne kakovosti zdravstvenega varstva v prostorih, ki so bili na voljo. Predvideni sta bili namreč dve ordinaciji, potrebovali pa bi jih šest. Poleg tega bi tu lahko opravljali le del zdravstvenega varstva, na nižjem nivoju, in za del populacije. Mi torej nismo mogli, niti smeli predlagati takšne rešitve, ki bi zagotavljala nižji in dražji nivo zdravstvenega varstva, in to le za del populacije. Po temeljitih razgovorih s predstavniki REK in RLV, smo skupaj prišli do spoznanja, da je bolje, če te ambulante organiziramo v Zdravstvenem centru,« pravi direktor tozda Zdravstvo Ivan Zupane. jemljivih pogojih, kot na primer dispanzer za predšolske otroke in urgentna medicina, pa bi dobil več prostora in bi jih lahko tudi uspešneje organizirali. Povečali bi lahkko tudi prostorske zmogljivosti zobozdravstva ter lekarne, ki razen za trenutne potrebe, nima urejenega skladišča.« Kot ugotavljajo v Zdravstvenem centru pa teh 5 500 kvadratnih metrov ne bi razrešilo prostorske problematike fizioterapi-je, reševalne postaje, prej omenjenih novih dejavnosti, pa tudi skladišč. To bi, skratka, morali razrešiti že v začetku novega srednjeročnega obdobja in s takšnimi zmogljivostmi, ki bi bile skladne tudi s predpisanimi republiškimi normativi, bi verjetno ob zmanjšanem zaposlovanju v občini, uspeli zadostiti potrebe zavarovancev do konca tega tisočletja. Po oceni naj bi naložba 5 500 kvadratnih metrov veljala 1,4 milijarde, denar zanjo pa bi združili iz amortizacije, iz sredstev za pospešeno investicijsko vzdrževanje, del denarja bi vrnil Farmim na podlagi prekinjene pogodbe, del pa bi ga pridobili s pribitkom k zdravstvenim storitvam in sicer v dovoljeni višini — 15 odstotkov k posamezni storitvi. Te naloge bi se morali lotiti še v letošnjem letu, prva faza pa naj bi bila zaključena v 16 mesecih po pričetku del. Boris Zakošek 17. julij 1986_★ Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nO^' * stran 5 Brigada Istra '86 »Delovne akcije niso več le kramp in lopata« Vanganele pri Kopru. Kdor je vsaj malo prebiral naš časopis ve, da so bile prizorišče zvezne mladinske akcije Istra 86. Poleg brigad iz Sinja, Kragujevca, Cazina, Mojkovca je na njej letos sodelovala tudi naša, brigada Karla Destovnika Kajuha. Med 204 brigadirji je bilo tako tudi 41 mladih iz velenjske občine. Pretekli petek zvečer so se ti vrnili domov, utrujeni po napornem enomesečnem delu, a kljub temu prešerno dobre volje, z lepimi vtisi, nepozabnimi spomini, tu in tam pa seveda tudi s kakšnim žuljem. Kako je bilo? »Super« je bil na začetku pogovora kratek in jedrnat komandant brigade Zvone Kodrun, ki ga menda mnogo bolje poznajo pod psevdonimom Jenki. »Tudi manjša nasprotja z domačini nas niso spravila s tira. Sicer pa smo se v brigadi vsi dobro razumeli. Pohvaliti moram svoje brigadirje, saj so bili zelo marljivi. Saj veste, med 41 ljudmi pa se vedno najde nekdo, ki se noče podrejati pravilom »lepe igre«. Krivičen bi bil, če ne bi pohvalil tudi krajanov vasi Popetru, s katerimi smo ves čas tesno sodelovali. Na traso so nam nosili sadje, vode, skratka bili so sestavni del naše brigade, naši pravi prijatelji.« Delo na trasi je bilo zelo naporno. Na zbiti kraški zemlji v vasi Popetru so udeleženci zvezne akcije Istra 86 Zvone Kodrun kopali vodovod. Skale in večje gmote kamenja so lahko odstranjevali le s pomočjo kompresorja. Celo do dva metra in pol globok ter dober meter manj širok jarek je bilo treba skopati. »Za tiste, ki dela niso bili preveč navajeni,... O, joj. No, kar šlo je. Začetne težave smo ugnali s skupnimi močmi, drug drugemu pa smo pomagali tudi do konca akcije.« V naselju Vanganele je bilo živahno vsak dan že od pol pete ure zjutraj. Pol oziroma uro kasneje so morali brigadirji namreč že na 20 kilometrov oddaljeno delovišče. Ob 13. uri so lahko IZ PLANINSTVA • IZ PLANINSTVA Mozirska koča bo slavila Priljubljena planinska postojanka na Mozirski planini bo letos slavila 90-letnico. Deve; desetletij gostoljubja, varnega zatočišča in priljubljene izletniške točke bo obeležila v novi in lepi obnovi, na slavje pa bo koča povabila tisoče planincev iz vse Slovenije. Letošnji dan planincev bodo namreč ljubitelji gora proslavili 14. septembra na Mozirski planini. Priprave na ta velik dogodek so v polnem teku. Prireditelji namreč pričakujejo do 7.000 obiskovalcev od vsepovsod, na kaj takega pa se je seveda treba temeljito pripraviti. Osrednja slovesnost bo na Moravi, ob tem pa pripravljajo še vrsto spremljajočih prireditev. V mozirski galeriji bo na ogled obsežna razstava o planinstvu na tem področju, obiskovalci bodo imeli možnost izletov po prostranih Golteh in v okolici, pa še več zanimivosti bo na voljo. Planinska postojanka bo številne obiskovalce sprejela povsem prenovljena. Ko so namreč mozirski planinci pred tremi leti dobili kočo nazaj,' so bili sprva navdušeni, veselje pa je kaj kmalu skoraj splahnelo. Splahnelo zaradi dejstva, da je treba postojanko v celoti obnoviti. Delo seveda ni bilo niti malo lahko. Najprej so uredili streho, saj bi se sicer sama podrla, nato so se lotili še notranjosti. Ob tem so najprej dogradili skladišče za premog in nad njim uredili nov gostinski prostor. Nato so se lotili jedilnice. Morali so položiti novo betonsko ploščo, postavili novo zadnjo steno, uredili strop in v jedilnico postavili nazaj krušno peč, ki prostoru daje več domačnosti. Preuredili so sobe in hodnike, zgradili nov dimnik, postavili žlebove in še kaj. Zdaj jim ostaja še izolacija zunanjih sten, ureditev vetrolova in seveda okolice koče. S skupnimi močmi in krepkim udarniškim delom bodo vse to seveda opravili do praznika v začetku septembra in tako z 90-letnico koče in dnevom planincev najlepše proslavili svoje delovne uspehe. Gremo na Letos mineva že častitljivih 208 let od prvega registriranega vzpona »šitirih srčnih mož« na Triglav. OCak se ni utrudil in iz leta v leto privablja nove množice obiskovialcev. Vzpon na najvišjo goro Jiugoslavije je še vedno privlačen, ;zanimiv in tudi vzgojno poučen.. Letošnji pohod bo potekal po najbolj sliHcoviti in tudi obiskani smeri. Iz dloline Vrat, kjer bomo pozdravili Zinko Kostanjšek in njeno ekip«o, pomalicali, se bomo pripravili ina turo čez Prag na Kredarico.. Tam bomo tudi prenočili. V ] ponedeljek zjutraj se bomo povjzpeli na vrh, sestopili pa čez Dollič in Hribarice v dolino Sedmihh triglavskih jezer. Ob Dvojnem jjezeru se letos začenja posodobiteev 105 let stare postojanke, za Ikatero smo tudi člani PD Šaleškce doline prispevali nekaj maleg?a. Počitek pred sestopom čez IKomarčo se bo vsem prilegel. Ker bo fprvi dan okoli 5 ur hoje, dr.'gi däan pa osem, zato vsem, ki se zaninmajo za izlet toplo priporočamo,!, da preverijo svoje telesne zmuggljivosti in po možno- sti opravijo tudi kakšno kondicij-sko turo — vsaj na Koželj, Lube-lo ali Paško Kozjak. V gorskem svetu je možna hitra sprememba vremena — ohladitev, zato to upoštevajte pri opremi: visoki čevlji, nekaj rezervne obleke, rokavice, kapa, nekaj hrané in pijače. Tisti, ki hodijo po slovenskih transferzalah pa naj vzamejo s seboj tudi dnevnik, da bodo vanj odtisnili nekaj žigov. Ker bomo obiskali najmanj pet koč, odsvetujemo prevelik nahrbtnik, saj vsak dodatni kilogram prtljage precej ovira napredovanje. Odhod izpred Rdeče dvorane bo v nedeljo zjutraj ob 5. uri, vožnja čez Šoštanj, prihod v Vrata okoli 8. ure. Povratek od koče Savica v Bohinju v ponedeljek, najkasneje do 18. ure. Cena avtobusnega prevoza je 2500 dinarjev. Vsem udeležencem izleta želi prijetno hojo in dobro počutje v veličastnem gorskem svetu Julijcev Planinsko društvo Titovo Velenje, kjer lahko vsi, ki jih izlet zanima dobijo tudi podrobnejše informacije. Sedež Planinskega društva Titovo Velenje je na Šaleški 18. M. Žolnir odložili krampe in lopate, samo-kolnice in drugo orodje do naslednjega jutra, saj se je takrat zanje končal delovnik. Dneva pa seveda še ni bilo konec. Popoldne in zvečer so bile namreč v naselju na sporedu pestre dejavnosti, od raznih krožkov — plesnega, foto, radioamaterskega, karate, do raznih družabnih iger. Seveda tudi zabave ni manjkalo. Dvakrat na teden pa so se kopali v Simonovem zalivu. Skoraj z vseh zveznih akcij doslej se je brigada' Karla Destovnika Kajuha vrnila z zvrhano mero pohval, priznanj. Kaj pa letos? Ze prej smo zapisali, da so bili mladi iz naše občine marljivi. Da je to res, potrjuje najvišje priznanje — trak akcije, ki so si ga zaslužili, poleg tega so prejeli še 11 udarniških značk in prav toliko pohval. Zvone je star brigadir. Sodeloval je že na sedmih zveznih delovnih akcijah, največkrat na Krasu, dvakrat je bil v Beli Krajini, enkrat v Tuzli. »Šef« je bil letos prvič. Ko smo tako z njim modrovali o tem in onem in dali mladinsko prostovoljno delo na rešeto, je mimogrede dejal: »Ljudje, žai, tudi tisti na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, ne razumejo, zakaj mladi še vedno hodimo na akcije. Zato tudi takšna mera nerazumevanja. Treba je povedati, da delovne akcije niso več tisto, kar so bile včasih. Niso samo kramp in lopata, ampak še marsikaj drugega. Vsaj zame je vsaka mladinska delovna akcija največja šola samoupravljanja. Na letošnji akciji ni bilo prav ni- kakršnega ukazovanja, vojaške diktature kot temu jaz rečem. Zaradi tega so se nekateri domačini čudili, češ kaj pa je sedaj to: ni bilo jutranje telovadbe, ne dviganja zastave,... To smo dvignili le na začetku izmene. Če jo dvignemo enkrat, to pomeni, da se v taboru nekaj dogaja. Dejansko se je stalno kaj dogajalo, 24 ur na dan, in ne samo tistih 18, kolikor časa bi bila zastava dvignjena.« Kot je povedal Zvone, tudi po 10. uri zvečer ni nihče nikogar »teral« spat. Kdor ni hotel pač ni šel. Seveda je moral naslednji dan skupaj z drugimi na traso. Čeprav je bilo delo zahtevno in naporno, so spomini na akcijo za marsikaterega udeleženca lepi, nepozabni. Pravo doživetje za vse v naselju Vanganele je bila poroka, čisto prava. »Poročila sta se fant in dekle iz Kragujevca, ki sta se lani spoznala na tej akciji. Letos sta se odločila na njej tudi poročiti. Uh, kakšno slavje je bilo to. Če si bo kdo zapomnil Istro 86, prepričan sem, da mnogi, potem si jo bo po črnem petku, ko so se nekateri malce sprli s skupino Vanganelčanov in po tej poroki.« Takoj na začetku pogovora je Zvone pohvalil »svoje«. Nekoliko manj pa je bil zadovoljen z organizacijo akcije. Ker so bili v prvi izmeni, so morali na začetku postoriti še to in ono, da so spravili vse stvari v red. »Želim si, da bi se mladinsko prostovoljno delo ohranilo, vendar morajo biti akcije bolje pripravljene. Seveda pa naj bi imeli zanje več razumevanja v delovnih okoljih.« Krajevna skupnost Luče Pestri predpra-znični dnevi V krajevni skupnosti Luče si močno prizadevajo, da bi Uresničili letošnje delovne načrte. Precej nalog so že uresničili, nekaj zahtevnih pa jih seveda še čaka. Nov stanovanjski blok bo kmalu dokončno zgrajen, v spodnjem delu vasi so napeljali močan krak kanalizacije in s tem veliko prispevali k razrešitvi komunalnih vprašanj v kraju, postorili pa so še to in ono. V tem trenutku imajo največ opravkov z gradnjo smučarske vlečnice, saj dosedanjo prestavljajo na boljše in obsežnejše terene. Naloga je hudo zahtevna, zato jih pri tem in seveda drugod, čaka še veliko dela. V tem obdobju se pridno pripravljajo na slavje ob prazniku krajevne skupnosti, ki ga slavijo 1. avgusta. Prireditve se bodo vrstile več dni, sklenili pa jih bodo z vsakoletnim Lučkim dnevom, 10. avgusta. Med drugim v teh dneh pripravljajo razstavo del azijske umetnosti, orgelski koncert Huberta Bergan-ta z nastopom Slovenskega okteta, več kot zanimiv in prijeten pa bo tudi večer po-doknic. Sporta tudi ne bo manjkalo. Športno društvo Raduha načrtuje 24 ur rokometa, vsakoletno simultanko ob tej priliki bo odigral velemojster Bruno Parma, na ribiškem tekmovanju pa se bodo pomerili gostje in obiskovalci Luč. Višek bo seveda vsakoletni »Lučki dan«, lani najboljša turistična in narodopisna prireditev v Sloveniji. Obiskovalci se bodo lahko znova sprehodili »od stante do štanta« po vsej vasi, uživali ob ogledu narodopisnih in rokodelskih značilnosti kraja in okolice, več ali manj nekdanjih seveda. O posebnostih domače kuhinje in o drugem seveda ne kaže posebej razpravljati. Društvo prijateljev mladine Šoštanj Največ dejavnosti ob prostih dnevih otrok »Pred nami je čas počitnic. Želimo, da bi jih naši otroci preživeli prijetno. Zato vas • obveščamo o nekaterih dejavnostih, ki jih bo pripravilo društvo prijateljev mladine med počitnicami« — obvestilo s takšno vsebino so člani šo-štanjskega društva razdelili učencem zadnji dan pouka in jih tako Anica Krajnc hoteli spomniti, kaj vse jim ob prostih dneh pripravljajo oziroma kaj bodo lahko delali v dveh mesecih. Anica Krajnc je njegova predsednica že več kot 10 let. »Naše društvo pripravlja največ dejavnosti predvsem ob počitnicah, ob prostih dnevih otrok, katerim je dejavnost pravzaprav namenjena. Sicer pa potekajo aktivnosti tudi skozi celo leto.« Obsežen delovni program ne dopušča nevestnega dela, ampak prav nasprotno. Okrog 100, med njimi je največ prosvetnih delavcev, skrbi, da otroci Šoštanja in njegove okolice koristno prežive prosti čas. Ob novem letu potekajo prireditve kar ves december. Poleg obdaritve in obiska dedka Mraza si otroci lahko ogledajo lutkovne predstave, zabavajo, pojejo, izgrajo pa se lahko še na novoletnem toboganu. Vedno so dokaj dobro obiskane. Med zimskimi počitnicami uživajo snežne radosti na smučanju in sankanju. Če pa snega ni, odpreta svoja vrata telovadnici na obeh šoštanjskih osnovnih šolah. Med letnimi počitnicami imajo člani tega društva dela vrh glave. »Želimo si, da bi se čimveč otrok naučilo plavati. Možnosti za uresničitev te naše želje v Šoštanju imamo. / ato vsako leto organiziramo plavalni tečaj pod strokovnim vodstvom. Veliko otrok se je tako že naučilo plavati.« Poleg plavalnega tečaja dopolnjujejo počitniški program še izleti — letos se bodo otroci odpravili na ogled ljubljanskega živalskega vrta, 21. avgusta pa se bodo ob koncu podali peš v Bele vode, kjer se bodo zabavali na pikniku in razigrali v raznih družabnih igrah. Dokaj dobro so bile obiskane tudi ure pravljic na otroškem igrišču za osnovno šolo Biba Roeck v Šoštanju v začetku letošnjih počitnic. »Ves naš trud, vse naše delo je poplačano, če se otroci imajo resnično lepo. To ti znajo pokazati. Dejavnosti vodijo člani odbora sami. Prejšnja leta so nam pri tem pomagali študenti, vendar se ti zaradi skromnega " zaslužka raje odločajo za drueačno delo.« Uspehov članom šoštanjskega društva prijateljev mladine ne manjka. Prav talco ne dela in nalog v prihodnje. Med novostmi, ki jih načrtujejo, je pomladitev odbora. Ker bi radi pripravili za otroke tiste dejavnosti, ki bi jih ti radi obiskovali in v njih sodelovali, bi jih radi vključili v delo odbora. Kot je dejala sogovornica, pa tudi »starim članom« počasi zmanjkuje sape. K delu nameravajo pritegniti tudi več mladih staršev in jih navdušiti za delo z otroki. Pa ne le te, ampak tudi starše in otroke iz drugih republik, ki sedaj bolj ali manj stojijo ob strani. V svoj delovni program so zapisali še nekaj manjših, a zato ničmanj pomembnih nalog. Med drugim bi se radi povezali z mladinsko organizacijo, na roditeljskih sestankih pa pripravili še kakšno zanimivo predavanje o vzgoji otrok. »Močno pogrešamo pri svojem delu društvenih prostorov. Strehe nad glavo nimamo. Pred leti smo iskali in našli primeren prostor, ki naj bi si ga delili še z nekaterimi drugimi društvi v Šoštanju, dali idejo svetu krajevne skupnosti. Iz tega kasneje ni bilo nič. Ustavilo se je pri denarju« je potožila sogovornica. Zanimiv in pester program, kajne. Morda bi ga lahko »kopi rali« tudi v drugih krajevnih skupnostih in tako poskrbeli, da bi naša mladež kar najbolj koristno in hkrati brezskrbno preživela najlepši čas — počitnice. Anekdoti Ko se je nekoč general Ulysses Simpson Grani, eden od predsednikov ZDA (rojen 1822) nekoč zaničljivo izrazil o nekem armadnem častniku, ga je član njegovega štaba poskušal braniti in je pripomnil, da je bil ta častnik že v desetih bitkah. »Tistala mula tudi.« je pokazal Gran t na mulo. ki se je pasla pod oknom, »pa je še vedno mula.« • •• O pehotnih mušketah, ki so jih uporabljali v vojni proti Mehiki in so imele zelo slabo probojno moč, pa je rekel general Grant: »S tako puško lahko ves dan streljaš na koga, ne da bi tisti to sploh opazil.« Starinarna »Zdenka« v Šoštanju Za »par« sto jurjev lepa obleka, hlače ... Imate morda v omarah skoraj še povsem nove obleke, čevlje, dobro ohranjeno tehnično blago? Če pa bi raje svojo garderobo »obogatili«, pa vam plitki žep tega ne dopušča, potem stopite v komisijsko prodajalno Zdenka v Šoštanju. Pred dnevi smo se v tem kraju mudili tudi mi in stopili vanjo. Ob vstopu so nas »pozdravile« obložene police z vsemi vrstami tekstilnih izdelkov. V majhnem prostoru so se »drenja-li« trije otroški vozički, majhna električna pečica, otroška postelja, celo nakit in bele modne klobuke smo opazili. »Prostor je zelo majnen, treba oo še marsikaj narediti. Preveč je tekstila in premalo tehnične »robe«, ki pritegne širok krog ljudi. To blago največkrat ljudje kar med sabo zamenjajo,« je poleg pozdrava v isti sapt povedala lastnica starinarne v Šoštanju Zdenka Ari-stovnik. Tudi ocenjeno blago oziroma blago po tovarniško znižanih cenah bi sodilo v ta majhen prostor. Ljudje bi se na komisijsko prodajalno hitreje navadili, predsodkov, češ nima denarja, pa kupuje stare stvari v starinarni, bi tako bilo precej manj. O ten smo se lahko tudi samo prepričali; sramežljivi pogledi, zardeli obrazi,.. . Čeprav so starinarno Šoštanjčani in tudi drugi z navdušenjem sprejeli, je kar nekaj takih, ki v^njo ne stopijo iz takšnih in drugačnih razlogov. Najde se tudi taki, ki pokukajo skozi vrata, vprašajo ali prodajajo samo staro »robo« in odbrzijo naprej.« Glede na čas, vse plit-kejše žepe, bomo na komisijsko prodajalno in ponujeno blago v njih drugače gledali vsi skupaj. Za par sto jurjev lahko pri nas kupiš lepo obleko, čevlje, krilo, . . .« Zdenka pravi, da kakšne večje nakupovalne mrzlice v tem času ni. Poznajo se dopusti, lepo vreme. Zaradi prostorske stiske Zdenka odkupuje le sezonsko blago. Stranki izplača dogovorjeno vsoto šele takrat, ko blago namenja lastnika. Starinarna Zdenka je v Šoštanju odprta šele od letošnjega marca, zato o velikih izkušnjah lastnica še ne more govoriti. Načrtov, kako bi uredila : >, kaj vse bi rada imela \ svoji nmisijski prodajalni, ima veliki roda, »Vsak začetek težak Poskusiti j-„ treba. Upam in truc b se bom, ca bo vse dobre steklo« up, vos— 6. stran * nSS CaS OD TU IN TAM Titovo Velenje ★ 17. julij 1986 Razstava del slikarja Leona Sliwinskega z Dunaja Prijazno in afirmirano razstavišče Kulturnega centra Ivan Na-potnik ne miruje tudi v počitniških dneh..... Tako začenja svojo oceno o slikarju dr. Štefanija Cobelj. Slikar Leon Sliwinski si je že vrsto let prizadeval razstavljati v teh galerijskih prostorih, letos pa bo predstavil svoje slike, z otvoritvijo v petek, 18. julija, ob 19.30 v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik. Sliwinski je po rodu Poljak, vendar že vrsto let živi na Dunaju. Akademijo za likovno umetnost pa je končal v Varšavi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in restavratorstvom. Njegovi motivi so emocionalno vezani na biblijske zgodbe in na tihožitja. V svoji barvni paleti pa je prešel mnoge faze in se je sedaj odločil za izraziti kolorizem in preprosto stilizacijo elementov. Razstava bo na ogled do 13. avgusta vsak delovni dan od 8. —13.. razen ob sredah od 13.—18 ! Jutri, 18. julija, ob 20.00, bo na velenjskem gradu koncert SALZ-BURSKIH INSTRUMENTALNIH SOLISTOV iz Avstrije. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana BACHA, Franka MARTINA, Giuseppa ROSSINIJA in Wolfganga Amadeusa MOZARTA. Vabimo na koncert popularnih skladb velikih mojstrov, ki jih bodo izvedli instrumentalni solisti iz Salzburga, rojstnega kraja nesmrtnega Mozarta. Vstopnina 200 din! V soboto, 19. julija, ob 21.30, bo na velenjskem gradu LETNI KINO. V žanru kriminalk bo tokrat na sporedu ameriški barvni film: PODVIG DETEKTIVA NEW-MANA. Vstopnina 200 din Poletni dnevi vam bodo prijetnejši, če boste pred odhodom na počitnice obiskali eno Izmed naših blagovnic v Gorici — Titovo Velenje in v Šoštanju. . mooR Jf&be Nudimo vam večjo izbiro ženske, moške in otroške konfekcije KORS K nakupu vas vabi MERX — POTROŠNIK v sodelovanju s KORS iz Rogaške Slatine. MISJU POTROŠNIK { REK Avtoprevozništvo in servisi p. o. C: Titovo Velenje Objavljamo potrebe po delavcih 1 VODJA FINANČNO GOSPODARSKEGA SEKTORJA 2. REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE 3. TEHNOLOG, za delo v servisih, prometu ali kontroli prometa 4. ČIŠČENJE AVTOBUSOV Poleg z zakonom določenih pogojev kandidati morajo izpolnjevati še naslednje: Ad 1. višja ekonomska šola, najmanj 3 leta delovnih izkušenj Ad 2. končana višja pravna šola Ad 3. prometni ali strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj v prometu ali servisih Ad 4. končana osemletka Poleg objavljenih del vabimo k sodelovanju izkušene voznike z opravljeno šolo za voznike in B. C, D, E kategorijo, izkušene mehanike, buldožeriste, avtoelektričarje, elektrikarja — jaki tok. Prošnje pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD REK — DO Avtoprevozništvo in servisi Titovo Velenje, Koroška 64. Elkroj ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje n. sol. o. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela ir> -.aloge — PLANER — ANALITIK — 1 delavec za nedoločen čas POGOJI: — VEKŠ I. stopnja — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca - Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov: Elkroj-Mozirje; Splošni sektor roku 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri. I I K I I I N I O I 1 m REDNI KINO VELENJE Četrtek, 17. 7. ob 10. uri NEKONTROLIRANA MOČ — ameriški, znanstveno-fantasti-čni. Četrtek, 17. 7. ob 18. in 20. uri ZLATI SALAMANDER -ameriški, detektivka. V gl. vi.: Franco Nero Petek, 18. 7. ob 10. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI -' hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee Petek, 18. 7. ob 18. in 20. uri NEKONTROLIRANA MOČ — ameriški, znanstveno-fantasti-čni. Sobota in nedelja, 19., 20. 7. ob 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI hongkonški, karate. V gl. vi.: Bruce Lee Ponedeljek,. 21. 7. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 22. 7. ob 18. in 20. uri SREČEN PRAZNIK - francoski, komedija. V gl. vi.: Jean Paul Belmondo Torek, 22. 7. ob 10. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI hongkonški, karate. Sreda, 23. 7. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 24. 7. ob 18. in 20. uri NEW YORK - MESTO STRAHU — ameriški, triler. V si. vi.: Tom Berenger Četrtek, 24. 7. ob 10. uri SAMO DVAKRAT SE ŽIVI — ameriški, avanturistični (JAMES BOND) KINO DOM KULTURE Četrtek, 17. 7. ob 20. uri NEKONTROLIRANA MOC ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: David Ketih, režija: Mark Lester Film je narejen po romanu Stephena Kinga in je zgodba o deklici, ki ima pa-ranormalno sposobnost, da s pogledom zažiga in uničuje. Nekateri bi Id njeno sposobnost hoteli izkoristili i nehumane namene. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 19. 7. ob 2». uri ZLATI SALAMANDER ameriški, detektivka. Nedelja, 20. 7. ob IS. in 20. uri NEKONTROLIRANA MOČ ameriški, znanstveno-fantastični. . Ponedeljek, 21.7. ob 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI hongkonški, karate. Sreda, 23. 7. ob 20. uri SREČEN PRAZNIK francoski, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, IX. 7. ob 20. uri ZLATI SALAMANDER ameriški, detektivka. Torek, 22. 7. ob 20. uri NEKONTROLIRANA MOČ ameriški, znanstveno .fantastičen. Trofeja je pač trofeja Pred nedavnim je bila ribiška sreča naklonjena Robertu Jed-lovčniku, članu ribiške družine Paka Šoštanj. V Šoštanjskem jezeru mu je »prijel« namreč beli amur, težak 8 kilogramov, dolg pa 89 centimetrov. Preden ga je spravil na suho, ga je moral utrujati kar 40 minut. Da se je ob tem tudi sam namočil, ni treba posebej pisati. Za nameček mu je amur zlomil še palico. Trofe ja je pač trofeja, kar priča tudi nasmejan obraz srečnika. M ALi OGLAS! UGODNO PRODAM Renault R-4, letnik 1979. Telefon 854-383. PRODAM OSEBNI AVTO 126 P, letnik 1982 in pet vratnih kril. Informacije 882-875. PRODAM ZASTAVO 101 v voznem stanju, cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 17. ure dalje, Marko Prislan, Mozirje 7. SPREJMEM HONORARNO DELO, lahko tudi na domu. Telefon 857-125. IŠČEM SAMSKO ŠIVILJO, nudim stanovanje. Vse informacije dobite po telefonu 882-415 ali osebno pri Bredi Korošec, Lajše 129 a, Šoštanj. PRODAM NOVO ŠKOLJKO ZA JUGO. Informacije po telefonu 881-11 I, interna 179, dopoldan. MENJAM trisobno stanovanje 74 m2 v Šoštanju, za enako ali podobno v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Menjava«. PRODAM BRAKO CAMP PRIKOLICO, letnik 1982. Informacije dobite vsak delovnik od 20. ure dalje po telefonu 856-685. NOVE MONTAŽNE ŽELEZNE STOPNICE, dolžina 3,8 m — 13 stopnic, novo litoželezno kad dolžine 1,75 m in raztegljivo mizo s šestimi stoli prodam. Telefon (062) 881-758 po 18. uri. KEMIČNA ČISTILNICA PO-LAK OBVEŠČA CENJENE STRANKE, da bo čistilnica zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 21. 7. do 9. 8. 1986. USNJEN MOŠKI KOMBINEZON PRODAM ZA 6,5 SM. Telefon 831-931, interna 248 dopoldan. UGODNO PRODAM BARVNI TV 850 super, ekran 66 cm. Gorenje, telefon 856-752. UGODNO PRODAM NOV ELEKTRIČNI VGRADNI ŠTEDILNIK GORENJE Z GARANCIJO. Informacije vsako popoldan po telefonu 853-306. PRODAM SEKULAR S TRO-FAZNIM MOTORJEM (Nov) Janez Maze, Bele vode 20, Šoštanj. UGODNO PRODAM dvosobno stanovanje velikosti 54 m;, Stari trg 27. Informacije na naslovu Tomo Lovrič, Veljka Vlahoviča 57, Titovo Velenje, od 20. do 22. ure. PRODAM PO UGODNI CENI 2000 komadov silikatne bele opeke in 650 komadov eternit rjavih plošč. Informacije po telefonu 857-140. KUPIM PREVOZNI MOLZNI STROJ DOBRO OHRANJEN- Telefon 881-092. PRODAM TERMÖAKUMU-LACIJSKO PEČ AEG 3 KW. Informacije po telefonu 882-823. GOSTILNA »PRI VIDI« v Za-vodnjah bo zaprta do 15. 8. 1986 zaradi vzdrževalnih del in dopustov. PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO in otroško sobo TOM. Telefon 882-377 popoldan. ŠPFGF.L MARIJA Z MUTE obvešča cenjene stranke, da bo prodajala dva meseca stare piščance nesnice Hisex, dvakrat cepljene, krmljene s koruznim šrotom. Dobite jih 19. in 20. tega meseca po 700 din za komad. Ostale dneve se bo cena povišala, če bodo še ostali na zalogi. Telefon 062-873-202. PRODAM BARVNI TV Iskra Azur leto in pol. Telefon 853-087. PRODAM ZASTAVO 101 letnik 1978. Informacije od 16. do 19. ure po telefonu 858-412. VIDEO-RECORDER GRUNDIG UGODNO PRODAM. Te-.lefon 854-189. PRODAM DVE OMARI IN SEDEŽNO GARNITURO. Klepec, telefon popoldan 853-832. PRODAM CRU-MAR MULTI-MAN S in diatonično harmoniko BS, AS, DES. Telefon 853-286, dopoldne. Milan Verboten, Stantetova 2, Titovo Velenje. PRODAM 30 m-' stenske pluto-vine in 5 kg uvoženega lepila. Informacije po telefonu 856-665. PRODAM ŠTEDILNIK GORENJE 2 plin in 4 elektrika. Informacije po telefonu 856-665. NOV STEREO RADIO Z DVOJNIMA KASETOFONOMA in razstavljenimi zvočniki znamke Watson in plačano carino prodam. Telefon 853-411. NOV STEREO RADIO KASETOFON »Pioner«, digitalni z 18 spomini in ocarinjen prodam. Informacije po telefonu 853-4! I. UGODNO PRODAM Z-101, obnovljeno, prva reg. sept. 1976, registrirana do dee. 1986. Tel. 857-303. Obvestilo OO ZS delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje Karte za kopališča v Topolšici, Šoštanju m Titovem Velenju ter vstopnice za športne prireditve za Rdečo dvorano dobite na Občinskem svetu ZSS Velenje, Prešernova 1, Titovo Velenje (stavba sodišča in DPO, tel. št. 855-712). Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJAPOKL1C IZ ŠIFRANTA ŠT. del. PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK OD DO GORENJE SERVIS ZC TOZD ZOBOZDRAVSTVO DO GORENJE SERVIS DO GORENJE SERVIS DO GORENJE SERVIS DO GORENJE SERVIS DO GORENJE SERVIS dipl. ekonomist VII. zobozdravnik VII. ing. strojništva IV. ing. elektrotehnike za energetiko VI. ing. elektrotehnike VI ing. elektrotehnike za šibki tok VI. ing. elektrotehnike za telekomunikacije VI. GORENJE NOTRANJA ključavničar IV. OPREMA elektrikar IV. TOZD POHIŠTVO CSŠ TOZD DOM UČENCEVelektrikar IV. avtomehanik IV. obratni elektrikar IV. zidar IV. . stenodaktilograf 111. konfekcijski šivalec III gradbeni delavec I. GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO GIP VEGRAD GIP VEGRAD GIP VEGRAD ZDRAVSTVENI CENTER DSSS KONFEKCIJA ŠOŠTANJ GIP VEGRAD LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen DEL. = število delavcev samostojni referent ekonomike in trženja 3 — 5 zobozdravnik I samostojni tehnolog opreme in servisiranje 3 samostojni tehnolog opreme in servisiranja 3 nosilec razvoja servisiranja-prog. 3 samostojni referent oskrbe 3 samostojni tehnolog opreme in servisiranje 3 vzdrževalec 1 elektrikar 2 Vzdrževalec 1 avtomehanik-pripravriik x obratni elektrikar-pripravnik x zidar-pripravnik x stenodaktilograf 1 konfekcionar x delo pri keramičarjih I nč 8 115.000 1 dč 8 - 165.712 2 nč 8 100.000 1 nč 8 100.000 I nč 8 1 10.000 1 nč 8 95.000 1 1 nč 8 100.000 I nč 8 57.950 1 nč 8 85.000 2 i nč ■ 8 57.950 i nč 8 i nč 8 i nč 8 i nč 8 90.620 i j. nč 8 75.000 i nč 8 41.000 60 čas, ROK. P = rok prijave, ÓD = osebni dohodek, ŠT. 17. julij 1986 ★ Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas CBS * stran 7 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina. bratca in vnuka Mateja Verblača 2. 7. 1983 — 21. 6. 1986 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, delavcem RLV jama Škalesindikatu RLV Jama Škale za denarno pomoč, delavcem RŠC ter vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje. Hvala g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči : mamica, atek, bratca, orna ter ostalo sorodstvo. Čebelice, kdo bo vas zdaj ljubil, ko bom jaz v grobu spal? ZAHVALA V 73. letu starosti se je ustavilo izmučeno srce ljubečemu in skrbnemu možu, atu in staremu atu Matevžu Podvinšku iz Gaberk Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala častni straži, godbi, pevcem in vsem govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje na domu ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki so mu podarili toliko lepega cvetja in ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči : žena Štefka, hčerka Cili in sin Matko z družinama ter ostalo sorodstvo. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala ker tebe ni. ' (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi naše nenadomestljive mame, babice in prababice ter sestrične Marije Verdev se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju. Hvala pevcem in govorniku ter gospodu župniku za opravljeno mašo in pogrebni obred. Žalujoči mož Ivan, hčerke in sinovi z družinami. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in atija Branka Pisanca iz Gavc se iiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje in drugo izkazano pomoč. Iskireno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Paška vas, DO Servis, govornikoma za poslovilne besede, bolnišnici Celje ter godbi in Šmarškim pevcem za zapete žalostinke. Enako se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede in za opravljen pogrebni obred. Žallujoči : žena Branka, sinovi Boštjan, Damjan in Aleš, mala Renata ter mama, ata in bratje. Kje si ljubi atek? Kje je mili tvoj obraz ? Kje je roka tvoja, Du pobožala bi n~s. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Herberta Zakelška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh najtežjih dneh čutili z nami. Posebej se zahvaljujemo za vso izkazano pozornost kolektivu LESNE Šoštanj in vsem številnim darovalcem krvi. Hvala vsem za poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI! Temän oblak izza goré Privlekel se je nad poljé, nad poljem v sredi je obstal, nebó je čez in čez obdal. To ni oblak izza goré, io tudi ni ravno poljé, to misel le je žalostna na sredi srca mojega. (Simon Jenko) V SPOMIN Dne 23. 7. 1986 mineva leto dni, odkar je kruta smrt iznenada iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Goloba Z ljubeznijo, ponosom in žalostjo v srcih čuvajo spomin na tebe in tvojo dobroto. Žena Alojzija, hčerka Milica in vnuk Nikolaj ZAHVALA Ivan Jambrovič rojen 16. 5. 1930 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala za poslovilne besede Ivanu Gorograncu in Bertu Skarlovniku. Zahvala duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Antonija, sinovi Ivan, Zvonko, Boris, Ervin in ostali domači. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta in dedka Jožeta Kolenca iz Kavč rojen 1. 2. 1913 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma, mu darovali cvetje in nam na kakršenkoli način pomagali ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, rudarski godbi, častni straži, govornikom za ganljive poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sc H ^ÄRZOSrS T E IN" — ........... Ali bomo našli novega Šentiljskega graščaka ? Na območju današnje občine Velenje je svoje čase stalo kar 19 gradov in graščin. Vsi ti gradovi so bili in so nam še vedno dokaz bogate zgodovinske in kulturne tradicije, ki je postavljala Šaleško dolino v nekaterih obdobjih v samo središče slovenske zgodovine. Danes je Šaleška dolina po zaslugi hitrega povojnega industrijskega razvoja ponovno v samem središču slovenskega dogajanja, kar vsi povsod tako radi poudarjamo. Vendar našim zanamcem ostaja opustošena dolina, v kateri se pušča na račun vprašljivega razvoja propadati vse kulturne spomenike, ki niso imeli srečo in bili določeni za reprezentančne namene. Eden od »nesrečnih« gradov, ki pa je imel v preteklosti vsešta-jerski pomen, je Švarcenštajn (Gradič) v Šentilju. V njem je bilo v 16. stol. eno od središč reformacije, obdobja, ki predstavlja eno od prelomnih točk slovenske zgodovine. Grad se sicer omenja relativno pozno. Skoraj gotovo pa so bili na področju Šentilja že pred 12. stol. dvori, v katerih so živeli mi-nisterjali, vitezi ali oboroženi hlapci, familijariji. Takšni dvorci so se v Šentilju ohranili še po 12. stol., ko so drugod po Sloveniji že propadli. Ta polplemiški stan v Šentilju gotovo izhaja iz s' > venskih svobodnikov, kosezov, ki so izpričani na tem področju in predstavljajo zadnje ostanke slovenskega plemstva in slovenske samostojnosti. Grad sam pa se prvič omenja v neki listini šele leta 1360, ko se omenja Ott Fläming s Švarcenštajna — Švvarc-zenstain. Taisti se pojavi skupaj s sinom Andrejem — Aendel — še 1371 v zvezi z dediščino Ka-cenštajnov. Potlej viri za dolga desetletja umolknejo. Ponovno se grad omenja šele v 15. stol., ko je bil v rokah celjskih grofov, ki so ga podelili v fevd Andreju Trebniškemu. Trebniški grofje so posedovali grad tudi v 16. stol., času reformacije, ko je grad dosegel svoj vrhunec. V tem času so Trebniški grad tudi povečali in razširili. Imel je obliko pravilnega kvadrata, ki ga je oblikovalo obzidano dvorišče s cisterno in dvonadstropni stanovanjski trakt na severni strani. Do danes je ostal bolj ali manj cel le stanovanjski trakt. Švarcenštajnski gradnik v drugi polovici 16. stol., času največjega razcveta gradu, je bil Jurij Trebniški. Pri njemu je deloval višji pridigar Ivan Doljanski, ki je poučeval luteransko vero. Ta je bil eden najpomembnejših lu-teranskih učiteljev na Štajerskem in glavni razpečevalec Dalmatinove Biblije. Poleg tega je Jurij Trebniški financiral prvega celjskega deželnega stanovskega fizika (zdravnika) Jakoba Straus-sa. Njega je namestil plemiški deželni odbor, v katerem so prevladovali protestantsko usmerjeni plemiči. Kako je prišlo do tega, da je celjski fizik povezan z Jurijem Trebniškim še ni znano, je pa zanimivo, da je Šentilj povezan tudi s financiranjem celjskega špitala. Ko so začeli stanovi leta 1582 graditi protestantsko cerkev v Golčah pri Žalcu, je bil eden glavnih nadzornikov tudi Jurij Trebniški, v Golčah pa je dobri dve leti služboval tudi Ivan Doljanski. Če vemo, da je bil Jurij Trebniški tudi svetnik in deželni namestnik za celo Štajersko leta 1576, kasneje tudi svetnik nadvojvode Karla in pooblaščenec za deželo Štajersko, potem ni premalo, če rečemo, da je bil v 16. stol. Švarcenštajn eden od osrednjih in najvplivnejših gradov na celotnem Štajerskem. Ko je moral ob zmagi protire-formacije Jurij Trebniški zapustiti te kraje, je bila švarcenštajnska gospoščina za dalj časa združena z velenjsko. Kot večina gradov v Šaleški dolini je bil tudi Švarcenštajn porušen leta 1635 ob velikem kmečkem uporu, vendar so grad kasneje, za razliko od večine ostalih gradov, obnovili. V plemiških rokah je ostal do leta 1805, ko ga je kupil Matija Ka-sesnik vulgo Korošec, veleposlanik v Šentilju. Do druge svetovne vojne so se lastniki na Švar-cenštajnu še večkrat menjali. Po vojni so bila v njem nekaj časa stanovanja, zdaj je pa že dalj časa prepuščen samemu sebi in se bo »kmalu naveličal stati«, kot se je izrazila ženica iz Šentilja, Ko smo se z njo pogovarjali o gradu. Na začetku sem zapisal, da je bilo na področju občine Velenje 19 gradov. Danes je le še šest gradov, kolikor toliko ohranjenih. Kulturna stopnja preteklih časov se meri v prvi vrsti tudi po tem, kakšne kulturne spomenike je pustila za seboj in kako je ravnala z dediščino svojih dedov. V času po drugi svetovni vojni pa je bilo ravno na tem področju v tej dolini povzročena velika kulturna škoda. Veliko enkratnih spomenikov človeškega duha je bilo uničenih. Potopljeni sta dve od najlepših cerkva v Šaleški dolini, z nesmiselnimi posegi in nekulturnim odnosom je pokvarjeno tržno jedro starega Velenja in Šoštanja, propada simbol Šaleške doline, Šaleški grad, na isti poti pa sta tudi gradova Turn v Hrastovcu in Švarcenštajn v Šentlju. Za šentiljski grad je danes zadnji trenutek, ko se še lahko reši najpomembnejši stanovanjski del. Če to ne bo narejeno danes, bo ostal Švarcenštajn samo še eden od spomenikov neumnosti in strasti po megaloma-niji, tako v kulturi kot v gospodarstvu, katera obeležuje življenje Šaleški dolini v povojnem ob- dobju in ki je uničila vse, kar ji je bilo napoti, brez ozira na posledice ali vrednost uničenega. Danes ocenjujemo preteklost po njeni zapuščini, kmalu pa bodo ocenjevali nas. Bojim se, da če jim ne bomo imeli pokazati drugega kot mrtve reke, jezera in opustošene gozdove, ta ocena ne bo ravno pohvalna. Če bo seveda sploh še kdo lahko kaj ocenjeval ! Na Švarcenštajnu je osrednji del še vedno v dovolj dobrem stanju, da bi se ga lahko oživilo in se mu poiskalo primerno funkcijo. Na gradu je še vedr.o ohranjena originalna črna kuhinja, katera predstavlja atrakcijo že sama po sebi. Enako atraktiven izgled pa ima grad tudi z dvoriščne strani, kjer ga opasuje-jo arkadni hodniki, kateri bi po rekonstrukciji gradu in ureditvi dvorišča in parka zadihali z vso svojo razgibanostjo in eleganco. Prostori v gradu bi se lahko uredili v zelo atraktivno gostišče ali zelo reprezentančna stanovanja ali bi se jim poiskal kakšen drugačen namen. Za uresničitev tega je potrebno poleg denarja predvsem veliko dobre volje in hotenja rešiti ta kulturni spomenik. Prvo pobudo za rešitev tega spomenika je že dalo društvo arhitektov velenjske občine, ki je pripravljeno narediti vse projekte za obnovo gradu zastonj. Lahko samo upamo, da ne bo to samo še ena od pobud, ki so izzvenele v prazno. Zato pozivamo vse, ki bi bili zainteresirani, tako privatnike kot delovne organizacije, naj se oglasijo na kulturni skupnosti občine Velenje ali na zavodu za spomeniško varstvo Celje, kjer bodo zvedeli vse podrobnosti o pogojih in možnostih obnove gradu. Tone Ravnikar Šport in rekreacija Luče najboljše v Sloveniji Prebivalci krajevne skupnosti Luče ob Savinji so doslej za svoja prizadevanja na najrazličnejših področjih prejeli že vrsto lepih priznanj. Dvakrat zapored so bili najlepše urejen turistični kraj v Sloveniji in so tudi sicer vsako leto med najboljšimi, lani so priredili najboljšo turistično prireditev v republiki, pred nedavnim pa so prejeli še eno pomembno priznanje. Tokrat gre za področje športa in rekreacije. Na srečanju društev Partizan iz vse Jugoslavije v Sarajevu so prejeli priznanje zveznega koordinacijskega odbora za akcijo Iščemo najboijo krajevno skupnost za šport in rekreacijo, v isti akciji pa so bili izbrani za najboljšo vaško krajevno skupnost na področju športa in_rekreacije v Sloveniji. Priznanje za to so prejeli na prvem srečanju društev Partizan Slovenije 4. julija v Škofji loki. To seveda v nobenem primeru ni priznanje samo športnemu društvu Raduha, temveč vsem dejavnikom Luč, ki so kakorkoli povezani s športom in rekreacijo v kraju in prispevajo svoj delež k telesno-kulturnemu utripu na tem področju. To seveda v prvi vrsti velja za planince in množičnost pri obiskovanju bližnjih in daljnjih gora, pa za strelce, lovce, ribiče, za šolsko športno društvo, skratka za veliko večino krajanov. To laskavo-priznanje so namreč prejeli predvsem zaradi visokega odstotka udeležbe krajanov na najrazličnejših športnih in rekreacijskih prireditvah. Krajevna skupnost šteje 1.700 prebivalcev in večina se jih udeležuje že omenjenih dejavnosti, pa tudi organiziranih trimskih in rekreacijskih prireditev. To so vadba v šolski telovadnici, plavanje v bazenu na Topolšici, kamor pozimi redno vozi avtobus, kegljanje na Ljubnem, tu so še smučanje, sankanje in druge trim akcije, šahovska tekmovanja, rokometni in drugi turnirji in vse kar sodi na to področje. Luče najboljše v Sloveniji Ne manjka jim tudi športnih objektov. Ob prostorni šolski telovadnici so s skupnimi prizadevanji osnovne šole, športnega društva, krajevne skupnosti in krajanov pred leti zgradili vzorno urejeno rokometno igrišče, la- ni dogradili še igrišče_za košarko, pridno pa je delovala še smučarska vlečnica. To letos prestavljajo na druge terene in jo povečujejo, pri čimer jih veliko sodeluje, zlasti pa so se pri delih izkazali osnovnošolci. Nova vlečnica bo okrepila že tako veliko zanimanje za smučanje, obenem pa bo pomemben prispevek k boljšemu turističnemu utripu pozimi. V Lučah se seveda zavedajo, da jih takšna priznanja obvezujejo za še boljše delo v prihodnje in so ob tem prepričani, da se bosta šport in rekreacija v kraju še okrepila. Ob bogatitvi dejavnosti bodo skrbeli za objekte, ki so jih zgradili s skupnimi močmi, izkoristili pa bodo tudi vsako možnost za gradnjo novih. ì® II I e» Halo, inšpektor! 856-151 856-756 855-450 VPRAŠANJE: V kemično čistilnico Kotnik sem dala v čiščenje volnene preproge, za storitev sem plačala 9000 din, kar je po mojem mnenju previsoka cena. Na podlagi česa lahko obrtnik zaračuna tovrstno storitev? Sprašuje občanka Marjeta Ž. Tržna inšpekcija: Zasebni obrtnik Kotnik uporablja »osnovni cenik kemičnega čiščenja« za leto 1986, ki je za vse čistilničarje v Sloveniji enak in velja od 17. 3. 1986 dalje. V ceniku je tudi klavzula, da se za usluge, ki jih ni v ceniku, cena storitve dogovori sporazumno med stranko in obrtnikom. Obrtnik izjavlja, d « se je s stranko dogovoril za ceno, ki jo je stranka tudi plačala. Ža tovrstni spor med stranko in obrtnikom, ni pristojna tržna inšpekcija, temveč sodišče. Atletika Uvrstitve lepe, dosežki slabi Na 40. republiškem atletskem prvenstvu za člane in članice v Postojni so velenjski atleti dosegli vrsto odličnih uvrstitev, žal pa so bili rezultati zaradi slabega vremena, razredčene konkurence in drugih razlogov dokaj povprečni, kar seveda velja za vse udeležence. Med Velenjčani so naslove republiških prvakov osvojili Živko na 1.500 in 5.000 metrov. Šikonja na 400, Rugelj na 200 in Hudournik na 3.000 metrov z zaprekami, Malatestinič v metu kladiva, zmagali pa sta tudi obe velenjski štafeti na 4 x 100 in 4 x 400 metrov. Druga sta bila Režek v skoku v daljavo in Mijač v metu diska, tretji mesti pa sta osvojila Popetru na 800 metrov in Veršec v hoji na 20 km. Ribištvo — Casting Vlado Mešič državni prvak Tudi letos tekmovalci — člani Ribiške družine Paka — nadaljujejo z velikimi uspehi v ribiško športnih tekmovanjih na suhem — Castingu. Tako je ekipa RD Paka na vseh treh tekmovanjih za republiško prvenstvo osvojila prepričljivo 1. mesto, Vlado Mešič pa je prvak med posamezniki. Naša dva tekmovalca, repre-zentanta Jugoslavije, Vlado Mešič in Franc Rebevšek sta se odlično uveljavila tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako je Vlado zmagal na Veliki nagradi Avstrije v Linzu v disciplini muha kombinacija in dosegel nov državni rekord. Isto je uspelo tudi Francu s prvim mestom v disciplini muha enoročno — prav tako nov državni rekord. Zelo uspešno sta tekmovala tudi v Duitzburgu v ZRN, kjer je bila zbrana vsa evropska elita v Castingu. Mešič je v disciplini muha skysh s stoodstotnim rezultatom delil prvo mesto, medtem ko je Rebevšek z novim državnim rekordom v disciplini ob-težilnik daijava zasedel 4. mesto. Ta dva tekmovalca sta z reprezentanco Slovenije na državnem prvenstvu v Olovem, 5. julija, osvojila ekipno državno prvenstvo v peteroboju. Najboljša pa sta bila na tem prvenstvu tudi kot posameznik. Mešič je že osmič osvojil naslov prvaka Jugoslavije v peteroboju, medtem ko je bil Rebevšek drugi. V posameznih disciplinah je Vlado zmagal dvakrat, Franc pa enkrat. Osvojila pa sta tudi več drugih in tretjih mest, ki prav tako prinašajo kolajne. Žal letos Jugoslavija ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Španiji in to zaradi pomanjkanja denarja. 6. septembra pa bo v Šoštanju veliki mednarodni turnir in tako še ena priložnost za uveljavitev na mednarodnem prizorišču. Rudi Mešič Avto-moto šport Brata Kreuh četrtič zapored Na cestno-hitrostni dirki za spominski pokal Huberta Camleka v Arandelovcu v Srbiji, so se tudi letos izkazali velenjski prikoličarji. Že četrto leto zaproed sta zmagala Valentin in Alojz Kreuh, druga pa sta bila Mirko Novak in Vojko Jeran. Ostala mesta so zasedli tekmovalci iz Srbije. (Podpis: Direktor dirke izroča pokala zmagovalcema) Gasl-sko društvo Šoštanj — mesto vabi v nedeljo, 20. julija ob 14. uri na pred gasilskim domom v Šoštanju 18 glavnih dobitkov med njimi dve zastavi GTL 55, dvt dopoldne s pričetkom ob 9. uri zanimivo tekmovanje starih motornih in ročnih črpalk J za 3. memoria! ' JOŽETA ŽUNKOVlC- motorni kolesi Tomos, pralni stroj Gorenje, itd,