68. številka Ljubljana, v četrtek 23. marca. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan »veeer, izimSi nedalje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesea 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o znanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni Št v u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativno stvari. Državni zbor. Na Dunaj i, 21. marca. Današnja večeroa seja je bila jako burna in pri vseb pošteno mislecih ljudeh vzbudilo je postopanje poljskih poslancev največjo ogorčenost. Šlo je za Pacakov predlog, da se poBtavi poročilo imunitetnega odseka o aferi Spinčičevi na dnevni red prihodnje, skoro zadnje seje. Poljaki so to preprečili. Ako bi bila stvar važna za interese poljskih žganje-pivcev, bi bili ti gospodje gotovo ostali na svojih mestih, tako pa, ko se je bilo potegniti »amo za pravično utvar, ud katere nima pasivna GaliŠka čiBto nič dobička, izgubili so se iz zbornice. Tarno-polska krepost ju zmagala! Zbornica nadaljuje generalno debato o zakonu o ponarejanju živil. Po8l. dr. Marcbet predlaga resolucijo, s katero se vladi naroča, naj izdela in predloži zakon, da se zabranijo prevare glede kvalitete blaga, koli-kosti itd. Posl. dr. Habermann trd-, da se je v debati mnogo pretiravalo, kar je brez uzroka razburilo mnoge kroge in se bavi potem z raznimi po-drobnostimi predloge. Posl. Wiedersperg priporoča predlogo, kakor jo je izdelal odsek. Ko je še poročevalec posl. grof Serenyi priporočal predlogo, vršilo se je glasovanje in je zbornica vzprejela načrt za podlago specijalni debati. Po kratkem govoru posl. dra. Dvor aka zaustavila se je obravnava. Posl. Spiučič interpelira ministerskega predsednika radi pristranskega postopanja vladnega zastopnika v isterskem deželnem zboru. Predsednik Chlumeckv naznani, da bodeta jutri dve seji, dopoludne in zvečer. V večerni seji se bodo volili člani delegacije. Posl. dr. Paca k pravi, da je sveta dolžnost poslanske zbornice, rešiti še v teui zasedanju afero Spinč ('• >vo in predlaga, naj se postavi poročilo imu-nitetuega odseka na dnevni red jutrišnje seje. Posl. dr. K r o n a w e 11 e r je zoper to, da se na dnevni red jutrišnji seji poBtavi tudi prvo čitanje civilnopravdnega reda. To predlogo je treba točno preučiti, v to svrho pa treba poslancem vsaj nekoliko časa. LISTEK. Slovensko gledališče. („Lepa Vida". Drama v 5 dejanjih. Spisal dr. J. V oŠ n j a k.) Gosp. dr. Vošnjak je brez dvoma najboljši in najplodovitejši slovenski dramatični pisatelj, a no-heno njegovih del se ne more primerjati „Lepi V.ili", ki je pri siaočui predstavi tako lepo uspela. Sujet tej igri ni uov; obdelovali so ga že razni pisatelji v raznih narodih, a to je povsem nevažno za dramatično vrednost igro, kajti ako pregledamo vso literaturo, najdemo primeroma jako malo konfliktov. Vse je odviBno le od načina, kako je pisatelj km ti kt razpletel in kakšen kolorit mu je dal. Lepa Vida je hči zadolženega sodnega svetnika Sodje. Ta želi, da se Vida poroči z njega prijateljem, preprostim a imovitim trgovcem Kogojem. Vida je imela že prej ljubavno zvezo z grofom Albertom Gadollo, a ko pride Albertova mati ter jej izroči pisma, pisana njenemu sinu, in zahteva Albertova pisma, je Vida prepričana, da se ji je ljubeč izneveril ter vzame Kogoja. Predsednik Chlumeckv izjavi, da se mora prvo čitanje o civilnopravdnem redu vršiti še pred zaključkom zasedanja in da stvar na glasovanje. Zbornica sklene s 58 proti 52 glasom, da se prvo čitanje civilnopravdnega reda postavi na dnevni red jutrišnje seje. Predsednik Chlumeckv pozove zbornico, naj glasuje o Pacakovem predlogu, da se postavi poročilo imunitetnega odseka o Spinčičevi aferi na dnevni red jutrišnje seje. Posl. Abrahamovricz zahteva, naj se konstatira razmerje glasov. Mnogi poslanci ugovarjajo živahno in Čujejo se klici: Poljaki so nalašč odšli, da bi preprečili glasovanje. Posl. dr. Kaizl konstatira, da je bilo glasovanje že dognano, ko je posl. Abrahamowicz stavil svoj predlog. Predsednik Chlumeckv pravi, da ima pravico prepričati se, če je zbornica sklepčna in da prešteti navzočne poslance ter pravi potem: zbornica ni sklepčna torej zaključujem sejo. Po teh besedah zadonelo je ironično odobravanje in nastal viharen ropot, iz katerega so se čuli samo klici: Pfuj Poljakom! Kukavice, sram jih bilo! Prihodnja seja jutri. Na Dnnaji, 22. marca. V današnji seji vršilo se je prvo čitanje novega civilnopravdnega reda, pri katerem se je dr. Herold izrekel zoper numerus clausua in to pereče vprašanje jako dobro pojasnil. Začetkom seje pozove predsednik Chlumeckv zbornico, naj glasuje o predlogu posl. Pacaka, da je na dnevni red postaviti poročilo imunitetnega od-Bfka o Spinčičevi afčri. Zbornica odkloni predlog in prestopi po nekaterih interpelacijah na dnevni red ter začne debato o novem civilnopravdnem redu. Posl. dr. Kronawetter obžaluje, da se že sedaj vrši prvo čitanje predloge, ker je nihče ni mogel korenito pregledati. Ta stvar je važna ne Kamo za pravnike, ampak Hploh za vse ljudstvo. V naglici, s katero je govornik pregledal načrt zakona, jo zapazil, da glede* pravdnih troškov ni jasen, in Zakon Kogojev bil bi srečen, da se moreta razumevati Vida in Kogojeva mati. Ta pa sovraži sinabo — zakaj, ni prav razvidno. Vida se čuti nesrečno in obžaluje, da se je poročila s Kogojem; rada bi se od njega lučila, a veže jo ljubezen do sina. Ko pa Kogoj od nje odločno zahteva, uaj se porazume, prekipi nje obupanje. V tem kritičnem hipu stopi pred njo Alberte, jej pojasni , da se je njuna zveza preprečila le vsled materine spletko in jo odpelje na bvoj grad. Vida živf na Albertovem gradu nadeje se, d* poBtane po dognani ločitvi zakona soproga Albertova. To nadejo jej uniči zopet ohola grofica. Vida zahteva pojasnila od Alberta in ta jej razkrije grozno resuico, da je bila le njegova meti Osa, da pa se ne misli ž njo poročiti. Tedaj premagata Vido obup in osvetoželjnost tako, da pahne nezvestega in malopridnega Alberta v morje in beži z udano ji služabnico z gradu. Nesreča je Vidi oslabela duševne moči. Instinktivno sluti, da se bliža kouec nje Življenju in trpljenju; le jedno željo še goji — videti svoje dete, Bvojega zapuščenega sinka. V viharni noči pride na Kogojev dom. Da je Kogoj ne vzprejme prijazno, zasledil je tudi nekaj drugih nedostatkov. Načrt ni uzoren in bil bi mnogo boljši, da se je izdelal po zakonu, veljavnem za švicarski kanton Zurib. Vsi naši pravdni redi ho pisani v nerazumljivem jeziku. V civiluopravdni red vzeti je določbo, da mora vsakdor tudi v civilni pravdi govoriti resnico, sicer zapade disciplinarni kazni. Govornik dvomi, da se bo obravnavanje vršilo ustno, čeprav se o tem govori. Obravnavanje bodi kolikor mogoče oficijozno in inkvizitorno, ker le na ta način bi bilo pravosodje ceneno. Priznati bi bila vsakomur pravica, zastopati samega sebe brezpogojno. Sicer pa je že hitrost sumna, s katero se hoče stvar rešiti. Posl. dr. Plener nasvetu je formalno, naj se načrt odkaže justičnemu odseku. Pravosodni minister grof Schbnborn priznava, da je za temeljito obravnavanje predloge treba mnogo časa, naj se torej čim prej začne. Koristno je gotovo, če se publika čitn bolje seznani z zakoni, a v jurisprudenci je diletautizem nevaren in ni mu priznati veljave. MiniBterstvo se je pri urejanju te predloge resno trudilo, da zagotovi principu javnosti in ustnosti veljavo in da zagotovi ceneno pravosodje. Zato se je tudi skrbelo, da bo sodnik navajal stranke pri zastopanju njih interesov, opustil pa se je popolnoma formalistični karakter dosedanjega pravdnega reda. Občinstvo bo še dovolj časa imelo, da se korenito seznani z načrtom in zato naj ne ta brez zamude odkaže pravosodnemu odseku. Posl. dr. Herold misli, da bi bilo že sedaj umestno, začeti debato o predlogi in izjavlja, da se veseli načrta, ki zagotovi ustno in neposredno obravnavanje. Prav juristi so že večkrat zahtevali tako reformo. Dokler ne bo prebivalstvo poznalo zakonov samo, obračalo se bo v pravdnih rečeh vedno do mož, kateri jih poznajo, zato pa ni treba uvesti numerus claueus, naj si vsak po svojih sposobnostih služi vsakdanji kruh. Prebivalstvu bi gotovo ne bilo v koriBt, da sme komur koli izročiti svoje pravdne reči in ga za zastopanje pooblastiti; saj se vidi po deželi, kakšni ljudje so svetovalci občinstvu. Ljudem treba pripomoči, da se seznanijo s pravnimi normami, ne pa netiti njih nezaupnust do advokatov, ker se s tem le neguje nezaupuost do zakonov iu do pravičnosti sploh. V današnjih časih ni mogoče, da je naravno; ko pa Vida izve\ da je nje siuček umrl, zapuste* jo zadnje duševne Bile, ona zblazui in srčna kap jo ugouobi. To je na kratko povedano vsebina tej, deloma po znanem Jurčičevem romanu zasnovaui igri. Dejanje je dramatično živahno, zanimivo in izborno, psihološko verojetno i.upleteno, vse je motivirano, vse se razvija logično in neprisiljeno. To so tako velike prednosti, da nekateri tehnični nedostatki ne oškodijo umetniške vrednosti te igre. Utegnilo bi se morda reči, da ni dovolj motiviran odhod Vidin z Albertom, ker je razpor mej Vido in taščo nejasen, premaleukosten ; druga stvar, kateri bi se dalo ugovarjati, je to, da pahne Vida nezvestega Alberta v morje. To je potrebno. Vida je sploh strastna; naglo se odloči za Kogoja, naglo se odloči za odhod z A'bertom in tudi za vrnitev h Kogoju, torej je povsem naravno, da tudi v hipu največjega obupauja premaga strast z elementarno Bilo. Sicer pa je prav ta umor velevažen zato, ker utemeljuje Vidino blaznoBt. V tehničnem oziru naj omenimo nekatere nedostatke le zato, ker se lahko odpravijo. Ekspozicija v prvem in drugem dejanju je pre- bi ho (li S*'a vsalt liip vzprejemala uatne tožbe, takoj o njih obravnavala in razglasila sodbo. Bagatelno poBtopanje je hitro in ceneno, a nič vredno ter najboljši dokaz, kake krivice se morejo zgoditi, če se resne stvari bagatelno rešujejo. Govornik ae bavi potem z jezikovn m vprašanjem. V predlogi ni o tem nič povedano, torej ima vsakdo pravico, da se poslužuje pred sodiščem svojega jezita. To velja tudi za kazenskopravni red, a sodišča se ne ravnajo po tem načelu, kakor se je videlo celo pri najvišjem sodiš1 i. katero je narodom dolžno satisfakcijo za Stremavrovo naredbo. To se ni zgodilo in zategadelj hd Mladočehi primorani zahtevati za Češko Bvoje lastno najvišje sodišče, kakoršno so imeli po državnem pravu in katero jim je bilo 1. 1850. šiloma odvzeto. Zbornica odkaže predlogo pravosodnemu od* seku in začne obravnavo o iztočno galiških železnicah. Posl. dr. Rus8 pričakuje, da predloži trgovinski minister v prihodnjem zasedanju nov zakon o lokalnih železnicah, s katerim se bodo dovolile razne tehnične in administrativne olajšave, po katerih bi postale zgradbe ceneje, promet pa bolj jedno-staven, kakor je sedaj. Posl. Blaže k sodi, da se grade podoUke železnice samo iz strategičnib ozirov in kritikuje finan-cijelni načrt za to zgradbo, dokazujoč, da je udeležba interesentov dosti preneznatna. Podržavljenje češke zapadne železnice je jako nujno, le žal da se vlada za to dosti ne meni. Ako že neče te železnice podržaviti, naj se vsaj tarifi znižajo. Trgovinski minister marki Bacquehem izjavi, da predloži še v tej sesiji načrt zakona o val-suganski železnici ter obeča, da do prihodnje sesije izdela nov zakonski načrt o lokalnih železnicah. Sedanji si .tem, po katerem se vladar ravna glede lokalnih železuic, se je dobro obuesel, kar je vidno iz tega, da se je zadnji dve leti zgradilo lokalnih železuic za 21 milijonov gld. Podolske železuice bo za gospodarsko življenje iztočne železnice veliko važnosti, k temu pa pride še finanfinopoiitičui moment. Ljudje se tam radi pomanjkanja zaslužka s-dijo kar trumoma in to treba preprečiti. Češka ni zanemarjena, kakor ee je tožilo. Reklo bo je tudi, da se podolske železnice gradć samo iz strategičnih ozirov. To ni resnično, kajti vlada pove pri vsaki železnici, so li merodajni tudi strategični oziri, ker jej to samo olajšuje stališče v zbornici. StrategiČne železnice se napravljajo na troške cele države. Minister priporoča predlogo. Posl. Struskiewicz obeča, da bo tudi nje-gova stranka glasovala za vse lokalue železnice v drugih deželah, če vzprejme zbornica predlogo o podolaki progi. 4 Posl. dr. Lan g ni principijelen nasprotnik podolske železnice, a toži, da ima tudi Češka bvcjo PodolBko, za katero ae pa nihče ne zmeni, vzlic temu, da je pomoči nujno potrebna. Po nekaterih stvarnih popravkih poslancev dr. Vašatv in 13arwinski priporoča poročevalec posl. Szc zepan o w Bit i predlogo in zbornica jo vzprejme. Zbornica vzprejela je vrh tega še nekatere druge predloge, mej njimi zakonski načrt o prevzetji lokalne železnice Ljubljana-Kamnik. Prihodnja seja nocoj. dolga; v to bi zadostovalo jedno dejanje; isto tako je predolgo zadnje dejanje, ker ni pisano s francoskim rafinementom. Značaj Kogojeve matere je nejasen. Sploh pa hi bilo želeti, da je VBe, kar se govori, bolj preguantuo izraženo. Hvaluo pa moramo pristaviti, da je slovenski kolorit v celi igri skrbno varovan. To je jedino, kar imamo omeniti. Gosp. dru. Vošnjaku čestitamo prav od arca na sinočnem, zanj in za slovensko dramatiko tako častnem uspehu in le želimo, da bi obogatil našo literaturo še z mnogimi jednakimi deli. Kadi bi dali zanje vse moderne nemške igre, kar buio jih videli na našem odru. O predstavi sumi se moremo samo laskavo izraziti. GoBpa Borštuikova predstavljala je Vido z umetniško dovršenostjo; goHp. Borštnik pogodil je priproBtega Kogoja izborno; gosp. Danilo je bil jako eleganten grof Alberto, gospa Danilova pa isto taka grofica. Jako pohvalno moramo omeniti gospčni. Nigriuovoin Slavčevo ter gosp. Vero vseka. Gospa Borštnikova in gospodični N i K r i n o v a in Stavce v a so bile odlikovane b krasnimi šopki, kar so si s svojo požrtvovalnostjo in marljivostjo v tej sezoni popolnoma zaslužile. Politični razgled. Notranje dežele. V L j ub Ij an i, 23. marca. Majhen poraz grofa llolienivarta. Grof Hoheawart je sicer absolutni gospodar v svojem klubu, a časih mu vender kaj izpodleti in navadno so tega krivi najboljši njegovi prijatelji, nemški konservativci. Tako se je zgodilo tudi včeraj. Klub je določal, katere poslance mu je kandidirati za permanentni obrtni odsek in se zlahka zjedinil na posl. dr. Ebenhoch, Klun in W i e d e r s p e r g, glede četrtega člana pa se klub nikakor ni mogel zjediniti. Grof Hobenvvart je toplo priporočal posl. Stepbauovvitza, ki je klub že večkrat v obrtnih rečeh zastopal, a nemška klerikalna frakcija ni slušala na ta svet, ampak se potegovala za to, da bo kandidatom konservativnega kluba postavi nečlan tega kluba — dr. Lueger. Grof Hoheuwart se je močno upiral, a vzlic temu je dobil njegov kandidat samo 8 glasov, posl. dr. Lueger pa 31. Židovski liberalizem. Ni še dolgo tega, kar je v dolenjeavstrijskem volilBkem okraju Korneuburg - Stockerau besnel vo-lilski boj. Kandidata sta bila protisemit dr. Kootz in liberalec Ciedik. Za protisemitskega kandidata so glasovali tudi nekateri uradniki Dunavske paro-brodne družbe, tiste družbe, katera vsled slabe uprave Životari le od državue podpore. Ta družba je takoj kaznovala vse tiste uradnike, ki bo izvršuje svoje državljanske pravice, glasovali za protisemitskega kandidata dra. Knotza. Premestila jih je na razne zapuščene kraje, tako v Galac itd. Tako se upa židovska družba, živeča od davkov kristija-nov, terorizirati volilce. Volitev v Zagrebu. V kratkem se bode v Zagrebu vršila deželno-zborska volitev namestu umrlega predsednika madja-ronske stranke Ludovika Vukotinović*. Ta je v deželnem zboru zastopal prvi Zagrebški volilni okraj. Pri tej volitvi bode zjedinjena hrvatska opozicija prvikrat dokazala, kako trdna je ta vez. Kandidat zjedinjene opozicije je jako ugledni in splošno priljubljeni vseučiliški profesor dr. Aleksander Bresztv-enszkv Izid volitve ni odvisen samo od sloge opozicije, kajti v Zagrebu odločujejo v prvi vrsti uradniki in ti so vladi brezpogojno pokorni, a volitev bo pokazala faktično jediustvo neodvisnih narodnih krogov m to bo velikega pomena za druge jednake prilike. Viiaiije države. Italijanska zbornica. Parlamentarna komisija za preiskavo bančnih homatij se bo torej vender sestavila, vzlic vsemu odporu miniBterskega predsednika Giolittija. Zbornica je dogovorno z vlado odločila, da imenuje predsednik Zanardelli komisijo sedmih članov, katera bo pregledala vse akte. Giolitti sicer ni privolil, da bi ta komisija tudi sodue akte pregledala, dokler ni končana sodna preiskava in tudi izposloval, da se razglasi politična Sudba šele po koučanem sodnem postopanju, ali vzlic temu more ta komisija postati vladi prenevarna. Vlada ho ni rada ufala, a zbornica je silno razburjena, da ni računati na nikogar več, še bolj pa, kakor zbornica, je razburjeno javno mnenje. Prebivalstvo želi vedeti, so li parlamentarni in politični krogi zapleteni v bančno afero in ta '/.-\y,\ je tako intenzivna, da se jej nihče ustavljati ne upa. Panamsl&a afera. Predvčerajšnjim končala se je pred porotnim sodiščem Pariškim kazeuska obravnava vršivša se zoper panamska upravitelja LessepB in Fontane, zoper bivšo ministre oziroma poslance Baihaut, Bera!, Sana Leroy, Dugue de la Fauconnerie, Gobron in Pri vodnjaku. (Srbski spisal L. K. Lazarović. — Provel J. P. Planinski.) (Dalje.) Matija Djenadić je čisto star človek. Na čelu se mu pozna obrunek od rane, katero je dobil v Hajduk-Veljkovi trdnjavi. Mimo njegove dece naziva ga tudi vse selo ded. Žena mu je davno v zbegu1) umrla. OJ starejših bratov mu je ostala svakinja, katera sedaj ž njim deli starešinstvo — Radojka ji je ime. Za mizo sedla dedu na desno, in v hiši se nič važnejšega ne zgodi, dokler ne da ona svojega glasu, ali vsaj dokler je ded ne vpraša. Ona do cela razume svoj položaj in ga ne zlorablja. N. pr. ded vpraša: — Kaj praviš, Bvakinja, zaradi Maričićivega gozda? — Da ga kupimo? — Kakor se ti zdi, brate, ti Bi moška glava! Oaa poljublja dedu roko, a vse drugo, kar sicer ni navada v našem selu, i žensko i moško poljublja nji roko. Poleg Matije in iiadojke je član hišnega sveta tudi najstarejši dedov sin, Blagoje, Arsenov oče. ') Za vojske bo bo zbirali in Bkrivali beguni po planinah. TakSna zbirališča so cvali z beg. Prel. pri p. Antonin Proust ter zoper bankirja Blondina. Sodišče je obsodilo samo Charlesa de Le s se psa radi podkupovanja na jedno leto v zapor; bivšega ministra Baihauta na pet let v zapor in povrnitev zneska 750.000 frankov, bankirja Blondina pa h dve leti zapora in povrnitev zneska 375.000 frankov, vse ostale obtožence pa oprostilo, kar vzbuja silno senzacijo, kajti nekateri oproščenih parlamentarcev so krivi m bi zaslužili kazen. V političnih krogih se o tem nepričakovanem izidu kaz. pravde govori z največjo razburjenostjo. Oportunisti dokazujejo, da so porotniki sodili pod uplivom javnega muenja, katero se je škandala že naveličalo, nasprotno pa se zopet trdi, da je vlada pritiskala na porotnike. Za danes napovedal je posl. Ifillevnye interpelacijo o tej stvari jn bo zlasti napadal Fi«queta in Cu> menceau a. Vlada bo imela težko stališče, ker je večina zbornice nezadovoljna z razsodbo Celo re-publičant, ki 8o doslej vlado podpirali tudi v najnevarnejših momentih, so se razcepili in mogoče je, da nastane ministerska kriza. Nemški državni zbor. Govorili smo že o protisemitskega poslanca Ahlwardta senzačnem govoru, v katerem je dokazoval, da je nemška vojska slabo oborožena, ker je izdelovatelj pušek, židovski tovarnar Loewe dajal slabe, v Italiji zavržene puške. Pri debati, ki se je sedaj unela, obsipali so državni kancelar Caprivi in razni židovski poslanci pogumnega govornika s pro-staškimi psovkami, a ovrgli ga niso z dokazi, kar je jedino prepr čevalno. Ahlvvanlt ie na to odgovoril v predvčerajšnji seji. Ponovil je svojo trditev in izročil predsedniku državnega zbora celo vrsto aktov, iz katerih je vidno, da je govoril na podlagi uradoma dokazanih taktov. Zbornica je volila odsek, kateri je takoj začel pregledovati akte. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Dno 22 t. m. je pil mestni kapelan v Kranji g. Janko Mauring na Graški univerzi promoviran doktorjem bogoslovja. — Deželnobrambovski okrajni narednik Ljubljanskega brambovskega batalijona št. 25 gosp. Jernej Mark osek dobil je v priznanje dolgoletnega zaslužnega službovanja srebrni zaslužni križ s krono. — („Stabat Mater "-koncert.) Ker se govori, da so vsi sedeži za jutrajšnji koncert .Glasbene Matice" razprodani, opozarjamo slavno občinstvo, da je nasproti tej govorici dobiti še muogo boliših Bedežev za prvi in skoro vse sedeže za drugi koncert. Vstopnice prodaja g. Aaton Zagorjan v „Zvezdi". — (Običajnega „j o u r-f ix e") v klubovi sobi hotela „pri Slonu" ne bode jutri zaradi koncerta .Glasbene Matice". Prihodnji „jour-fixea bode v petek dne 31. t. m. — (Erarični gozdni vrt) v Gradišči ogledal si je včeraj deželne vlade voditelj, dvorni svetnik baron Hein. Vodil ga je deželni gozdni nadzornik, gozdarski svetnik goBp. Goli. Ljubljanski gozdni vrt je mej eraričnimi gozdnimi vrti v Avstriji največji. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 12. do 18. marca. Novorojencev je bilo 20 (= 33 5 °/00), mrtvoiojenec 1, umrlih 26 (=44-1 °/oo)- Mej njimi za jetiko 4, za vnetjem eopilnin organov 3, vsled mrtvouda 3, vnled starostno oslabelosti 7, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi bili so tujci 4 (=15 3%)i iz zavodov 7 (== 26-9 •/„). Muho ujih trojice se nihče v hiši za nobeno stvar ne vpraša, ampak vse slepo sluša in se pokorava. Ako je Matija nesel davke plačat, Radojka odšla v cerkev, a Blagoje pokladat živini — je v hiši kakor v Šoli, kadar odide učitelj. Vse je složno, veselo in ljubeznivo, in vsakdo gleda ob ti priliki, da se pošteno izšali in izsmejc. Kakor hitro pa bo kateri njih trojice pojavi na dverih, pri ti priči zavlada red, resnoba in poslušnost, časi se njih troje betoma umakne, da se deca navesele in moški svobodno na-pušijo tobaka. Ded je bil .... je bil ... . kako bi vam povedal? Veste: star človek — popolno dete! Vzroji časi za najmanjšo malenkost, zmerja, psuje, razbija, tudi udariti hoče. A časi zopet mehak kakor bombaž, gleda samo, kako bi božal deco, daje jim po deset pur, in razjoče se, da sam ne ve zakaj. N. pr. pravi: — Glejte, ostal sem kakor suho drevo v planini ! Pa udri v jok. Mladost — norost, staroBt — slabost! Drugi dan po Arsenovem pijanstvu pride Blagoje k Radojki čisto reBuobnega lica. — Strina! Ta naš Arsen, Bog mi oprosti grehe, ho je zaljubil v tisto Burmaznvicevo zijalo? Za infekci joznimi boleznimi so oboleli 3, in sicer za dušljivim kašljem. — (PopotneugtanoVB za srednje šole.) Za Šolsko leto 1893/4 razpisane so v zmislu odloka naučnega roiuisterstva z dne 1. marca t. I. glede* ustanovitve in podelitve ustanov učiteljem srednjih gol za Študijska potovanja v Italijo in na Grško omenjene ustanove. Podele" se te ustanove učite-Ijem, ki imajo popolno učno vsposobljenost za klasično filologijo ali za zemljepis in zgodovino in delujejo že najmanj tri leta na kaki srednji goli kot samostojni učitelji. Prošnje je predložiti po predpisanem službenem potu najkasneje do 8. aprila t. 1. pri naučoem ministerstvu. Pridejati je: 1.) Curicu-lum vitee. 2.) Kvalifikacijska tabela in spričevala o porabnosti. 3.) Spričevalo učne vsposobljenosti. 4.) Učena dela, katera je prosilec že prijavil ali jih hoče prijaviti. — (Uspeh novačenja v Ljubljanski okolici.) Pri poslednjem novačenji, ki se je vršilo za politični okraj okolica Ljubljanska dne 13- do 18. t. m. predstavilo se je ambulantni komisiji 952 novincev. Potrjenih je bilo 399, torej 41 9%, kar se sme imenovati jako ugoden uspeh. — (Starinske najdbe.) Minuli teden našel je g. Pečnik na Paradiških njivah več rimskih grobov iz II. stoletja. To so grobi Rimljanom podvrženih, na gori sv. Magdalene bivajočih rodov. Dne 20. t. m. začel je pa zopet veliko gomilo naprej kopati z 12 možmi, in našel še isti dan tri metre globoko, slabo ohranjeno moško okostje in koncem glave bronasto čelado z dvema grebenomu. Jednako čelado je skopal že na Vačah. Čelada je še dobro ohranjena. Te vrste čelade z dvema grebenoma so se dozdaj našle saino na Vačah. Zraven eta bili dve sulici, jedna sekira in slab pas. Isti dan našel je g. Pečnik 41/., metre globoko nenavaduo žensko okostje. Bilo je, kakor se je še od lesa poznalo, v debeli leseni krsti, med lesom je bronasti kinč popolnoma zginil, le na nogah obranile so se debele bronaste rinke in pri glavi koščena igla. Znamenito je, da je bila ženska okinčena s koraldami po vsi gornji obleki do pasu. Koralde so iz jantarja, debele kot orehi in jako lepe, zraven je tudi več debelih stekleuih. Našlo se bo še več znamenitih rečij, ker še polovica velike bogate gomile ni pre kopana. Vse prijatelje tacih stariuskih izkopavanj vabi g. Pečnik, ako hočejo pogiedati ta zanimiva kopanja. Ker so Šmarije blizu Ljubljane in je tudi v goro sv. Magdalene dober pot, je prilika posebno ugodna. — (Velik požar) nastal je v nedeljo v Zaplani pri Vrhniki. Zažgali so otroci, ki so se v nekem kozolci igrali z užigalicami. V kratkem gorela sta kozolec in hiša posestnika Jelovšeka in se je razširil ogeu) še na druga poslopja. Tudi cerkvena streha in zvonik začela sta goreti in so je stolp zrušil na cerkveno streho, ter jo močuu poškodoval, da je obok na več krajih jiočil. Škode je blizu 8000 gld. iu zadene skoro polovica cerkev. L'j nekateri pogoretci bo bili zavarovani Vi timskih ognjegascev oddelek trudil se je hvalevredno pri požaru. — (Bralno društvo v Mokronogu) priredi veselico v soboto dno 25. marca v gostilni ,1'ri — Arseu ? . .. . Tisti, ki smo ga letos za-momčili?1) — Tisti! — Praviš, v tisto Burmazovićivo zijalo? — Da! — Auoko? — Vaujo! — Ni ona za našu hišo! — Ni, tudi jaz pravim! Ali on, da bi ga zlodej, je ves neumen nunjo. Vtiliuka mi je pripovedovala, da je sinoči nekoj grdega napravil. — Kaj li? — Nikari, prosim te, povedati dedu! — Bog ne daj 1 — Velinka mi je pravila, da se je opil, pa je psoval iu prelil, da ubije Vilipa Maric.ća; ker se tudi on, veš .... smuče okolu nje. — Glej, glej!. Oče se zamisli. Naposled izpregovori: — Govoril bom z dedom; da vidim, kaj on poreče! » *) Ko dečuk odraste v mladeniča in ga smatrajo sposobnim za žouitev, dajo um roditelji boljšo opravo in nau dovoli«, da sme zahajati v mladuni&ko druščino in na plese — zhui o inči j u K«. Prel. prip. (Dalje prih.) lipi" z nastopnim vaporedom: 1. A. NedvŽd: „Po zimi iz šole", mešani zbor. 2. K. Maček: „Pri zibelk, čveteroBpev. 3. Veseloigra: BPes in mačka." 4. H Volarič: „Na planine", mešani zbor. 5. A. NedvSJ: „L]ubezen in pomlad", moški zbor 8 tenor-boIo. 6. Veseloigra: ,Dva gospoda in jedan sluga". 7. K. Knitl: „Šabljenka", moški zbor. Vstop je vsakemu dovoljen. Vstopnina za ude : sedež 20 kr., parter 10 kr. J za neude: sedež 40 kr., parter 20 kr. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. — (Svoji k svojim!) Celovški „Mir" prijavlja nastopne uvaževanja vredne beifldfl: Ko-roška hranilnica v Celovcu je imela koncem leta 1892 premoženja 20,186,736 gld. 56*/i kr. Izposojenih je na dolžna pisma 9,801.240 gld. 771 , kr., na menjice 38.842 gld. Vloženih je na 32 791 knjižic 17,695 477 gld. 75 kr. V razne namene je hranilnica podarila 64.310 gld. 0 1 trli so največ dobili razni zavodi, nemška društva itd. Za ceato ob Vrbskem jezeru n. pr. se jo dalo 10 000 gld , za Ziljsko železnico 5000 gld-, za kuietijBko družbo 1000 gld. Tudi krajni šolski Bovet v Ukvah je dobil 50 gld. (menda za planinsko šolo?!) Za Slovence, ki tudi mnogo denarja znosno v »Koroško hranilnic iu, od bogate mize ni odpadla [trav nobena drobtinica! Kako tudi, ko tam sedijo nami uaši „prijatelji"!! To bodi pa vsem Slovencem ravnilo, naj svojih težko zasluženih krajcarjev nikar ne no-Bijo v ueroške, nam nasprotne hranilnice, marveč se trdo oklepajo naših slovenskih posojilnic, katerih imamo tudi na Koroškem prav lepo število. Kdor bi pa svojega denarja iz kateregakoli uzroka ne mogel uložiti v posojilnici, naj ga uloži v mestni hranilnic; v Ljubljani ali v južno-štajerski hranilnici v Celju, ki ste v zanesljivih slovenskih rokah. Svoji k svojim ! — (Za volitve v Tržaški deželni zbor in mestni za st o p ) začeli so delati tudi slovenski rodoljubi. V nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri zjutraj snidejo se zaupni mo>.,e iz okolice v prostorih „Delavskega podpornega društva", da so posvetujejo, kako poBtopati pri bodočih volitvah. Čas za reklamacije je določen do dne 2. aprila. — (Skladbe za tamburaške zbore.) V. G. Brož, čegar skladbe so bile vzprejete povsod z velikim odobravanjem, izdal je svoje Daj no veje skladbe: Dalmacijo! Dalmacijo! fantazija dalmatinskih pjegama i plesova (cena partiture gld 1-50) — Primorki nja, tnazurka posvećeua riječkomu damskomu tamburaškomu zboru (gld. 1-—) — Jedna noć u Zlatnom Pragu, fintazija čeških uaroduih pjesama i plesova (gld. 150) — K a r -lov čanka sam, polka I ranr tu posvećena karlo vačkim krasoticam (gld. 1*— isti komad i za g'a-sovir) — U zagorsko] šumi, glazbena Blika (gld. 1-50). — Od Šumave do Krk o noš a, ka-rišik najpopularnijih čeških pjesama (gld. 1 50). — Adam-val čik, iz operete ,Ptičar" (Vogellitndler) od C. Zellera arr. Broža (gld. 150). — Stan te zvijezde! Sereuada za bariton ili mesto sopran uz pratuju zbora (gld. 1'— isto i za glasovir). — Prejšnje kompozicije dal je skladatelj I i to grafi-rati, tako, da se idaj po zuižaui ceni dobivajo: Domovina moja, fantazija čeških p'esuma (gld. 1*50). — aI z hrvatskog Pr i m or j a* , fantazija hrvatskih pjesama sa kolom (gld. I-50). — Ljubim Te, mazurka (gld. I"—). — Perka, polka francais (gld. V—) — Spavaj slatko, serenata za brač uz pratuiu zbora (gld. V— isti komad i uz pratuju glasovira). Samo za b r a č I. h spretnijevanjecu glasovira: Au revoir, ro-mauca (gld. 1—) — S bogom more, pjesma sa varijacijama od A. Katkiću — arr. Broži. — Le Caruaval de Venise, fantazija sa predigrom, themom i varijacijama od L^moutona arr. Broža (gld. 2*—). — La serenata (Legende Valaque) od Braga ar. Broža (gld 1 —). — Stiiudcben od F. Schuberta ar. Broža (gld. V—). — Me-nuett od Boccherinia ar. Broža. Vse te skladbe dobiva o se pri skladatelju V. G. Brož u, lieka-Sušak. — (Dr. Fran Anijan Feretić) škof na otoku Krku, ki je umrl na sv. Jožefa dan, bil je naudušen Hrvat in železen značaj. Vse svoje premoženje ostavit je svojemu narodu. Večji del svojega imetja, 50.000 gld., odločil je za ustanovo ma lega semenišča na otoku Krku iu sicer s hrvatskim naučnim jezikom. Nadalje je zaklad 10.000 gld. v podporo moškim ali ženskim učencem iz potomstva njegovih roditeljev. Bodi mu blag spomin! — (Razpisane službe ) Na državni višji gimnaziji v Ljubljani izpraznjeno je s početkom šolskega leta 1S93/94 mesto učitelja veronauaa s pravicami in dohodki pravega gimnazijalnega učitelja. Prošnje do dne" 30 aprila pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani. — Pri c. kr. deželnem sodišču v Gradci razpisano je mesto svetnika v VII. činov-nem razredu. Prošnje do dne 3. aprila pri predsedstvu deželnega sodišča v Gradci. — Na triraz-redni ljudski šoli v Dobrem polji izpraznjeno je drugo učiteljsko mesto z dohodki tretjega plač. razreda. Prošnje do dne 20. aprila pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — Pri deželnem sodišči v Cel ovc i, eventuveloo pri kakem okrajnem sodišči razpisano je mesto sodnega pristava. Prošnje do 7. aprila pri predsedstvu deželnega sodišča v Ce-lovci. — Pri okrajoem sodišči v Železni Kaplji, eventuveloo pri drugem okrajnem sodišči izpraznjeno je mesto sodnega sluge. Zahteva se znanje slovenskega jezika. Prošnje do 22. aprila pri predsedstvu deželnega sodišča v Celovcu. Razne vesti. * (Potres v Bosni.) Na sv. Jožefa dau bil je v Bileku in v Novem Bdeku v Bosni potres, ki je trajal kuke štiri sekunde. Spremljalo je potres gromu podobno bobueuje Smer bila je od severa proti jugu. * (Nova z j in a.) Iz Auaseea n i Gornjem Štajerskem so hrzojavlja, da že uad 60 ur sneži ue-preuehoma mej i mi itn viharjem in je bilo tudi več Buežnih plazov. Železniški promet v Obertraun bo je moral ustaviti. * (D e v i ca o rle a n a k a — svetnica.) Kakor se poroča iz Iiima, sklenil ju papež, da bode koncem svoie^a jubileja predlagal, naj se devica Orleanska proglasi za nvetnico. S tem hoče z nova dokazati svoje simpatije do Francije. * ( N e p r e b t r e I j i v a obleka.) Poskušnje z ueprestreljivo obleko, katero je iznašel Mann-!>■ i m L i krojač Dowe, so se nadaljevale te dni. Krogle odletele mo, hh gledo na daljavo, iz katere se je streljalo, ol obleke brez vsacega učinka. Neki Berolinuki konaorc j ponudil je Doweu veliko vsoto, ako mu proda svojo epohalno iznajdbo. * (Na po t u v S i b i r i j o.) Kakor se brzojavno poroča iz Moskve, ponesrečilo je blizu Tonmka mnogo pregnancev, ki bo bili ravno na potu v Sibirijo. V hudem sneženem metežu in viharji našio jo 72 osob smrt, moogo pa |e bilo hudo poškodo-vauih I