Prispevek k zgodovini »mozirskega sukna<
PRISPEVEK K ZGODOVINI »MOZIRSKEGA SUKNA«
Franc Hribernik
Na Gornjegrajskem, t. j. v zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so
izdelovali svoje dni po kmečkih domovih sukno, ki se je imenovalo
»mozirsko sukno«. Ime je dobilo po prvem večjem kraju pri vhodu na
vzhodni strani zgornje Savinjske doline. Upravičeno ni, ker vse preveč
omejuje okoliš suknarstva, saj je bilo razširjeno od Sv. Duha nad Sol-
čavo do Lepe njive pri Mozirju in od Tiroseka nad Gornjim gradom do
Dobrovelj pri Mozirju.
Ker je podlaga suknarstva ovčereja, more pregled ovčereje pojasniti
tudi obseg suknarstva. Naslednji pregled ovčereje temelji na Krajevnem
leksikonu Dravske banovine, srez Gornji grad, 1937, in Schmutzu, Histo-
119
Franc Hribernik
risch-topogr. Lexikon. Graz, 1822. Iz prvega so vzeti okoliši, a v drugač-
nem redu, iz drugega pa število hiš, prebivalcev in ovac.
Iz pregleda sledi predvsem, da v ravnem in zmerno vzpetem svetu
ovčereje ni bilo, tako ob Savinji niso redili ovac v Lučah, na Ljidjnem,
v Juvanju, Radmirju, Okonini in drugod. Ce primerjamo dva sosedna
okoliša, nas preseneti število ovac na hišo in na prebivalca. Okoliš, ki
je ves v goratem svetu, izkazuje več ovac, okoliš, ki se razprostira tudi
po nižjih vzpetinah in ravninah, pa manj. Lep primer imamo v Rade-
gundi in Šmihelu. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da je v goratem
svetu med kmetijami več koč za preužitkarje in stalne dninarje, ki ne
gojijo ovac ali vsaj ne večjega števila. Tako se popravi število ovac na
večjih kmetijah. Največ ovac je bilo v gorah na levem bregu Savinje.
Tu je bilo 2814 ali okroglo 64 % vseh ovac. Občutno manj ovac so redili
v gorah na desnem bregu Savinje. Bilo jih je 1056 ali 24 %. Ovčarstvo
v gorah na levem in desnem bregu Drete ni bilo skoraj imena vredno.
Tam so gojili 365 ali 8 %, tu 196 ali 4 % vseh ovac.
Ker je bila ovčereja podlaga domačemu suknarstvu, stanje ovčereje
pa nam je zdaj znano, vemo, kje so izdelovali domače sukno. Na prvem
mestu je imenovati gorske okoliše na levem bregu Savinje, potem gorske
okoliše na desnem bregu Savinje. Zadrečka dolina se ni toliko uveljav-
ljala. Zato bi bilo primerno govoriti le o »gornjesavinjskem suknu«.
120