Posamezna številka: 1 Din,	Poštnina plačana v gotovini!
Ljubljana, 15. maja 1923.____________ Izhaja 7., 15., 22. in 30. v mesecu
Za enotno strokovno organizacijo
rudarjev!
Da je razcepljenost v delafvskih strokovnih organizacijah ena glavnih ovir, da se delavski razred ne more uspešno zoperstaviti kapitalistični ofenzivi trdimo mi že precej časa in zato smo z veseljem pozdravili parolo enotne proletarske fronte, katero je izdala internaici-jonala Dela. Če so pri nas nekateri pod krinko enotne fronte uganjali svoje posebne eksperimente, so s tem kompromitirali v prvi vrsti sebe in s takimi »enotnofrontlerji« smo tudi pomedli in delamo in bomo delali naprej na vzpostavitvi enotne fronte. Prepričani smo, da mora priti do enotne fronte, saj je združenje proletarskih sil za delavstvo vendar življenskega pomena. Ne delamo si nikakih iluzij in kadar govorimo o združenju niti malo ne mislimo na kako »zavojevanje« kakor nam hoče podtakniti »Delavec« v svojem zadnjem članku o združenju rudarskih organizacij.
Ne tajimo, da imamo do volj, vzrokov, da sumimo, da sta omenjeni članek v »Delavcu« in pa »Naprejev« članek »Skupna akcija s komunisti« v ozki zvezi in da smo hoteli na nesramnosti in jezuitska zavijanja v omenjenih člankih odgovoriti na način kakor bi po pravici tudi zaslužila.
Ker pa smo mnenja, da je ravno vprašanje združenja rudarskih organizacij tako ogromne važnosti, da bi bil zločin o stvari govoriti tako, kot so to započeli sodrugi pri »Delavcu« in gospoda okrog »Napreja«. Zato jim ne bomo sledili na njihovi neiskreni poti.
Da bodo naši člani informirani na kaki podlagi so se pogajanja vršila objavljamo tu predloge, ki so se stavili:
I.
Predlog Zveze rudarskih delavcev kot podlaga za nadaljna pogajanja glede upo-stavitve enotne rudarske organizacije:
1.	Ujedinjena organizacija stoji na stališču nepomirljivega razrednega boja.
2.	Mednarodna orijentacija se sklene na prvem splošnem kongresu strokovnih organizacij.
3.	Ujedinjena organizacija pristopi direktno k svoji strokovni rudarski internaci-jonali.
4- V ujedinjeni organizaciji se mora spoštovati princip proletarske demokracije.
5.	Začasna centralna uprava (izvrševai-ni odbor) se sestavi proporcijonalno po razmerju moči posameznih organizacij.
6.	Združena organizacija pristopi v notranje Zvezi neodvisnih strokovnih organi-
izacij, ki je včlanjena v Centralnem radnič-kem sindikalnem odboru.
7.	Člani združene organizacije si pridržijo vse pravice, katere so si pridobili v dosedanjih organizacijah.
8.	Ujedinjenje naj se razpravlja in odobri na skupnih shodih obeh organizacij.
Trbovlje, dne 11. 4. 1923.
II.
Predlog »Unije slov. rudarjev«.
1.	Ujedinjena organizacija mora stati na stališču mednarodnega razrednega boja, izraženega na statutarični podlagi.
2.	Organizacija naj stoji na stališču Amsterdamskega pravca, dokler mednarodni strokovni kongres kaj druzega ne sklene.
3.	Ujedinjena organizacija je članica mednarodne rudarske zveze v Londonu, koja je članica Amsterdamske internacijonale.
4.	V organizaciji naj vlada popolna demokracija.
5.	Prvo centralno vodstvo se ima sestaviti, potom sporazuma paritetno.
6.	Vsa nadaljna vodstva organizacije se «postavljajo na rednih pokrajinskih kongresih proporcijonalno, po številu redno pričujočih članov zadnjih treh mesecev pred sklicanjem kongresov.
7.	Ujedinjena organizacija je v notranje priklopljena k strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani. Za nje člane je obligatori-čen stiokovni list oni, ki ga izdaja Strokovna komisija.
8.	Člani združene organizacije si pridržijo vse pravice, katere so si pridobili potom pravil in pravilnika, v svojih doseda-injih organizacijah na podlagi sporazumno izdelanega regulativa, ako prestopijo korporativno z vsem svojim premoženjem.
9.	Celokupno ujedinjenje se ima izvršiti na podlagi sporazuma na prvem skupnem pokrajinskem rudarskem kongresu, ne pa potom glasovanja.
Zagorje, dne 30. aprila 1923.
V 19. št. razpravlja »Delavec« o teh Predlogih pod naslovom »Zedinjenje ali zavojevanje«, ki ga po pravici rečeno ne moremo smatrati za resnega, ker ne verjamemo, da bi bili sodrugi, ki čitajo »Delavca« tako omejeni, da iz predlo-gov ne bi razvideli, komu je res do ujedinjenja in komu se gre za zavojevanje.
Sodrugi pri Strokovni komisiji in pri Uniji sodijo druge po sebi, zato' v naših predlogih vidijo »zanke, ki bi zadavile vsakogar«, vidijo »dobro skrit nož« in še druge take lepe reči, s katerimi morajo oni operirati, ker se jih v naših odkritih predlogih tako bojijo.
Na zmerjanja na Zvezo neodvisnih strokovnih organizacij mi ne bomo odgovarjali, to bo zveza storila že sama, če se ji bo zdelo vredno odgovarjati na take onemogle izbruhe jeze.
Zelo zanimivo je, kako si sodrugi od Unije predstavljajo demokracijo. Oni v 5. točki svojega predloga zahtevajo paritetno vodstvo, to se pravi pri današnjemu stanju članstva obeh organizacij, da bi 1 član Unije imel iste pravice kot 6 članov Zveze, ali pa da bi 1000 članov Unije imelo v centralnem vodstvu 6 zastopnikov, a 6000 članov Zveze pai tudi 6. Sodrugi pri Uniji, to ni proletarska demokracija, vprašajte vendar vašega dr. Koruna, kaj pomeni demokracija, da se prihodnjič ne bodete zopet osmešili, da bi v 4. točki govorili o demokraciji, v 5. točki bi pa zahtevali nekaj kar diametralno nasprotuje demokraciji. Saj potem res ne moremo vedeti, ali mislite eno iskreno ali drugo'.
Glede naše 8. točke vam moramo povedati, da najbrže ne razlikujete med pojmom besede »odobriti« in »skleniti« oziroma »izvršiti«, ker drugače se ne bi osmešili z »mačkom v Žaklju« kakor sami pravite. V naši 8. točki smo' samo hoteli, da se O' ujedinjenju na shodih razpravlja in da člani odobrijo smer v kateri se vršijo pogajanja za ujedinjenje. Da pa se ujedinjenje sklene na kongresu in ne na shodu, je pa itak razumljivo.
Kakšen je razreden boj »izražen na statuarični podlagi« nam morate ob priliki pojasniti. Doslej ga nismo' imeli pri-
liike spoznati. Če je to tisti znani Kristanov »razredni boj« se seveda ne bomo mogli zanj navduševati.
Rezultat dosedanjih pogajanj je do-sedaj torej približno tale:
Sporazumni smo, da mora ujedinjena organizacija stati na stališču nepomirljivega razrednega boja, da mora spoštovati principe proletarske demokracije, (za kako drugo »demokracijo« mi nismo), da mora biti članica rudarske internacijonale in da se vodstvo organizacije voli proporcijonalno po številu rednih članov.
(če to ni točno nas popravite.)
Loči nas pa to, da se mi že vnaprej ne moremo izjaviti za Amsterdamsko hiternacijonalo, ker smatramo, da je izdala principe razrednega boja, da bi pa tudi to žrtev doprinesli, toda šele tedaj, če bi se večina na splošnem kongresu vseh organizacij izjavila za Amsterdam in to le zato, da ostanemo enotni in združeni. Vi pa hočete že vnaprej določiti amsterdamski pravec za naše strok, organizacije. To- je prepad med nami in tudi tega bomo premostili, če se vam gre resnično za združenje in za enotne strokovne organizacije.
Da se položaj razbistri Vam stavljamo eno vprašanje (pa ne bojte se zank, nožev itd.): Če vam dokažemo1 2 3 v kolikor hočete slučajih, da je amsterdamska internacijonala izdala temeljne principe razrednega bojai, ste li pripravljeni prepustiti splošnemu kongresu, da odloča o mednarodni orijentaciji?
Pred splošnim rudarskim štrajkom
v Sloveniji.
Zveza rudarskih delavcev v Trbovljah nam poroča:	8. maja zjutraj je delavstvo
obrata v Kisovcu spontano stopilo v stavko, ter zahteva, da se obratovodja obrata v Kisovcu inž. Lapornik odstrani in to iz sledečih vzrokov:
L Inž. Lapornik je kot obratovodja yzhodnega okrožja II v Trbovljah bil eden izmed glavnih krivcev, da se je imenovano okrožje dolga leta moralo boriti z ognjem in vodo, ter da so., delavci celo to perijodo ognja imeli težje in nevarno poleg tega pa slabše plačano delo kot v drugih obratih, Li so bili strokovno boljše upravljani. To je bil tudi vzrok, da je bil inž. Lapornik prestavljen iz Trbovelj v Kočevje in od tam v Hrastnik.
2.	Tudi v Hrastniku razmerje med inž. Lapornikom in rudarji ni bilo normalno in Je vsled tega, ker je Trboveljska premogo-kopna družba pravočasno ga prestavila v Zagorje, ni prišlo do odkritega odpora proti inž. Laporniku.
3.	V Zagorju je bil dokaj časa inž. Lapornik vodja separacije in kot tak ni imel posla z delom v rovih. Vsled svojega netaktnega postopanja z delavci je že na separaciji vzbudil proti sebi močno nerazpo-
loženje in le vplivu zaupnikove organizacije se je posrečilo zadržati rudarje, da niso nastopili proti inž. Laporniku. Ko pa je po odhodu inž. Klotza prevzel vodstvo obrata v Kisovcu nadzornik inž. Lapornik, so se neprestano množile pritožbe delavstva, da se jim umetno znižujejo akordne postavke, da se izpostavljajo neupravičenim šikanam in da postaja vsak dan večja nevarnost, da se vsled novega sistema obratovanja, katerega je vpeljal inž. Lapornik, obrat v Kisovcu privede v ono stanje, iz katerega se je le s težkimi žrtvami moglo rešiti vzhodno okrožje II. v Trbovljah. Množile so se pritožbe, da se s takozvanim novim sistemom onemogočuje rudarjem primeren zaslužek in da je novi sistem le način umetnega zniževanja prič.
8. maja popoldne se je sestala v Zagorju komisija iz zastopnika rudarskega glavarstva v Ljubljani gosp. inž. Pehanija, zastopnikov rudarjev in Zveze rud. del. in zastopnikov trboveljske družbe.
Ugotovilo se je, da zaslužki ne odgovarjajo storjenemu delu in zastopniki Trboveljske družbe so delavstvu deloma morali ugoditi in so nekaterim priznali zahtevano zvišanje doklad. Glede inž. Lapornika pa,
Skupna akcija vseh transportnih delavcev proti vojni nevarnosti in fašizmu.
kateremu delavci iz dosedanjih izkušenj ne morejo več zaupati svojega življenja, je zastopnik Trbovelj, družbe »izjavil, da vztraja na tem, da inž. Lapornik še nadalje vodi obrat Kisovec, ker so tozadevne pritožbe delavstva neutemeljene. Ker zastopnik rudarskega glavarstva v svoji svetli obleki ni mogel oditi v jamo, da pregleda rove, kakor so to zahtevali zastopniki rudarjev, so se pogajanja morala prekiniti.
Vsled trdovratnosti Trboveljske družbe, ki vztraja na tem, da inž. Lapornik ostane še nadalje vodja Kisovskega obrata in ker ostaja gluha za vse upravičene pritožbe rudarjev in ki rajše izpostavlja 1600 delavcev življenjski nevarnosti, kot ugodi utemeljenim zahtevam rudarjev, je postal položaj v vseh rudarskih revirjih napet. Rudarji so se odločili na skrajnost in na stotine se jih priravlja na izselitev v inozemstvo, kjer se življenje rudarjev — čeprav tujega državljana — višje ceni kot v domovini.
V sredo zjutraj 9. maja so stopili v znak solidarnosti v stavko tudi rudarji obrata v Kotredežu v Zagorju in če se v najkrajšem času ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev, da se inž. Lapornik premesti iz rova na katerisibodi drugi oddelek, kjer ne bo s svojim delom mogel ogrožati življenja rudarjev, obstoja nevarnost, da se stavka razširi na Trbovlje in ostale rudnike, kjer rudarji še niso pozabili dogodkov v vzhodnem okrožju II, katere je zakrivil inž. Lapornik.
Deputacija rudarske organizacije je v sredo 9. maja obvestila pokrajinsko upravo o vzrokih stavke in prosila.takojšnjega posredovanja. Vsled odsotnosti velikega župana ni mogla deputacija dobiti nobenega odgovora.
Popoldne se je v Zagorju izvršil pregled rovov obrata Kisovec in na podlagi izvršenega pregleda na nekaterih krajih, je zastopnik rudarjev dal na zapisnik sledečo ugotovitev:
1.	Na prvi etaži v Podkraju se je ugotovilo, da je inž. Lapornik dal zasuti osem metrov na dolgo in več kot pol metra na debelo premoga na eni strani rova in da se mora sedaj kot posledica te napake isto nujno ponoviti tudi na drugi strani. V tem obstoja velika nevarnost povzročitve strupenih plinov, ki se radi vžgejo.
2.	Na osmi etaži se je začelo z odkopom (Abbau) v sredini prekopa (Strecke), vsled česar je nastala nevarnost, da se prekop zruši v sredini in da ostane delavstvo, ki je globlje v prekopu, zasuto.
3.	Na etaži »Wilhelmine« pri štev. 42 je inž. Lapornik ukazal odstraniti sedem metrov stropa (Firste), kar pri višini štirih metrov znači veliko nevarnost, da se tesa-renje (Zimmerung) zlomi in pobije delavce.
4.	Posamezne napake manjšega obsega, ki so se pri pregledu dognale, ki pa imajo lahko nedogledne posledice, v tem zapisniku niso zabeležene.
Niti zastopnik rudarskega glavarstva, niti zastopniki Trboveljske družbe niso mogli ovreči teh dejstev. Ugovarjali so samo toliko, da najdene napake ne predstavljajo tako ogromno opasnost in so obljubovali, da se bodo napake popravile. Takoj na licu mesta so morali odrediti gotova važna popravila .kakor n. pr., da se s krajniki zadelajo vsi odkopi itd.
Iz izjav nekaterih rudarjev, ki so podajali izjave o tem, kakšna navodila je dajal inž. Lapornik posameznim rudarjem, je bilo jasno razvidno, da inž. Lapornik nima sposobnosti za tako veleodgovorno mesto. Posebno drastičen primer je navajal rudar Ignac Serše, ki je izjavil na podlagi konkretnih slučajev, da bi se že večkrat zgodile velike nesreče, če bi rudarji iz dolgoletnih izkušeni sami ne znali bolje opravljati rudarskega posla, kot jih uči nadzornik inž. Lapornik. Rudar Serše je ugotovil, da je velika nevarnost, če bi se mlajši, neizkušeni rudarji držali navodil, kakršne daje inž. Lapornik, ker bi se stem spravilo v nevarnost življenje vseh v rudniku zaposlenih delavcev pa tudi rudnik sam.
Zastopnik rudar, glavarstva je moral ugotoviti, da bi se dalo marsikaj oporekati načinu dela s stališča racionalnega izkoriščanja, kar pa po njegovem mnenju ne spada v kompetenco rudar, glavarstva.
Kljub dokazom, katere je dognala preiskava v rovih, je ravnatelj Skubic vztrajal na stališču, da inž. Lapornik ostane še nadalje obratovodja v Kisovcu in da ne prizna pravice, da dvomi o sposobnosti inže-nerjev, katere postavlja Trbovelj, družba. Ob priliki 50 letnice svojega obstoja bo Trboveljska družba ustanovila enmilijonski
fond, iz katerega se bodo delile podpore ponesrečenim in njihovim družinam in da zato lahko Trboveljska družba zahteva, da rudarji izpostavljajo svoje življenje, če so zavarovani.
Razumljivo je, da se rudarji s takim izzivajočim odgovorom ravnatelja Skubica niso mogli zadovoljiti in stavka traja dalje in bo trajala, dokler se ne ugodi upravičenim zahtevam rudarjev.
Stavka v Zagorju je kompaktna in disciplinirana. V stavko so stopili rudarji vseh strokovnih organizacij in vseh političnih prepričanj, in jo bodo tudi skupno vodili. Red in mir se ni kršil, kljub temu pa je politična oblast smatrala za potrebno, da pošlje orožniško ojačenje in da orožniki z nasajenimi bajoneti križarijo po cestah in kolonijah in vznemirjajo mirne rudarje.
Stavka rudarjev je obrambna stavka ljudi, ki se branijo svoje življenje nepotrebno nositi na prodaj za profite dunajskih in mednarodnih čifutov in zato jih bo podpirala vsa poštena javnost. Rudarska organizacija bo o poteku stavke izdajala redna poročila in opozarja vso pošteno javnost, da ne . naseda na tendencijozne mistifikacije, katere bodo lansirali v javnost oni, ki hočejo interese slovenskih rudarjev podrediti interesom čifutskih izkoriščevalcev.
Stavka je trajala od torka do' sobote. Cel čas so rudarji vzdržali vzoren red in disciplino. Nekateri neodgovorni elementi (pod vodstvom Orjunašev) so nalepljali letake, s katerimi so hoteli hujskati proti zaupnikom in proti Zvezi rudarskih delavcev, kar pa jim ni uspelo, ker rudarji se dobro zavedajo, da vsak kapitalist pa tudi trboveljska družba se vedno poslužuje provo-katerjev, kateri hočejo v korist izkoriščevalcev rušiti solidarnost in povzročiti zmedo. Zato so letaki ostali brez uspeha, katerega je želela trboveljska družba.
Poleg zahteve, da se inž. Lapornik odstrani iz Kisovškega obrata, je delavstvo zahtevalo še sledeče:
1.	Da se pri odmeri akordnih postavk upošteva vse okolnosti, ki ovirajo delo in da se plača z najmanj minimalno mezdo čas, ki ga rudarji izgubijo vsled čakanja na vozičke ali na drug materijah
2.	Višino akorda je določiti vedno pred započetim delom. Zaupnikom organizacije se priznava pravico posredovanja pri odmeri akorda. Vsak delavec in zaupnik ima pravico pritožbe na obratovodstvo in na ravnateljstvo.
3.	Če mora delavec ali zaupnik vsled reklamacije, pritožbe ali intervencije prekiniti delo se mu izgubljeni čas plača.
Na te zahteve so zastopniki trboveljske družbe pristali, odklanjali so pa da odstranijo inž. Lapornika preje, dokler se delavstvo ne povrne na delo.
Vsled tega so zastopniki delavstva, ki so prepričani o upravičenosti svojih zahtev prekinili vsaka pogajanja z trboveljsko družbo in prosili velikega župana za posredovanje. V soboto je veliki župan izjavil, da je informiran, da je bila namestitev inž. Lapornika le provizorična in da ga je trboveljska družba že itak nameravala premestiti.
Na podlagi teh izjav so rudarji na shodih v petek in soboto sklenili, da se povrnejo v ponedeljek 14. maja na delo, da pa stopijo ponovno v stavko 21. maja če se dotlej inž. Lapornik ne odstrani. Rudarji iz Trbovelj, Hrastnika in drugih rudnikov so izjavili, da stopijo 21. maja vsi v stavko, če se dotlej ne ugodi zahtevam zagorskih rudarjev.
če oblasti ne bodo pravočasno ukrenile potrebno, da se ugodi upravičenim zahtevam rudarjev, je na vidiku splošna rudarska stavka v Sloveniji. Rudarji so doslej mirno in potrpežljivo prenašali vse šikane trboveljske družbe, ki je to potrpežljivost tudi do skrajnih možnosti izkoristila. Da enkrat preneha teptanje pogodb in dogovorov s strani družbe in da pridejo rudarji do svojih pravic, se bodo poslužili vseh sredstev, katere ima danes na razpolago delavski razred.
Osem dni ima družba čas da ugodi delavstvu, osem dni ima tudi delavstvo čas, da se priravi za bodočo splošno akcijo v kateri bodo brez dvoma zagorske rudarje podpirali vsi rudniki.
Na poročilo Zveze rudarskih delavcev o-stavki v Zagorju je odgovorila Trboveljska družba in pa zastopnik rudarskega glavarstva inž. Pehani. Zanimivo je, da si ti popravki nasprotujejo in da inž. Pehani bolj brani trboveljsko družbo kot popravek trboveljske družbe sam. Je pač težko zagovarjati skupne grehe...
23. maja t. 1. bo v Berlinu skupno posvetovanje zastopnikov internacijo^ nalne federacije transportnih delavcev in vseruske zveze transportnih delavcev, železničarjev in mornarjev o možnosti in potrebi edinstvene akcije transportnih delavcev vseh dežel in za
Tako je, če
Akcijski odbor železničarjev in javnih nameščencev v Sloveniji je izvršil vse priprave, da bi se 5. maja izvedla enourna stavka, kot zadnji resen opomin vladi, ki že dve leti zavlačuje upravičene zahteve železničarjev in nameščencev. O nameravani akciji so bile obveščene tudi železničarske in uradniške organizacije v Srbiji in na Hrvaškem, ki pa so po zaslugi eksponentov Glavnega Radničkega Saveza in višjih uradnikov, ki vodijo doli Zvezo jugoslovanskih železničarjev in uradniške organizacije, na skupni konferenci vseh akcijskih odborov nameravano akcijo za 5. maj odgodile. Nič ni pomagala izjava zastopnikov iz Slovenije, da se ne more več čakati, da umirajo slovenski železničarji in nameščenci od gladu, ker ne znajo^še »zaraditi« in ker so življenjske potrebščine pri nas najdražje. Akcija se je odgodila, ker tako zahteva baje interes države.
V državnem interesu je torej, da gi-nejo železničarji in javni nameščenci od gladu, v državnem interesu je torej, da se vsled prenaporne službe in nezadostne prehrane dogajajo vedno češče nesreče na železnicah in da propada dobra upravna služba v Sloveniji, kjer je doslej še kolikor toliko funkcijonirala.
Radovedni smo, kdo je pravzaprav ta država, v katere interesu naj gladujejo še vnaprej železničarji in nameščenci.
Nam se pa dozdeva, da so Srbijanci akcijo odgodili iz popolnoma drugih vzrokov. Iz katerih, nam pove najbolj sledeča brzojavka ravnateljstva drž. žel. v Zagrebu:
Dne 4. V. 1923 ob 12 uri 40 minut.
Vsem službenim uradom! St. 88.
Med železničarskim osobjem se širijo glasovi o nekem protestnem štrajku železničarjev. Vsem načelnikom naročam, da take glasove energično preprečijo in mi naznanijo tiste uslužbence, ki take vesti prenašajo in širijo. Vse osobje pa se opozarja, da se bo zoper vse tiste, ki bi s štrajkom ali s samim poskusom štrajka ali z nagovarjanjem na štrajk motili službo, najstrožje postopalo in da bo vsakdo sam trpel vse hude posledice svojega nepremišljenega dejanja.
Ravnatelj, šef, inspektor.
(Podpisi.)
Razume se, da so enake korake pod-vzela ravnateljstva južne železnice in da so slične »tolažbe« dobili tudi predstojniki raznih državnih uradov. — Gospoda v ministrstvu, ki ne ve, kaj se pravi životariti s 600—1000 dinarji na mesec, se igra. Izdali so brzojavko in sedaj čakajo. Če se bodo železničarji in nameščenci ustrašili, jim ne bomo ugodili, ker še lahko naprej životarijo. Če pa bo glad premagal strah
Halo, železničarji! Obleka na vidiku!
Tako so se veselili južni železničarji, ko so gospodje na obratnemu ravnateljstvu obljubili, da bodo dne 10. maja 19—? delili tako težko in tako potrebno obleko. Radi barve, ki bi jo naj imela ta obleka, se gospodje niso mogli sporazumeti. Pred enim letom so nam kazali vzorec in nam so1 se kar sline cedile. Mislili smo si, hudiča, kako bomo štmani »aišelbanarji« pri pogledu na to moderno, črno barvano in močno' blago, ki je določeno za obleke uslužbencev južne železnice. Sedaj pa poslušajte! Nič se ustrašiti! V Jugoslavili ne poznamo strahu. —- 10. maja ne bo obleke, ker za obleke je potreba predvsem sukna — tega pa juž. žel. še nima. Ste razumeli? Ako niste morda od velikega navdušenja že zmetali stran raztrgane cape, ako pa ste že to napravili, takoj ponje, da boste še nadalje imeli s čem pokriti vsaj Adamovo rojstvo.
Kar da državna železnica, to da takoj južna, nam pravijo gospodje. Teh namreč je še samo en par, vsi drugi smo postali jugoslovanski kuliji, podložni in ponižni do skrajnosti- Državna železnica je že dala marca meseca svojim uslužbencem črne obleke, pri južni dobimo takoj tudi za nazaj leta 19—? po Kristusovem rojstvu.
Naši tovariši, gospodje uradniki, se tudi jezijo, seveda potihoma, ker dobijo odškodnino namesto obleke, in ta je tako velika, da za celo odškodnino celega leta komaj kupijo žepni robec. Uradniki so bili nekdaj gospodje. Uradnik je vedno pazil na etiketo-, pogledal v gostilni, v kavarni, kam je prisedel, da bi ne bilo mord-a kakega plebejca v bližini. Časi se spreminjajo in ž njimi tudi urad-
borbo proti vedno večji voljni nevarnosti in proti fašizmu, ki preti razredno-zavednemu delavskemu gibanju. Najbrž bo to posvetovanje, ki je velikega pomena za nadaljni razvoj skupne in edinstvene borbe transportnih delavcev vseh dežel trajalo dva do tri dni.
se cinca ...
in potrpežljivost, je pa stvar resna in nekaj jim bomo morali le ugoditi, tako kalkulira beograjska porodica in se boji, da bi se železničarji in nameščenci zavedli svoje moči in zahtevali popolno ugoditev njihovih zahtev, kar brezdvomno lahko dosežejo, če bodo odločni in če bodo znali razlikovati kapitalistično vlado od države.
Železničarji in nameščenci! Interes države je vaš interes, interes vlade pa so interesi kapitalistov-izkoriščevalcev, za katere stradate in ginete že leta in leta. Obljube vam doslej niso prinesle izboljšanja položaja. Odločite se za akcijo in videli boste, kaj premore moč organiziranih sužnjev. V vas samih je rešitev. Treba je samo hoteti in odločiti se, pa bo konec pomanjkanja!
Predmet:
Demonstracijski štrajk z zborovanjem in obhodom državnih nameščencev.
OKROŽNICA.
Akcijski odbor drž. nameščencev in železničarjev v Ljubljani sklicuje za dan
5.	maja t. 1. protestna zborovanja in poživlja v okrožnicah, naj v času od 11. in 12. ure stoji vse delo na železnicah, poštah, vseh drž. uradih, šolah itd.
Gospodu predstojniku sporočam, da z ozirom na težak gmotni položaj drž. nameščencev nimam proti održanju, nameravanih zborov pomislekov. Z ozirom na položaj, katerega zavzemajo drž. nameščenci v državi in napram javnosti, sem pa odločno proti temu, da se vršijo po teh shodih tudi obhodi drž. nameščencev. Vsled tega tudi ne nameravam dovoliti shodov, ako mi organizacije ne garantirajo, da se po zborovanjih ne bodo vršili nobeni obhodi. V tem smislu sem tudi poročal gospodu ministru za notranje zadeve in ga naprosil za event. druga navodila, ako se z mojim stališčem ne strinja.
Enako, kakor proti obhodom, sem pa tudi proti nameravanem enournem štrajku. Gospoda predstojnika vsled tega naprošam, da izvoli vse svoje podrejeno uradni-štvo opozoriti na nedogledne in dalekosežne kvarne posledice, ki lahko nastanejo iz nameravanega štrajka. Vsi javni uslužbenci naj se pozovejo, da v lastnem kakor tudi v javnem interesu skrbe za to, da ne nastane vsled štrajka enourni zastoj v javni in državni upravi. Oni uslužbenci, kateri se določijo, da v kritičnem času z ozirom na javni red in varnost in z ozirom na promet vršijo svojo službo, morajo torej brezpogojno ostati na svojih' službenih mestih.
Zastopa pokrajinskega namestnika
ništvo. Sedaj smo že tako daleč prišli, da se po obleki več ne ločimo. Krpali ne bodemo1 več, ker je nit predraga, ampak flike bodemo čisto enostavno- prilepili. Vsi skupaj pa bodemo ustanovili »ciganski klub« pod Rožnikom. Namen kluba bo 1. kako dobiti sredstva brez denarja za življenje; 2. kako napraviti obleko brez sukna; 3. kako -opravljati službo brez hrane. Naprej pa že povemo, da gospodje ravnatelji h klubu nimajo pristopa, kajti oni so še gospodje in samo oni... kako dolgo —? drugi smo vsi plebejci strgani, lačni, ponižni, skromni jugoslovani uslužbeni na južni železnici, pod slavnim vodstvom obratnega ravnateljstva južne železnice v državi Srba, Hrvata i Slovenaca. Pozdravljen »ciganski klub«, z gospodo pa na svidenje.
Kovinar ji!
Na izjavo ministra vojne in mornarice je Neodvisna zveza kovinarjev poslala v Beograd spodaj objavljeno resolucijo,] da se preda vojnemu ministru.
Resolucija
sprejeta na sestanku delavstva delavnice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 5. maja 1923.
1. Delavstvo z ogorčenim protestom odklanja sprejeti na znanje odgovor vojnega ministra, katerega je dal 26. aprila predstavnikom S. r. 1. r. m. 1. 1. o. ter odločno zahteva, da se njegovim opravičenim zahtevam z ozirom na vsak dan naraščajočo draginjo v najkrajšem času ugodi.
Položaj delavstva je obupen in delavstvo ne more še nadalje čakati na uradniški zakon, katerega parlament, ki se ne zaveda svojih dolžnosti, še dolgo ne bo odobril. Delavstvo zahteva, da merodajni činitelji upoštevajo navedena dejstva, v nasprotnem slučaju pa delavstvo odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi lahko nastale.
Naše najmlajše a najagilnejše delavsko izobraževalno društvo
„VESNA“ ¥ Zagorju o. S.
priredi v nedeljo, dne 17. junija 1923
razvitje društvenega prapora
spojeno z veliko delavsko veselico in nastopom svojih odsekov, izmed katerih se posebno odlikuje telovadni odsek, ki bo nastopil v svojih novih krojih.
Natančnejši spored te proletarske slavnosti bo še naknadno objavljen.
Vse naše organizacije opozarjamo na to prireditev in prosimo, da se je v čim večjem številu udeleže. Polovična vožnja je zasigu-rana vsem, ki se do 1. julija priglasijo na naslov: Izobraževalno društvo „VESNAU, Zagorje, Mirko Weinberger, Toplice.
veliki župan:
Dr. Lukan 1. r.
Obupni klic na pomoč!
Hoteli bi ponovno zapisati strašne besede obupancev: »Smrt od gladu je strašna !«
Oiadovna fronta javnih nameščencev, železničarjev in upokojencev, z drugimi besedami državni steber se je združil pod silo razmer, da si sam poišče sredstev za eksistenco. Država nima denarja zanje, zatorej tudi nima sredstev, da jih prisili delati zastonj. Tlaka je odpravljena že pred stoletjem — v svobodni državi se jo hoče ponovno uvesti.
Resolucija, sprejeta 11. in 16. marca 1.1. na velikih zborih v Sloveniji, odobrena na konferenci v Beogradu dne 29. in 30. aprila od delegatov državnih nameščencev in železničarjev iz cele države, je bila predana ministrstvu saobračaja dne 5. maja, na katero je g. minister izjavil sledeče:
»Vlada je sklenila, da mora biti zakon za državne nameščence sprejet najkasneje v 25. dneh. Sporedno naj bi se sprejel tudi zakon za železničarje; ker politična situacija še ni ustaljena in v skupščini nima nihče absolutne večine, se g. minister boji, da bi železničarji ostali brez pragmatike. Da bi se pa obenem z državnimi nameščenci pomagalo tudi železničarjem, je vlada sklenila, da se uvrste tudi železničarji v obči zakon za državne nameščence, in kar bodo dobili vsi drugi, dobe tudi železničarji.
Na ugovor deputacije, da se morajo upoštevati izjemne prilike železničarjev in da že priroda njihove službe zahteva, da imajo svoj zakon, je g. minister dejal, naj spremembe predložimo po g. Fischerju, g. ministrovemu pomočniku, ki jih bo unesel v zakonski predlog.
Kar se tiče povišanja drag. doklad je g. minister izjavil, da o tem ne more biti govora, temveč da se bo to vprašanje rešilo s pragmatiko in z zakonom o izenačenju davkov. Obenem bo izvršena tudi re-
Pač ni na svetu države, kjer bi državljani imeli take čudne pravice, kakor jih imajo v državi SilS. To, kar velja kot zakon in pravica tu, tam nekoliko kilometrov dalje, že to ni več zakon in pravica, nego nekaj docela drugega. In vsled tega se gode taki ie slučaji:
Hrvatski in slavonski železničarji si hočejo ustanoviti organizacijo. Tista, v kateri sedi kakor pajk in prede mreže, namreč »Savez željezničara«, ni organizacija, nego eksponentka buržuazije in
v tako organizacijo, razumljivo, proletarci - železničarji ne marajo.
Zato so vložili pravila za »Savez Nezavisnih Željezničara za Hrvatsku i Slavoniju«. Vložili sol jih 8. oktobra 1922, ali na vladi so se ta pravila »zgubila«. Vložili so jih zopet 10. januarja 1923 in sicer na policijsko ravnateljstvo, ki jih je provodilo pokrajinski upravi v Zagrebu 21. januarja 1923 (poi 17. dneh) s predlogom na odobrenje. Pokrajinska uprava pa — čujte — je ta pravila poslala 6. marca 1923 pod štev. 4718 direkciji drž. železnice, da se izreče, kak. šno je njeno mnenje o snujoči se organizaciji in o predloženih pravilih. Vlada torej hodi po svete na železniško ravnateljstvo; predstavnik kapitalistov vpraša delodajalca - izkoriščevalca, ali je soglasen, če se organizirajo njegovi sužnji proti njemu.
Čudna pravica in sistem v Zagrebu. Kaj ima železniško ravnateljstvo tukaj
Kaj vam je res tako hudo, vi tam pri »Savezu«, da smo ustanovili podružnico »Neodv. Strok. Žel. organ.«?? Ako je tisti »Savez«, v katerem je tajnik Krekič, ki je hodil okrog policije za premoženjem bivše »Splošne žel. org.« in v katerem je Nachtigal bil njegova desna roka, res tako trden in brezmadežen, v resnici železničarska organizacija in ne društvo za pomoč buržoaziji proti železničarjem, zakaj ta bojazen? Saj se vendar dobro drži samo ob sebi in nič ga ne zruši. Slabo pa se ruši samo, ni treba nikomur razdirati.
Vemo, za kaj se gre. Namreč so »voditelji«, ki zgube svojo »veljavo«, če pade »Savez« (je že padel. Op. ured.) in se pojavi N. S. Z. O. To je tisti žulj, ki ga je naredil trd čevelj —• radikal Nach-tigal in policaj - socijalist Krekič. In zato se sedaj napenja vse, kar je imelo le nekoliko »veljave«, da si jo sačuva in ohrani. Da je pa železničarstvo gladno in boso, kaj to jim mar. Gospod, ki se je tako razjezil v »Železničarju«, katerega odgovorni urednik je Smazek, človek, ki je pisal našemu uredniku pismo,
dukcija uslužbencev in denar, prihranjen pri »reduciranih uslužbencih« ne bo ostal v državni blagajni, nego se bo uporabil za povišanje dohodkov ostalim uslužbencem.
Na povdarjanje delegatov, v kako težkem ekonom, položaju se nahajajo uslužbenci, je g. minister izjavil,i da mu o tem ni treba govoriti, ker sam ve, da je težko, a da bodo s pragmatiko, ki bo sprejeta v najkrajšem času, rešene vse zahteve iz resolucije.
Končno je g. minister izjavil, da bo vlada smatrala vsako konferenco, zborovanje aii kongres, ki bi se vršil predno začne parlament razpravljati o pragmatiki, kot politično atako.«
Da, gospod minister, smatrate nas za nerazsodno otročad vkljub temu, da smo že osiveli od večletnega dela in oslabeli od kroničnega gladu. Danes ne verujemo več obljubam! Obljube so za sitega ne pa za lačnega človeka. Hočemo dejanj — kdor hitro da — da dvakrat. Pri državnih nameščencih in železničarjih je to obratno — obljubili ste trikrat, dali nobenkrat. To smo poskusili lansko in predlansko pomlad. Potom brzojavk je bilo vse dovoljeno; novico o pridobitvah smo nesli domov in gibanje je bilo ustavljeno. Minulo je eno, minulo dve leti in vedno en in isti odgovor: Vstra-jaj, potrpi! S tem se ne nasiti prazen želodec; s tem se ne oblečejo naga telesa.
Javni nameščenci in železničarji, ne strašite se redukcije pošteni delavci:	po-
šten delavec in uradnik bo vedno prišel do poštenega kruha. Ne strašite se pamfletov in groženj! Mi gremo naprej po začrtani poti; naša parola mora biti: vsi za enega in eden za vse, in premagali bomo vse ovire, ki so danes videti nepremagljive.
Torej vztrajnost v borbi!
Akcijski odbor.
odločevati. Ono je lahko za, lahko proti, to ne pomeni nič in pokrajinska vlada v Zagrebu je s tem dokumentirala svojo nesposobnost in nespoštovanje do pravic državljanov.
Ali s pravili še stvar sedaj ni rešena. Pravila leže na železniški direkciji pri Franiču in so eksibirana pod štev. 2022. Franič se je že informiral, kakšna je ta struja, ki ustanavlja »Savez Nezavisnih željezničara za Hrvatsku i Slavoniju«. To je maimreč tisti Franić, ki se je leta 1919, ko je hotel vsak gnoj biti komunist, tudi izdajal zä komunista. Sedaj je radikal in je tudi pri državnozbor-skili volitvah kandidiral na radikalni listi. Velizar Jankovič, minister je pa stric Franičeve žene. In tako vlada porodica vedno nemoteno in tepta državljanske pravice, kakor se ji zdi najbolje. Zoper vsakega drugega državljana nastopajo razni »ljubitelji domovine«; »Orjuna« si jih zaznamuje v svoje črne spiske, ki imajo »veze« z ministri so sakro sankti, pa če so se tudi proslavili v vojni proti Srbiji kot avstrijski rezervni oficirji.
To priobčujemo, da pokažemo javnosti, kako se godi v troimenem kraljestvu, kjer se toliko kriči o pravičnosti in konsolidaciji, a v resnici vsak ki ima le malo vajeti vlade v rokah, dela, kakor hoče.
Zahtevamo pa z vso odločnostjo, da se pravila naših sodrugov v Hrvatski in Slavoniji takoj potrdijo.
da naj izostanejo osebni napadi v »Strokovni Borbi«, on bo že skrbel, da jih v »Železničarju« ne bo, ta gospod naj se ne jezi. Saj se še mi ne. Dasi nam prav po neumnem podmetuje svojega Nach-tigala. Neumnostim se nh namreč nikdar ne jezimo, ker je to pač lastnost nekaterih takih tudi »sodrugov«, kakoršen je dopisnik v »Železničarju«. Če bo tisto natolcevanje in psovanje prineslo kaj železničarjem, dvomimo. »Saveza« in njegove voditelje to tudi nič ne briga, gre se jim le, da bi ostali člani, ki bi dajali članarino, ker drugače tajniki ne morejo živeti. Mi smo to' le omenili mimogrede, ker smo primorani povedati to; da bi se pa spuščali v podrobne polemike, bi pa porabili preveč prostora, ki je drag. Mogoče kedaj drugikrat, ali takrat bo bolelo . ■. gospoda dopisniki in demagogi ali kako vam je že vse ime okoli »Železničarja«, zelo bolelo. Ker ■imamo s čem udariti...
Odgovornemu uredniku Smazeku pa napomnimo, da je prelomil svojo obljubo, oziroma je ni izvršil, ali pa je imel morda kak drug namen?...
Železničarji.
Izjava.
Podpisano centralno društveno vodstvo »Neodvisne Strokovne Železničarske Organizacije za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani, Turjaški trg št. 2 II. nadstr. (Železničarski dom) s tem izjavlja, da gosp. Jože Nachtigall, bivši predsednik podružnice »Savez Železničar a« v Mariboru ni član »Neod. Strok. Žel. Org.«, ker nima pri naši organizaciji nobene funkcije in je nikdar ne bo imel.
Kdor kaj takega trdi in raznaša, je podel lažnjivec in dela s namenom, da bi naredil zmedo in begal železničarje.
Ljubljana, dne 15. maja 1923.
Zapisnikar:	Predsednik:
Mozetič s. r.	Jernejčič s. r.
Važno, za vse nastavljence in delavce na železnicah.
V »Uradnem Listu« kraljevine SHS od 24. IV. 1923 štev. 39, uredba osrednje vlade 171 »Izpremembe in dopolnitve v uredbi o draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih naprav«, M. S. br. 10.716,-z dne 11. junija 1922, odlomek 10.
govori:	,	.
Clan 10. se izpreminja ter se glasi:
Izvzeti so od pravice do rodbinskih
doklad:	,
1.	a) Delavci, ki imajo posestvo, od katerega plačujejo več nego 5 dinarjev letnega neposrednega davka, če službujejo v trgih in vaseh, a več nego 10 dinarjev, če službujejo v Beogradu ali v mestih, če imajo v enem in drugem primeru manj nego 5 službenih let in
b) delavci, ki imajo posestvo,; od katerega plačujejo nad 30 dinarjev letnega neposrednega davka, če so prebili v službi neprestano najmanj pet let brez ozira na kraj službovanja. Pri delavcih, ki nimajo drugega posestva nego samo hišo z enim stanovanjem in ki stanujejo v njem, se ne jemlje v poštev davek, ki ga plačujejo od tega stanovanja.	.
2.	Delavci, ki niso državljani naše kraljevine in sicer za one rodbinske člane, ki ne žive na ozemlju naše kraljevine.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo izza dne 1. marca 1923.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pasic s. r.
Sodrugi, ki se jih tiče ta naredba, morajo dobiti od 1. 3. t. 1. neizplačane rodbinske doklade.
Zalog. 6. maja se je vršil redni občni zbor podružnice NSŽO pri obili udeležbi. Nov odbor se je izvolil iz sledečih sodrugov: Skuk Jakob, predsednik: Bartosi Ivan, podpredsednik; Dolar Ivan, blagajnik: Vižintin Jože, namestnik; Vogal Andrej, zapisnikar; Rovne Ivan, namestnik. Odborniki: sodrugi Kušar Ivan, Mahkovec Gregor, Pirjevec Viktor. Kontrola: Kudeca Iv., Sigulin Rudolf. Zaupnika za Laze: Gregorič Valentin,Mikuž Franc.
Logatec. V nedeljo 26. maja ob 10. uri dopoldne se vrši shod NSŽO v gostilni Kunc. Dnevni red: 1. Akcija železničarjev in javnih nameščencev. 2. Pomen organizacije in povišanje članarine. 3. Razno.
Železničarji! Udeležite se vsi tega važnega shoda!
Trbovlje. Podružnica NSŽO je imela dne 22. aprila 1923 svoj članski sestanek, na katerem je poročal predsednik centrale sodrug Jernejčič o pomenu organizacije. Poročal je tudi o delovanju akcijskega odbora, ki pripravlja akcijo po vsej Jugoslaviji, da se prisili merodajne faktorje^ da dajo železničarjem in državnim nameščencem živeti. Razpravljalo se je o povišanju članarine od 8 na 10 Din. Vsi navzoči so se izrekli za ta povišek, ki je sicer neznaten, a omogoči organizaciji podpirati svoje člane v slučaju skrajne potrebe. Postavil se je tudi zaupniški zbor in so izvoljeni sledeči sodrugi: Mervek Leon, prog. del. v Zagorju, Detela Jožef, premikač v Trbovljah, Kastelic Matevž, str. oprem. del. v Trbovljah, Rakar Franc, prog. del. v Trbovljah. Hrastelj Anton, prog. del. v Trbovljah, Tačko Rudolf, prog. obk. v Hrastniku. Tiskovni odbor se je sestavil sledeče: Sodrugi Tačko Rudolf, Tomaž Vinko, Žibert Jernej.
Želeti je, da bi ti odbori — zaupniki šli vztrajno na delo in da bi želi obilo uspeha. Vsem, še neorganiziranim pa kličemo: V organizacijo vsi, če hočete, da dosežemo enkrat to, kar nam gre. V organizaciji je moč!
Trbovlje. Prvi maj smo trboveljski železničarji praznovali s tem, da se je popoldan delo opustilo in vsi organizirani in neorganizirani so se zvečer udeležili zabavnega večera. Postavljeno je bilo več mlajev ob progi, na njih rudeča zastava. Igrala je godba. S. Dovjak in Goršek sta imela govor, s katerim sta orisala pomen prvega maja. Udeležili so se tega zabavnega večera železničarji iz Zidanmosta, Zagorja in Hrastnika.	________
Širite organizacijo!
Rudarji.
Podružnica Trbovlje Zveze rudarskih delavcev
sklicuje
IZV ANREDEN OBČNI ZBOR
za dne 27. maja t. 1. dopoldne ob 9. uri
»pri Pravdič« s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo blagajnika, tajnika in revizorjev.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Razno.
Ker je občen zbor važen, je dolžnost vseh organiziranih članov, da se ga udeležijo.
Trbovlje:	Za stavbo »Rudarskega
Doma« se je nabralo ob priliki nabiralnih akcij doslej 5383 K.
IZJAVA.
Podpisani potrjujem, d!a za enkrat ne povem dotičnega človeka, ki je o so-drugu Brusu govoril neresnične stvari. Ali če ga slišim, da bode še govoril, ga bodem naznanil organizaciji, da z njim obračuna.	Vozel Vencel-
Priči: Gostiša Alojz, Golob Franc.
IZJAVLJAM,
da tiste govorice, katere so se širile proti s. Čebin Matevžu, niso; resnične.
Jeric Leopold.
IZJAVA.
Demokrati mi kljub temu, da sem že večkrat zavrnil poslan mi list »Unijo«, še vedno pošiljajo svoj list, katerega nobeden zaveden proletarec ne čita.
Izjavljam, da nikdar nisem tega lista naročil in ga tudi brezplačno več ne sprej-merm ampak ga vračam onim vsiljivcem, ki hočejo varati proletarijat za interese kapitalističnih izkoriščevalcev.
Ravnikar Ivan II
Zagorje.
V Hrastniku se je smrtno ponesreui sodrug Bcdenik, oče sbdruga Franca Bede-nika, predsednika podružnice Zveze rudarskih delavcev v Hrastniku. — Prizadetim ostalim naše globoko sožalje.
Zagorje.
Ves utrujen od dela in gledanja teh žalostnih slik našega životarjenja, sem sedel zvečer na vaško klop. Star, izmučen rudar je vzel v roke časopis »Strokovna Borba«. »Tu poglej kolega, prečitaj mi kaj iz Zagorja!« Ko sem mu prebral, je starec vzdihnil: »slika trpljenja in šikaniranja.«
Dalje je pripovedoval, kako trpijo rudarji globoko pod zemljo, ob svitu brleče jamske luči. Nečem opisati vsega gorja, kajti to je prežalostna slika življenja rudarjev.
Dovolite sodr. urednik, da opišem stvar čisto na kratko! — V revirju Kotredež je lepo število priganjačev, kateri (prej sami delavci in funkcijonarji socijal - patrijotskih organizacij), so si pridobili toliko zaslug za svoje požrtvovalno delo pri ravnateljstvu kapitalistične trboveljske premogo-kopne družbe, da so postali takozvani privilegirani krogi. Na ta način so avanzirali po zaslugah (seveda v korist trbov. premo-gokopije družbe), da so postali tisti, ki so imeli večje zasluge — pazniki, tisti pa, ki so imeli manj zaslug,; pa strelni mojstri, preddelavci itd.
Razredno zavedni sodrugi rudarji, pa morajo opravljati najtežja in najslabše plačana jamska dela. Ta gospoda ne uvidi, oziroma jim noče pripoznati plače, katero krvavo zaslužijo. Delavci, kvalificirani rudarji, Jd garajo molohu kapitalu po dvajset in več let, trpijo najbolj pod bičem samo-paštva teh, takozv. privilegiranih krogov. Pri najproduktivnejšem delu, pri delu s katerim se dvigne največ črnega diamanta na dan, prejemajo sramotno plačo 30 do 35 Din na osem ur. Povrh tega imajo doma kopo 3 do 7 otrok, ki potrebujejo vsakdanjega kruha, obleke in obutve. Kot dividendo za svoje delo in svoj znoj, pa morajo potrpežljivo prenašati vse šikane, teh, takozvanih privilegiranih krogov.
Za revir Kotredež, ki sicer veliko producirala, bo kmalu treba čolnov, da se bo potem prevažal premog, mesto v jamskih vozičkih — v povodnih čolnih.
Kje so kvalificirani ljudje? Pač, imeli smo par ljudi, ki so imeli v sebi nekaj soci-jalnega čuta, ki so imeli človekoljubno srce. Ko pa so pokazali svojo zmožnost in so tudi razumeli delavčev položaj in tudi ljudi k temu plačali, so morali zapustiti to sajasto kotlino in iti drugam, na njih mesta pa so bili postavljeni ljudje, ki niso zmožni voditi premogokopa, to so razni gg. Laporniki in Rapi.
Gospodom svetujemo, da pogledajo malo nazaj in videli bodo, česa je zmožna delavčeva volja. Bili so tu že razni gospodje n. pr. Sadar, ing. Hynek itd. Ko je delavčeva potrpežljivost privrela do vrhunca so morali zapustiti to dolino in iti drugam. Sumimo, da sta tudi na ta način prišla v Zagorje gg. ing. Lapornik in Rap, da izvršujeta svoje samopašfvo nad rudarji, g. La-
¥ troimenem kraljestvu.
Ne jezite se!
(Dopis iz Maribora.)
pornik v Kisovcu in g. Rap v Kotredežu in na separaciji.
Gospodu ing. Rapu svetujemo, naj se nikar ne igra z ognjem, tako v rovu z rudarji kakor tudi z delavkami na separaciji. Naj vpraša raje svojega prednika, kako je težka žuljeva pest, ki je gospoda Lapornika zadela, ko je hotel šikanirati delavčevo ženo.
Svetujemo tem gospodom, da skrbe za to, da pridejo v revirje higijenične naprave, kot jih imajo rudarji pri vseh moderno urejenih rudnikih.
Tu opozarjamo na delavsko pridobitev.
Že pred leti je bila dovoljena in z delavsko pogodbo pripoznana zgradba kopalnice za rudarje iz Kotredeža, a na žalost konstatiramo, jo še danes ni. Zato, rudarji stojmo na straži, da nam pridobitve, katere smo si s trudom priborili sami — ne požre kapitalistična trbov. premogokopna družba.
Kakor rečeno, v revirju Kotredež ni ni-kakih higijeničnih naprav. Poglejmo stvar malo natančneje. Po osemurnem delu pod zemljo pride rudar ves utrujen, moker od nezdrave umazane jamske vode in znoja, mora iti pol ure, eno nro in dalje na svoj dom. Ali je potem čudno, če rudarji dan na dan podlegajo strašni proletarski bolezni jetiki, zoper katero ne pomagajo nikaki medikamenti.
Sodrugi rudarji! Pridobitev kopalnice za revir Kotredež je za nas življenskega pomena, zato kličemo gospodom pri zelenih obloženih mizah, kateri imajo kopalnice doma in se kopljejo bolj za luksus nego za potrebo, da nemudoma prično graditi kopalnico za rudarje iz Kotredeža. Sicer bomo zaklicali ob tričetrt na dvanajst: »He! gospoda stojte! Ura obračuna je prišla!«
K vsemu temu pa moram še omeniti postopanje g. ravnatelja Heutmanna. To gospod je utrgal rudarjem draginjsko doklado, katero so prejemali rudarji za svoje sinove od starosti 12 do 14 let, ki jih ne more preživljati oče s svojim bornim zaslužkom ter jih tako mlade pustil da hirajo v steklarni. Od kod je prišlo to »naredjenje?«
Se več drugih takih stvari se godi v naši dolini, ki vodijo do grozo vzbujajočih izbruhov obupa.
Sodrugi trpini! Dovolj je trpljenja in šikaniranja, zato se združimo vsi v enotno organizacijo »Zvezo rudarskih delavcev«, da povemo gospodom, da imajo opraviti z razredno zavedno maso in ne s prihuljenci, kot si gospodje domišljajo.
Naj živi enotna proletarska fronta!
Naj živi razredni boj!
Naj žive delavske pridobitve!
Naj živi »Zveza rudarskih delavcev«!
i	Prizadeti.
Rajhenburg. Hočemo javnosti na znanje dati in orisati dva gospoda, ki se posebno
odlikujeta pri tukajšnjem rudniku trboveljske premogokopne družbe. Prvi je g. Dacer, paznik ali preddelavec pri zračni progi. Pritepel se je sem v Rajhenburg in je v začetku mešal blato pri rudniški . opekarni. Ker se mu pa to blatno delo najbrž ni do-padlo, je splezal na višje mesto. Dokler je bil še delavec, je bil glavni steber tukajšne klerikalne organizacije. Ko se je pa shlinil in prilizal za preddelavca, je začel vse organizacije pobijati in trdi, da so vse organizacije zanič. Najbolj so mu pa v želodcu vsi slovenski komunisti. Upa pa še vednoj
prilizati se na višjo stopinjo ker drugače bi delavcev ne tožil pri svojem predpostavljenem, g. inž. Marekom. Vsako malenkost mu nese na nos in iz muhe naredi konja. Da on to delo dobro razume, vemo že iz njegove preteklosti. Od hotelirja do opekarniškega delavca, od tega zopet do paznika žične proge in sedaj morda hrepeni še celo do najvišjega pri rudniku. Že omenjeni g. inž. Marek se odlikuje napram delavstvu z grožnjo: »Jaz vas takoj odpustim!« ki jo ima za vsako malenkost na dnevnem redu. Tako je tudi v zadnjem času tri delavce odpustil. Dva ker sta četrt šihta poprej delo zapustila, kljub temu, da sta bila do niti mokra in se tudi javila. Tretjega, ker je samo en dan od dela zaostal in mu ni bilo mogoče priti na delo radi prevelike Save ker brod ni vozil. Vsi trije delavci so bili že več časa pri rudniku zaposleni in vedno redno na delo hodili. Vsi trije so bili marljivi in dobri delavci. Ponovna prošnja, da se jih vzame nazaj na delo, je bila pri tem gospodu inž. brezuspešna. On je trdovratno in neusmiljeno spravil tri naše tovariše ob delo in kruh ter jih s tem pognal v največjo bedo. Sedaj pa mi vprašamo ta dva gospoda, kako bi se ona dva počutila, ko bi se njima tako zgodilo, ako bi jih družba za vsako malenkost vrgla na cesto in ostala na mestu brez dela in kruha? Tem potom pa mi rudarji svarimo ta dva gospoda, ker naše ogorčenje je že na vrhuncu, da ne bomo prisiljeni mi obračunati z njima. A povemo jima, da bo prišel čas in dan, ko se bo proletariat maščeval in spravil take predpostavljene gospode tja, kamor spadajo!..
Več rudarjev.
Trbovlje. Krasna je majniška noč, kadar stopa s tihimi koraki iz gor v doline, ko se razprostre črni plašč in nastane veličastna tišina. A v Trbovljah ni te krasote! Komaj se stemni, že odmevajo po cestah in poteh trudni, sunkoma stopajoči koraki delavcev, ki gredo od dela ali na delo, molčeči, vsak v se zamišljen; kvečjemu zaslišiš tu ali tam kako kletev in zopet enakomerne korake naprej. In ti koraki, ti težki, utrujeni koraki odmevajo po tvojem srcu ter vzbujajo posebne misli, posebne želje in občutke tako, da pozabiš na krasoto noči in ne vidiš več svita zvezd. — Obrnimo še na dnevni kop Dobrna. Trbovlje so lepe edino le tajaat, ko so okrašene za prvomajsko proslavo; a vendar se vidi Dober-na kot ogabni pljunek na čelu starega, izmučenega obraza. Tukaj trpe delavci pod jarmom podjetja Dukič in drug, tukaj imata vaje v urjenju svojih medvedjih glasov gg. paznika Rus in Mešiček. Celo noč ne slišiš druzega, kot: »porka madona! babe, boste porivale!« in postave kot sence se upirajo in mučijo do obnemoglosti... — Pomislite vendar, dve ubogi ženski morata prevažati vozičke take teže, ki bi jih v resnici zmo-gli štirje moški. Plača teh žensk znaša pa na uro celih 9—10 kron! Potem pa še g. »šihtenšreiber« Grocki s svojim prešičjim tenorjem ozmerja delavke s »verfluchtes Gesindel!« če se ga prosi za povišek plače. Siromak se še dozdaj ni naučil slovensko peti! — Pa pustimo zdaj to sodrgo in si oglejmo še drugega gospoda, ki je kot »werkmaister« zaposlen pri rudniku, ki se zove Belensier. Ta človek, zvest zakonski mož, mora imeti od vraga veliko plačo,
sicer bi ne mogel ponujati delavkam po 100 dinarjev za to, da bi šle za en par uric ž njim »na delo«. — Pa ste pozabili, gospod Belensier, da nosi inženir »Šekla« daljnogled s sabo, ki mu seveda služi za to, da opazuje delavce, pa vendar mu lahko uide pogled proti goščavi... Za enkrat naj bo dovolj in drugič .. !?
Delavke Dobrne.
Trbovlje. Domnevali smo že, da bo sedaj na tukajšnjih obratih vse v redu, da se bo vršilo vse tako, kot se mora vršiti. A glej ga spaka! Vračunali smo se in spak nam je prekrižal račune. Kako? Zakaj? se boste vprašali. Hočem vam torej povedati in potem sodite! — Pred približno enim tednom je padla delavka N. na Doberni-kopu, ko je opravljala službo v drč-žleb, ki veže in spaja eno etažo z drugo ter si izpahnila roko. Pa ne mislite, čitatelji in čitateljice, da je bila pijana ali nepazljiva! Ne! Oni, ki kupuje delovno silo, oni, ki izkorišča delavske trpine, ne da na potrebnih mestih napraviti varnostne priprave,, da bi se s tem preprečile tolike in tolike nesreče. Tako tudi tu niso napravljene stopnjice za prehod z ene etaže na drugo. Še-le potem, ko se je zgodila nesreča, je g. H. dal takoj napraviti stopnjice. — Delavka je iskala bolniški list, da si poišče zdravniško pomoč. Dala se je pa pregovoriti z lepimi obljubami g. H., ki ji je dejal, da bo opravljala, dokler ne bo zdrava roka, le lahka dela. In res je bila prvi dan poslana k vodnim žlebovom. Drugi dan se jo je prestavilo k težjim delom, češ, da je ne boli roka. Delavka je omenila, da je za nakazano ji delo še nesposobna ter da isto ne more opravljati. Ob enem je zaprosila ponovno za bolniški list. G. H. prošnji ni ugodil. Da delavka ozdravi, je izostala 5 dni iz službe, a ko je zopet prišla v službo, se ji je reklo, da je odpuščena. Še-le na posredovanje zastopnika »Zveze rudarskih delavcev« je bila zopet sprejeta v službo. — Da ne bi bila zavedna in strokovno organizirana delavka, bi bila ostala brez zaslužka in brez kruha, pahnjena v bedo in pomanjkanje s svojim otročičem. — G. H. pa kličemo: Pozor! Minuli so časi, ko ste z revolverjem in bičem jurili delavstvo okrog kantine v Bu-kovi-Gori!
Več delavcev. — Dnevni kop.
Mezdna gibanja.
KOVINARJI.
Ne potujte v Ljubljano, kjer se nahajajo kovinarji v mezdnem gibanju. V Subotici traja štrajk kovinarjev v fabri-ki vagonov že nad mesec dni. Ne pja-
tujte v Subotico!
BRIVCI!
Opozarjamo vse brivske in vlasu-Ijarske pomočnike, da ne potujejo v Beograd, kjer se brivci nahajajo v mezdnem gibanju.
NATAKARJI!
Centralna uprava »Zveze natakarjev«- javlja, da se njeni prostori nahajajo v kafani »Velika Britanija« Poenka-rejeva ulica 13. Beograd. Tajnik je cel dan v pisarni zveze.
LESNI DELAVCI!
Lesne delavce opozarjamo, da ne potujejo v Kruševac in da ne nasedaija agentom firme Milodrag Pavlovič in komp., ki vabijo delavce v Kruševac.
Objave.
ZA ŽRTVE REAKCIJE so nabrali sodrugi iz Jesenic 1. majnika 2020.— kron. — Požrtvovalnim sodrugom lepa hvala.
Iz uredništva.
S. Vitomir Nižinski, Zagorje:	Tvoj
spis »Socijalizem« smo prejeli in ga bomo z nekaterimi popravki ob priliki pričeli objavljati. Sporoči nam svoj naslov, če prideš v Ljubljano nas gotovo obišči. *
Vsem sodrugom naznanjamo, da »Strokovna Borba« izhaja 7., 15., 20. in 30. v mesecu ter da potrebujemo rokopise do 4., 11., 18. in 25. v mesecu, da jih lahko priobčimo. Pozneje prispeli rokopisi morajo čakati prihodnje številke.
• Današnja številka se je vsled tehničnih ovir za cn dan zakasnila.
Naročnikom »Strokovne Borbe«, posebno pa podružnice ZRD prosimo, da nam pošljejo 9. štev. Strokovne Borbe, ker isto nujno rabimo za naš arhiv.
Vabilo na občni zbor
»Stavbene, gostilniške in kavarniške zadruge r. z. z o. z. ŽELEZNIČARSKI DOM v Ljubljani
ki se vrši dne 31. maja 1923 ob 8. uri dopoldne v Del. domu, Turjaški trg št. 2.-II., s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Raznoterosti.
Ker je občni zbor zelo važen, prosimo vse sodruge zadružnike, da se ga gotovo udeleže.
NAČELSTVO.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2./II. Posamezna številka i dinar. Mesečna naročnina 4 dinarje.
Podlistek.
Maksim Gorkij — Iv. Vuk:
Iz povesti...
(Dalje.)
in pa, recimo, da se oženim, zopet otroci... kaj bo? Vsak s peščico zemlje?!
Vse, kar je govoril, se je zdelo Veri egoizem muzika in neumnost vojaka; poslušala ga je hladno, iskala v njegovih besedah zvoke iskrene tuge človeka in jih ni našla. Čuvstvo nezadovoljnosti je rastlo v nji.
— No... vzbudila sem v njem kmeta. Kak smisel naj ima to — se je spraševala nevoljno.
A vojak je govoril, naglo preskakajoč z enega na drugo, da je bilo težko slediti njegovim nezve-zanim besedam.
V gozdu se je rodil zategel, otožen zvok.
— Nekdo gre — je rekla Vera in vstala. Vojak je umolknil, dvignil glavo in gledaje v nebo, jel poslušati.
Gozd je bil napolnjen s sencami noči; gledale so te sence na jez in na vodo tolmuna skozi veje hoj že vse črne, a vendar še boječ stopiti na odprto prostranstvo.
— Avdjejov poje — je rekel vojak tiho in povesil glavo. Mehki glas je prodiral iz gozda in zamišljeno plul po tišini.
— V no-o-če-e-eh ...
Lepa pesem — je govoril vojak. Pri nas, v stotniji je Avdjejov po glasu prvi. Samo vesel ni. Vi mu vse to povejte ... razumel vas bo.
Veri se je zahotelo oditi. Ali čutila je, da bi bilo to neprilično, zato je sedla zopet na bruno, trudna in nezadovoljna sama s seboj.
— E-eh, da, v nočeh ona ...
Vojak je zopet dvignil glavo, zaprl oči in nenadno, polglasno poprijel zamirajoče zvoke pesmi.
— Ma-atuška moja draga-a ...
Nasmehnivši se, je pripomnil:
— Tudi jaz pojem rad pesmi...
Iz gozda pa mu je odgovorilo otožno in brezupno:
— V polje zahajala, čakala in čakala ...
Pozibavaje z glavo, je vojak zategnjeno pel:
— Eh, čakala sina begunca...
Na vodni gladini tolmuna se je pojavil komaj viden beli srp lune in ponosno zabliščala velika zvezda.
S konca jeza je kriknilo:
— Ej, Samov!
— Ej — je odkriknil vojak.
Z rokami v žepu, je prihajal počasi visok človek. Vera, ne videča njegovega lica, je čutila tuj pogled. Ugasnila je prvo misel prihajajočega pri pogledu na njo in ta misel jo je žalila.
— Si nalovil mnogo?
— Mnogo ...
— A kdo je pri tebi?
— Učiteljica. Oho, bratec ...
— Pozdravljeni — je rekel Avdjejov, dotak-nivši se z roko čepice.
Vera je pokimala z glavo... Mehki glas je donel malomarno in nelaskavo.
Gosta stena hoj se je dvigala počasi na jez, popuščaje naporu senc. A zadi, z drugega brega je vel hlad. Obenem z mrakom se je zgoščevala tudi tišina, topel zrak je postajal vlažen, otežkočal dihanje, srce je utripalo težko, strahotna neprejetnost je objemala telo. Naglo, polglasno, kakor bi se pritoževal, je govoril Samov, ko je kazaje na Vero:
— Odslej, prišla je k meni in predbaciva:
... »vi, pravi, zakaj bijete ljudi...«
— Uhu — je buknil Avdjejov, počepnil, zasukal rokave srajce in vtaknil roke v vedro z ribami.
— Ali, govori, ne vidite, da goljufajo vas, vojake — pešce — je pripovedoval nekako razžaljeno
Samov. Njegov glas je šuškal vedno tiše in omo-taval dekle s predčuvstvom opasnosti.
— Besede ... vsem poznane — je mrko rekel Avdjejov, se vzravnal in premeril Vero od nog do glave, brisaje mokre roke ob hlače tako, kot bi se pripravljal na pretep.
Vera je čutila, da se ji je v glavi vse premešalo. Ne more se domisliti, kako naj govori s tem človekom. Na njegovem temnem obrazu brez brk, z velikim nosom in ostro začrtanimi skalami, je bilo nekaj ptičjega in zavratnega. Visok, z majhno glavo na tankem vratu in z velikim čelom, izpod katerega so hladno zrle sinje, neprijazne oči, je bil videti ta vojak, kakor starec.
— Že znane besede — je ponovil in Vera je videla nasmeh na njegovem licu. Pokašljal je in vzdihnil.
— Glej tako, bratec Samov, obdeljujejo nas bedake...
— Kaj mislite s tem reči — je vprašala Vera. Pričakovala je, da izzveni njeno vprašanje strogo in izzivajoče. A se ji ni posrečilo. Sama ni vedela, zakaj so ji vzdrhtele noge, in komaj je potlačila željo, da bi odšla.
Avdjejov je povesil glavo, pokašljal in si pljunil pod noge.
— Ne govorim tega vam, nego njemu, tovarišu — je odgovoril, ne da bi se ozrl na Vero, in je nadaljeval: — Ljudje povedo razne stvari, zadevajo ga v srce, zmešajo mu glavo in človek postane kakor pijan in pogibne. Dati krvi tujim besedam ne more, družbe jim ne najde, a srce mu grizejo, vznemirjajo mu nemo dušo,.. a če se napije, za-divja zbog tega... no, to je še sreča! Vsa reč se konča z zaporom ali s premestitvijo v stotnijo kaznjencev. Ali zgodi se, da začne te besede govoriti drugim... no, tu ga že posade pred sodišče, ali pa tudi brez sodišča... To pomeni, da pogine človek radi tujih besed. Celo ti veš... so jih streljali radi punta, a tisti, ki so jih k puntu naščuvali ... kje so? ... Zbeže in se skrijejo ...
(Dalje prih.)