Avgust 2012, letnik IX, številka 7, izid: 31.8.2012

J
avtomehanika
KVEDER
éOi
Servisna delavnica pon. - pe.: 8. - 16. ure
Avtopralnica
pon. - pe.: 8. - 18. ure
sobota: 8. - 13. ure
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
Kveder Marjan s.p., PE Lukovica, Obrtniška ulica 1 T: 01/72 36 840, F: 01/72 36 847, M: 041/ 945 515 E: servis.lukovica@avtokveder.com
'12/13 15.sezona
Gledališki
Koncertni
Glasbeno scenski
Filmski
Vpisovanje abonmajev: od 12. do 26. septembra
www.kd-domzale.si tel.: 01/722 50 50
KulfflTFTi dom Franca Bernika
Domžale
Znanje je zaklad
V ponedeljek se za osnovnošolce in srednješolce začne novo šolsko leto in zato bodite udeleženci v prometu še posebej pozorni, na kar skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lukovica opozarjamo tudi v Rokovnjaču. V tokratni številki v osrednjem intervjuju predstavljamo novo vodstvo brdske šole oz. novo ravnateljico, ki je napovedala, da bo njena prednostna naloga uspešnost učencev. Tega si želimo seveda vsi, saj vemo, da je znanje moč. Naj bo torej novo šolsko leto prav za vse dobro. Pa kaj dobro. Naj bo odlično. Kitajski pregovor pravi "Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika".
Poletna vročina počasi popušča in za mnoge so dnevi ob morju ter ležanje na plaži le še lep spomin. Za tiste, ki tega letos nismo okusili in čas dopusta šele prihaja pa ostajajo spomini na kakšne druge prijetne trenutke. Sam sem jih doživel na olimpijskih igrah v Londonu. Vabljeni, da si preberete kratek zapis o tem ter tudi o Lukoviškem občanu, ki je bil na druženju najboljših športnikov v Berlinu leta 1936.
Nismo pozabili na 4. september, praznik naše občine Lukovica. Najprej vsem občanom v imenu uredniškega odbora čestitke ob tem prazniku. Prelistajte Rokovnjača in si preberite katere prireditve bodo potekale v počastitev tega praznika. Vabljeni, da se kakšne tudi udeležite. V kolikor imate željo o tem napisati kakšen članek in si ob tem morda prislužiti tudi nagrado vabljeni k sodelovanju v naši nagradni igri. Kako sodelovati in kakšna je nagrada pa najdete v tokratni izdaji Rokovnjača.
Lep pozdrav, Leon Andrejka
t
V	S E B I N A
Občinska uprava po obisku Pojasnila k odločbam NUSZ 2012
V	spoim na tragedijo pred 70 leti Gasilci iz Krašnje 85 let Vasovanje v deželi rokovnjačev Nekdaj v starih časih
5	Slamnata sled Domžal	12
6	Lukovica na Bavarskem	13
8	Kako so mladi preživeli počitnice	18
9	Nogometni praznik	23
11	Krvodajalska akcija	24
11	Vlaganje in pripravljanje ozimnice	25
Občina Lukovica vabi na
osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 7.9.2012, ob 20.00 uri na trgu v Lukovici.
(V primeru slabega vremena bo prireditev pod šotorom na športnem igrišču v Šentvidu pri
Lukovici)
Slavnostni govornik: Akademik prof. dr. France Bernik
Sodelujejo:
Sopranistka Sabina Cvilak Simfonični orkester Domžale - Kamnik- dirigent Simon Krečič Plesna šola Miki: Plesni par Jaka Podgoršek in Katarina Matuš V vlogi Janka Kersnika bo nastopil prof. dr. Stanko Pelc Povezovalec: Janez Dolinar Vezni tekst: Marta Keržan
Vljudno vabljeni!
Na osrednji občinski proslavi tudi sopranistka Sabina Cvilak
Na letošnji osrednji občinski proslavi bo med drugim nastopila tudi sopranistka svetovnega slovesa Sabina Cvilak Damjanovič.
Cvilakova, ki se je z možem, direktorjem Slovenske filharmonije Damjanom Damjanovi-čem, pred časom preselila v Občino Lukovica, bo ob spremljavi simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča zapela nekaj najbolj znanih opernih arij in arij iz operet.
Cvilakova je svetovno priznana glasbena umetnica. Kljub mladosti je v svoji dosedanji karieri že nastopila v mnogih najbolj znanih glasbenih ustanovah na svetu - v Dunajski operi, ne-wyorški Metropolitanski operi in Lincoln Centru ... - o njeni uspešnosti priča tudi dejstvo, da redno nastopa z najbolj prepoznavnimi svetovnimi glasbeniki in orkestri. Med drugim so ji družbo na odru delali londonski simfonični orkester, Placido Domingo in Andrea Bocelli.
Naslednja številka Rokovnjača izide 28. septembra 2012, rok za oddajo člankov je 17. september 2012 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v julijski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobci-na.si/lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e-poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992.
ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juter-šek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nenaro-čenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Vasovanje v deželi rokovnjačev, foto: Drago Juteršek_
Občinski praznik že šestnajstič
Pred nami je praznik Občine Lukovica. Ko smo se na občini ozirali po dogodkih iz preteklosti, ki bi jih lahko v letošnjem letu, kot je to že naša navada, obeležili, smo prišli do kar nekaj zanimivih obletnic naših velikih prednikov, ki so s svojim življenjem in delom zaznamovali naš in celoten slovenski prostor in čas. Prvi med njimi je prav gotovo pisatelj Janko Kersnik, katerega 160 let rojstva se letos spominjamo. Istega leta kot Kersnik, leta 1852, se je rodil tudi pisatelj Fran Maselj Podlimbarski, torej praznujemo tudi 160 let njegovega rojstva. 160 let pa mineva tudi od smrti dr. Jakoba Zupana, duhovnika, pesnika, prevajalca in Prešernovega sodobnika in prijatelja, ki se je rodil na Prevojah in umrl v Celovcu leta 1852. Na Brdu pa se je pred 170 leti rodil Feliks (Srečko) Stegnar (1842-1915) -glasbenik in skladatelj, ki je sicer manj znan kulturnik, a ustvarjalec, katerega dela se še vedno izvajajo. Res ni čas primeren za velika proslavljanja in prireditve, a spominjati se je treba tudi naše kulture. Spominjati se jih je kot, da bi jih ponovno oživeli in jim dali mesto med nami, mesto, ki jim pripada in ga moramo imeti vedno v svoji zavesti. Že res, da današnji čas meni o sebi, da je samozadosten, a bi se iz njihovih časov in dejanj lahko mnogo naučili.
Spet bo, glede na čas, aktualna šola. Ker me seznanjate z raznimi vprašanji in dilemami, vsem svetujem, da se glede vprašanj okrog urnikov, začetka pouka in ostalih zadev obrnete na šolo. Občina pri tem res nima nič, v nasprotju s tem, kar nekateri že ugotavljajo. Kot sem obveščen, novo vodstvo z vsemi podatki že obvešča prek spletne strani.
Kar nekaj vprašanj je glede prevozov otrok
na, naj tako rečem, na jugozahodnem delu občine, kjer je oddaljenost domov manjša kot štiri kilometre, kar je zakonska omejitev za obvezen prevoz v šolo. Razen seveda, če je cesta nevarna. To je pojem, ki je relativen in ga na policiji merijo s številom nesreč na nekem odseku. Mi največkrat to merimo kar po predvidevanjih. Dejstvo je, da nobena cesta ni povsem varna in da nihče ne more tega dokazati, kot tudi ne more nihče dokazati, da je neka cesta nevarna. Največkrat je potem argument: »Kaj pa, če bi tvojega otroka kdo povozil?« Kdo ima tak namen, vas vprašam? Prepričan sem, da nihče od nas nima namena nikogar povoziti in če imamo to v glavi, se bomo gotovo tudi držali predpisov in vozili previdno. Otroci niso le na poti v šolo in z nje na cesti. Če ste pozorni, jih srečate v vseh dnevnih obdobjih, tudi s kolesi, rolerji, celo z motorji in nekateri tudi z nedovoljeno starostjo na delovnih strojih in traktorjih. (Ampak, to naj menda župana ne briga?!) Po naših opažanjih in opažanjih šole, največjo prometno gnečo in nevarnost okrog šole predstavljamo starši. Mnogi ne upoštevate predpisov in znakov, večina pa radi zapeljemo otroke tik do vhoda v objekt, kar ne prispeva k varnosti ... Od sprejetja sklepa na občinskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pred praktično desetimi leti se je že reduciral sklep, ki je bil pred tem v veljavi zaradi gradnje avtoceste in prehodov čez gradbišča in natrpano staro cesto. V vsem tem času je prišlo do velikih sprememb na voziščih, kot tudi sicer. Predvsem pa je Občina Lukovica veliko pozornost namenila izgradnji varnejših pešpoti in s tem še nadaljujemo. Najbolj pa me je začudilo to, da smo iz občinskega proračuna porabljali 70.000 evrov samo za te prevoze, kar je več kot namenimo za vzdrževanje vseh treh šol (65.000) v občini letno!!! Prevozi v šolo nas letno stanejo skupaj 239.725 evrov, za vzdrževanje šol in materialne stroške pa damo 177.000 evrov! Seveda pa nihče od nas ne nasprotuje temu, da bi se učenci še naprej vozili v šolo. Opažam, da je večina staršev pripravljena tudi financirati prevoz svojih otrok v šolo, samo da ta danost ostane. V ta namen na šoli s ponudniki prevozov že iščejo rešitve, ki bi bile ugodne za nas starše. Predvsem pa bo s sistemom mesečne vozovnice vzpostavljen večji red in preglednost nad tem, kdo se vozi in kdaj, česar zdaj ni bilo in nihče ni znal povedati, kdo je na avtobusu, kdo se vozi z njim in podobno in niti ni bilo jasno, kaj bi bilo v primeru nesreče avtobusa, kakšna je odgovornost in kdo je bil upravičen do te vožnje ... Na šoli je torej stekla akcija in čeprav lahko pričakujemo nekaj začetnih zapletov, sem prepričan, da se bo stvar uredila in bo uporabna. S šolo želim, da se tudi natančneje določi, kje potekajo pešpoti in kje šolarji nimajo kaj iskati. Tako me včasih kdo sprašuje, kaj bo občina naredila za varnost na tej ali oni cesti, pa tam otroci sploh ne bi smeli hoditi. Razmišljanja v prihodnje
bodo šla verjetno v to smer tudi z namenom, da poskrbimo, da se naši otroci malo bolj gibajo, ker, kot sem lahko presodil iz izpovedi devetošolca ene od šol, ki je opisal zabavo po valeti, otroci znajo vse, prav vse (detajli niso primerni za ta časopis, kot niso bile ene od reklam), le hoditi ne znajo.
Seznanjam vas še s poročilom o dobavi vode, ki so mi ga poslali iz družbe Prodnik in katerega povzetek, ki se tiče nas, tu navajam, prosim pa vas, da tudi zelo pazite pri porabi vode, stanje je resno: »Stanje dobave pitne vode iz javnega vodovoda v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, ki je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o.
Ne glede na dolgotrajno sušo, katere začetki segajo že v leto 2011 in presega sušo iz leta 2003, in ki povzroča v večini države tudi težave pri oskrbi s pitno vodo, so v občinah Trzin, Mengeš in v večini občine Domžale razmere stabilne in suša ne povzroča težav pri dobavi vode.
Občina Lukovica se pretežno oskrbuje s pitno vodo iz vodovodnega sistema Črni graben. Kot je bilo povedano, je vodni vir občutljiv na dolgotrajne suše, saj se v tem primeru znatno zmanjša njegova zmogljivost, ne pa tudi kakovost. Občutljivost vodnega vira na izdatnost je posledica njegove odvisnosti od padavinske vode. Zaradi opisanih razmer je v občini Lukovica objavljena omejitev porabe vode za zalivanje in pranje avtomobilov. Uporabnike vode prav tako prosimo za zmernost pri vsaki uporabi vode, da se ne bi razmere v primeru trajanja suše do jesenskega deževja še poslabšale. Zaenkrat se ne predvidevajo ukrepi splošne omejitve porabe vode.
Približno 4 % uporabnikov v občini Domžale pa se s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnega sistema Črni graben iz občine Lukovica. Gre za naselja Krtina, Gorjuša, Studenec, Rača, Brezje, Škocjan, Žeje, Sv. Trojica, Račni vrh, Laze, Krumperk, Brezovica, Zalog pod Trojico, Dobovlje in Ko-košnje, kjer velja omejitev porabe vode ter prepoved zalivanja in pranja avtomobilov. Vodni vir Črni graben je občutljiv na dolgotrajne suše, saj se v tem primeru znatno zmanjša njegova zmogljivost. Občine Lukovica, Domžale in Moravče so pred nekaj leti z investicijo v nov, zmogljiv vodohran v Ži-rovšah znatno izboljšale stanje, saj bi bila v nasprotnem primeru pri takšni suši onemogočena normalna oskrba uporabnikov.«
Voščim še vse lepo ob prazniku Občine Lukovica in vas vse lepo pozdravljam!
ŽUPAN
Matej KoTNiK
Nova skupna delovna akcija krajanov KS Rafolče
Kljub hudi vročini so na pobudo predvsem vaščanov Vrhovelj in njihovega zagnanca Vilija Gošteta začeli pripravljalna dela za razširitev ovinkov na smeri ceste Rafolče - Straža - Dupeljne ter na ovinku v vas Vrhovlje za boljšo preglednost na vikend 11. avgusta 2012. Pri pripravi terena, tudi s poseki dreves in z razširitvijo ceste, je treba pohvaliti lastnike zemljišč, ki so brez obotavljanja in velikodušno odstopili del svojega zemljišča. Krajani so pripravili tudi prostor za postavitev ekološkega otoka v sami vasi Vrhovlje.
Dogovor z občino in podžupanom Bojanom Andrejko, ki je vseskozi sodeloval pri delih je bil, da krajani z delom odstranijo zgornji material in ga tudi odpeljejo, občina pa da na uporabo stroje in pesek za nasutje tampona na novo izkopanih delih cestišča. Prav tako je občina prispevala beton za ploščo ekološkega otoka, dostavila pa je tudi zabojnika za papir in steklo. Na akcijo so se odzvali tako vaščani Vrhovelj kot tudi vaščani Rafolč, Straže in Du-peljn.
Podžupan Bojan Andrejka je pohvalil vzorno povezanost, složnost in samoinciativnost krajanov, da so skupno poskrbeli za varnost na najkritičnejših delih ceste in poskrbeli za ekologijo.
Več gospodinjstev je vseskozi oskrbovalo zavzete prostovoljce tako s pijačo kot jedačo, še posebej na zaključku, kjer so bili vsi zadovoljni in pripravljeni še na podobne izzive.
ViKTOR JEMEC
Ovinek bo postal preglednejši in varnejši.
Vrsta delavnih traktoristov iz vseh vasi KS Rafolče
Vtisi občinske uprave po obisku v občini Cerklje na Gorenjskem
Uslužbenci občinske uprave Občine Lukovica se pri svojem delu vedno tudi izobražujemo. Tako se upravni delavci udeležujejo seminarjev, ki obravnavajo teme, ki jih pokrivajo na svojih delovnih področjih. Vozniki šolskih kombijev, zaposleni na Občini, pa so se nedavno udeležili s svojimi službenimi vozili tudi tečaja varne vožnje na poligonu na Vranskem. Vse z namenom izboljšati znanje in sposobnosti. V četrtek 12. julija, pa so se občinska uprava, župan in sodelavci režijskega obrata odpravili na ogled občine Cerklje na Gorenjskem.
Namen je bil spoznavanje dobrih praks, izkušenj in delovanja uspešne gorenjske občine, ki jo že peti mandat vodi župan Franc Čebulj. Skozi urejen center Cerkelj, letos namreč Cerklje tekmujejo za evropsko nagrado najbolj urejenih, s cvetjem okrašenih in zelenih krajev, smo se podali na Občno Cerklje, ki si je uredila sodobne prostore v starejši hiši v centru kraja, kjer je danes res sodoben upravni center. Ogledali smo si pisarne, ki so prostorne in svetle ter se ustavili v sejni sobi, kjer zaseda občinski svet. V prostorni sejni sobi v mansardi je potekala predstavitev delovanja občine.
Obe občinski upravi sta skupaj sledili predstavitvi župana Franca Čebulja, ki je predstavil občino in nato še projekte, ki so jih uresničili ter posebnosti in probleme, s katerimi se srečujejo pri njihovem delu. V eno in pol urnem pogovoru je bilo tudi s strani občinske uprave Občine Lukovica postavljenih kar nekaj vprašanj in lahko smo ugotovili, da se v mnogih stvareh lahko primerjamo, marsikaj pa je tudi takega, kar je specifično samo za
eno ali drugo občino.
Občina Cerklje, ki ima sedaj prek 7.000 prebivalcev, je vseskozi skrbela za svoj razvoj in se je tako od nastanka v letu 1995 do danes povečala za približno 2.000 prebivalcev, temu trendu pa želijo slediti še naprej. Nato smo si ogledali še nekatere pridobitve v samem kraju. Najprej smo obiskali Center za zbiranje odpadkov, ki je sodobno zgrajen in ima nad vsemi pričakovanji izredno veliko obiskov uporabnikov. V ta center lahko občani odlagajo različne odpadke, od bele tehnike, kovin, plastike, gradbenih odpadkov, pa do nevarnih odpadkov. Nekaj takega bi v prihodnje potrebovala tudi naša občina. Nato smo odšli v novi osrednji gasilski dom Cerklje, kjer nam je poveljnik PGD Cerklje tudi razložil način dela gasilske službe v Občini Cerklje, kjer je osem gasilskih društev. Osrednja enota je prav gasilsko društvo Cerklje, vsa ostala društva pa so le temu samo v pomoč. Tako to gasilsko društvo gasi po celotni občini, lokalno društvo pa pokličejo le, če je to potrebno. Tu smo opazili, da je primerjava z našo občino skoraj nemogoča, saj je naša specifika povsem drugačna. Skozi center Cerkelj smo odšli v Petrovčevo hišo, ki jo je Občina razpadajočo pred nekaj leti odkupila. Zdaj je v njej uredila TIC (Turistično informacijski center), muzej in občinsko knjižnico. Prenova takega objekta je prav gotovo vzor za podobne rešitve drugod. Skozi park Spomina, v katerem so postavili doprsne kipe pomembnim rojakom, smo se odpravili v novo večnamensko športno dvorano, ki jo je občina zgradila pred
nekaj leti in jo uporabljajo tako osnovna šola kot tudi občina. Z dvorano upravlja občina, ki z njo pridobi letno okoli 45.000 evrov prometa. Župan Čebulj je omenil tudi hudo delovno nesrečo, ki se je zgodila ob gradnji te dvorane. Nasproti športne dvorane je v kleti pod prizidkom osnovne šole nova sodobna kulturna dvorana s 450 sedeži, ki so jo poimenovali po v Cerkljah rojenem igralcu Ignaciju Borštniku. Ta dvorana je res sodobna z vsemi sodobnimi tehničnimi pripomočki. Župan nas je popeljal še skozi obnovljeno in dozidano osnovno šolo, zgodba z vrtcem pa je podobna zgodbi pri nas. Sama občinska uprava se je od svoje ustanovitve že trikrat selila. Najprej so uradovali v prostorih Zadružnega doma, nato so za potrebe občinske uprave kupili hišo, kjer so bili nastanjeni kar nekaj let, v postopku denacionalizacije pa so v poslu z Župnijo Cerklje pridobili objekt nekdanje trgovine Živila, kjer je danes sodobna občinska uprava. Župan je predstavil tudi poslovanje občine, še predvsem v obdobju prvih dveh mandatov, ko
je občina kupovala zapuščene kmetije in kmetijska zemljišča ter ta zemljišča s prekvalifikacijo oplemenitila, s tem pa si je ustvarila tudi znatno finančno rezervo, ki jo je lahko s pridom uporabila za različne projekte, ki so jih izvedli. Župan Čebulj je najprej nameraval ostati z nami le kratek čas, nato pa je kar ostal z nami in nas je še povabil na športno igrišče v Velesovem, kjer ima tamkajšnjo nogometno društvo tudi svoje klubske prostore in gostinski lokal. Za konec smo se popeljali še v nekdanji samostan Dominikank v Adergasu, ki je velika kulturna znamenitost Občine Cerklje. Tu nas je sprejel župnik Slavko Kalan, ki nam je samostan in cerkev na zelo priljuden in topel način predstavil. G. župnik nas je v samostanu tudi pogostil, v cerkvi pa smo si
ogledali lepote te res lepe arhitekture, predvsem pa nas je navdušil kip Velesovske Matere Božje, ki je najstarejši Marijin kip v Sloveniji in bo kmalu praznoval 800-letnico. G. župnik je povedal tudi, da je to najstarejši in nekdaj največji romarski kraj na Slovenskem, ter da je bil do srede 19. stoletja bolj znana in bolj obiskana romarska pot kot Brezje, ki so takrat šele nastale. Ogledali smo si še katakombe - grobnice pod cerkvijo. Po prijaznem slovesu z županom in župnikom smo se od Občine Cerklje poslovili. Popoldne je sledil še družabni del, ki pa smo si ga zaposleni na občini, kot se v teh časih spodobi, plačali sami iz svojih denarnic.
Tovrstne izkušnje, ki smo si jih pridobili z ogledom uspešne gorenjske občine, nam še kako pri-
dejo prav pri našem delu, saj smo dobili mnoge potrditve, da delamo prav, spoznali pa smo še mnogo koristnega, kar bomo lahko uporabili pri svojem nadaljnjem delu. Tako smo skozi pogovor opazili, da se lahko eden od drugega marsikaj naučimo in zato se je seveda župan Občine Cerklje Franc Čebulj z veseljem odzval našemu povabilu, da tudi on s svojo ekipo enkrat, verjetno v jeseni, obišče Občino Lukovico. Kot zanimivo, lahko rečemo, da je tudi že padel predlog s strani nekaterih članov občinskega sveta, da bi tudi občinski svet odšel na podobno ekskurzijo, kjer bi spoznal delo in razvojne projekte v kateri od slovenskih občin.
Stojan Majdič
Pojasnilo k izdanim odločbam o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012
Pristojna Davčna uprava Republike Slovenije je v drugi polovici maja 2012 skladno z določili Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica št. 2/99, 8/03, 4/05, 1/06, 3/08 - popravek, v nadaljevanju: Odlok) izdala odločbe za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine Lukovica za odmerno leto 2012.
Pri pregledu evidence stavbnih zemljišč v letu 2011, s katero razpolaga Občina Lukovica in preverjanju dostopnih podatkov iz evidenc prisotnih upravljavcev komunalnih objektov in naprav, je Občina Lukovica ugotovila, da obstoječi podatki v evidenci stavbnih zemljišč niso usklajeni s podatki evidenc upravljavcev oziroma, da stanje komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč z objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave v evidenci stavbnih zemljišč ni usklajeno z dejanskim stanjem v naravi, torej s komunalno opremo, na katero so posamezni objekti priključeni (individualna komunalna raba) oziroma na katero imajo možnost priključka (kolektivna komunalna raba). Evidenca stavbnih zemljišč v tem delu namreč ni bila posodobljena vse od leta 1999, ko je bila evidenca stavbnih zemljišč tudi prvič vzpostavljena za celotno območje občine. V obdobju 1999 - 2012 se je na območju občine Lukovica komunalna infrastruktura dejansko gradila v številnih naseljih, in sicer:
-	fekalna kanalizacija: Rafolče, Krašnja, Prevoje, Lukovica, Trnjava, Blagovica
-	javni vodovod: Zlato Polje, Dupeljne, Straža, Čeplje, Trnjava, Rafolče, Šentožbolt, Podmilj, Petelinjek, magistralni vodovod...
-	pokablitev električnega voda iz nadzemnega v podzemni vod cca. 12.000m,
-	iz naslova odprave črnih točk ob današnji regionalni cesti R2-447 je bilo zgrajenih kar kilometrov pločnikov, ki jih vzdržuje režijski obrat občine (Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Lukovica - Trnjava, Kompolje - Krašnja, Krašnja, Blagovica, Zgornje Loke, Imovica Šentvid),
-	makadamske ceste so se preplastile z asfaltno prevleko: Trojane, Hribi - Velika Raven, Učak, Zavrh pri Trojanah, Zlatenek, Bršlenovica, Zgornje Loke, Trnovče, Koreno, Obrše, Rafolče, Dupeljne, Šentožbolt, Gaberje pod Špilkom, Poljane nad Blagovico, Selce, Vošce - Krajno Brdo, ter mnogi krajši odseki
-	postavitev javne razsvetljave: Prevoje pri Šentvidu, Blagovica, Zgornje Loke, Krajno Brdo, središče Lukovice, vse poti preko avtoceste, Prilesje, Zlatenek, Učak.
Iz spodnje preglednice so razvidni podatki o stanju komunalne opreme med letoma 1999 in 2012:
Ker se podatki o vrsti komunalne opreme v sami evidenci stavbnih zemljišč niso vsakoletno nadgrajevali in glede na dejstvo, da so sredstva, pridobljena iz naslova NUSZ, skladno s 26. členom Odloka, strogo namenska in se uporabljajo izključno za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, je Občina Lukovica za odmerno leto 2012 v celoti posodobila podatke o komunalni opremi za vsa naselja na območju občine Lukovica.
Občina Lukovica je evidenco NUSZ v obdobju 2009-2011 posodobila v delu, ki se nanaša na podjetnike in na zavezance po pokojnih občanih. V letu 2011 pa je Občina Lukovica pri pregledu evidence NUSZ ugotovila, da podatki o komunalni opremi za naselja in posledično za zavezance niso enaki, oziroma, da so podatki o komunalni opremi za odmero NUSZ za zavezance v istem naselju različni. Do navedene razlike je namreč prišlo zaradi izvajanja redne posodobitve evidence NUSZ v tistih primerih, za katere so zavezanci sami ali oddali napoved površin za odmero NUSZ ali pa je bila podana pritožba. Tako je Občina Lukovica ugotovila, da zaradi nepopolne evidence NUSZ postavljamo zavezance v neenakopravni položaj: nekateri zavezanci so že do sedaj plačevali NUSZ s pravilno določeno višino skupnih točk, sladno z določili Odloka, drugi pa so imeli podatke o komunalni opremi, ki predstavlja glavnino skupnega števila točk, zastarele. Slednjim je bilo tako odmerjeno veliko nižje NUSZ kot bi že vsa ta leta (13 let) dejansko moralo biti. Letošnja posodobitev evidence NUSZ v delu, ki se nanaša na vrsto komunalne opreme za stavbno zemljišča torej prinaša samo pravično in enakopravno odmero zavezancem, skladno z določili Odloka.
Pogosto vprašanja zavezancev so se nanašala tudi na medsebojno primerjavo zneska za plačilo NUSZ med zavezanci v istem naselju ter z objektom iste namembnosti, npr. stanovanjska hiša. Nastale razlike ne izhajajo le iz nekvalitetnih podatkov o komunalni opremi (ki so se z letom 2012 posodobili), temveč tudi iz površine objekta, ki jo je zavezanec prijavil za odmero NUSZ. V nič kolikih primerih so si podatki v obstoječi evidenci NUSZ, podatki iz gradbenega dovoljena, podatki, ki jih je prijavil zavezanec in podatki iz javnih evidenc (kataster stavb, register nepremičnin), med seboj tako različni, da se Občinska uprava za pravilno ugotovitev površine poslužuje tudi terenskega ogleda (narok ustne obravnave s terenskim ogledom).
Naloga Občine Lukovica v prihodnje pa bo, da v evidenco NUSZ vključi tudi vse tiste zavezance, ki svojih podatkov Občini Lukovica, skladno z določili 25. člena Odloka, sploh niso posredovali oziroma so posredovali neverodostojne ali pomanjkljive podatke, ki bi skladno z določili Odloka omogočali enakopravno odmero NUSZ v odnosu do ostalih zavezancev, katerih podatki so bili oddani korektno.
Tomaž Cerar in Katka Bohinc
Vrsta komunalne opreme	Stanje do leta 1999	Zgrajeno od leta 1999 do 2012	Stanje v letu 2012
fekalna kanalizacija (m)	22.449,87	47.832,49	70.282,36
javni vodovod (m)	5.255,07	26.012,03	31.267,10
pločniki (m)	1.345,00	9.027,70	10.372,70
makadamske ceste v (m)	57.770	-46.000	11.770
št. drogov s svetilkami javne razsvetljave	565	441	1006
W/ÏK
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
www.lj.kgzs.si
ODDELEK ZA
KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota Lukovica
Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h
IZOBRAŽEVANJE
V organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Kmetijskega inštituta Slovenije bo v sredo, 12. septembra 2012 v Jablah že tradicionalno potekal DAN KORUZE z naslednjim programom:
•	od 9.30 zbiranje udeležencev,
•	ob 10. uri Vpliv vremenskih razmer na količino in kvaliteto pridelka koruze (Tone Šmidovnik, KIS),
•	ob 10.45 Talni škodljivci v pridelavi poljščin (mag. Iris Škerbot, KGZS-Zavod CE)
•	od 12.30 do 14. ure Predstavitev sort v poskusih (zastopniki podjetij Agrosaat, Agro Ruše, KZ Lenart, KWS, Pioneer, Saatbau Linz, Semenarna, Semevit, Syngenta).
Predavanja bodo v gradu Jable, predstavitev sort pa na poljih v okolici Mengša in Loke pri Mengšu.
Prikaz bo priznan kot izobraževanje za KOP (Kmetijsko Okoljski Program) za leto 2013, zato s sebojprinesite MID številko vašega gospodarstva.
Vabljeni vsi, ki vas teme zanimajo!
POSOJILA za kmetijske naložbe
Slovenski regionalni razvojni sklad s sedežem v Ribnici je 1. junija objavil 2 javna razpisa za dodelitev posojil za področje kmetijskih naložb in sicer za:
•	primarno pridelavo (rok za oddajo je še 30. september),
• predelavo in tržne dejavnosti (rok za
oddajo je še 15. oktober). Več informacij dobite na spletni strani: h ttp://www. regionalnisklad. si/km etijstvo
JAVNI RAZPISI
Trenutno je odprt javni razpis za ukrep 121 »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2012, za naložbe na področju rastlinske pridelave«. Odprt bo do vključno 30. 9. 2012, do 24. ure. Predmet podpore v okviru tega razpisa so naložbe v sadjarstvo, oljkarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, nasade jagod in t.i. nove izzive v kmetijstvu. Podrobnejše informacije lahko dobite pri meni v času uradnih ur. Zainteresirani se oglasite TAKOJ oz. najkasneje do 7. 9. 2012. Več informacij o razpisu lahko dobite tudi na spletni strani MKO:
http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_ razpisi/
UVAJALNI EKOLOŠKI TEČAJ
Za vse, ki razmišljate o preusmeritvi v ekološko kmetovanje bomo v primeru zadostnega števila prijavljenih jeseni organizirali izobraževanje v okviru katerega bo predstavljen tako teoretični kot praktični del z ogledom dobrih praks. Zainteresirani se mi čim prej javite.
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
DAN ODPRTIH VRAT SADOVNJAKA KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE NA BRDU PRI LUKOVICI (sobota, 1. september 2012)
V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici bomo v soboto, 1. septembra 2012, že dvanajsto leto zapored organizirali dan odprtih vrat. Uvodoma bomo prisluhnili predavanju dr. Anite Solar z Biotehniške fakultete o lupinastem sadju. Nato bodo obiskovalcem na voljo strokovno vodeni ogledi po sadovnjaku, obisk mini sadjarske tržnice ter razstava in degustacija zgodnjih sort jabolk in hrušk. Imeli bomo tudi promocijo nove sadjarske knjige ''Sadno drevje v vrtu''. Za vse ljubitelje sadjarstva bodo vrata na široko odprta med 1 000 in 1 700 uro. Večje skupine prosimo, da se predhodno najavijo. Lepo vabljeni!
(01) 28 05 138, (01) 72 36 733 in 031 537 449.
Kmetijski inštitut Slovenije zzar Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo
Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov
PR€>DN IK
Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče za vse občane obvezno. Med prej omenjene odpadke štejemo biološko razgradljive odpadke iz kuhinje in zeleni vrtni odpad. Tovrstne odpadke zbiramo v za to predvidenih posodah rjave barve ali na kompostnikih. Glavni namen ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je zagotoviti naj-
primernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki. Cilj takega ravnanja je zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov, torej izločiti odpadke, ki jih je mogoče ločeno zbirati, ponovno uporabiti oziroma kompostirati. Skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki je stopila v veljavo leta 2010, je na območju celotne države prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno odpadke te vrste zbirati na kompostniku. V kolikor na kompostnik odlagate zeleni vrtni odpad in kuhinjske odpadke, mora kom-postnik ustrezati Pravilniku o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov, zahteve pa najdete tudi na naši spletni strani. Če imate
možnost odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v rjave posode in na kompostnik, vam priporočamo, da odpadke kot so meso, kosti ali pokvarjeni prehrambni izdelki, ne odlagate na kompostni kup, ampak jih odložite v rjavo posodo. S tem se izognete morebitnim živalskim obiskovalcem in drugim nevšečnostim, kot je na primer neprijeten vonj. Odvozi rjavih posod se izvajajo v poletnem času enkrat tedensko, v zimskem pa na štirinajst dni. Urnik odvoza bioloških odpadkov v vašem kraju lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si. Vsi ločeno zbrani biološki odpadki so predelani v kompostarni.
Občani, ki so vključeni v javno službo ravnanja z biološkimi odpadki (imajo rjavo posodo), lahko večje količine zelenega vrtnega odpada, ki jim občasno nastane, brez dodatnih stroškov oddajo tudi v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu.
Javno komunalno podjetje Prodna d. o. o.
Spomin ostaja živ
Kot vsako leto so se tudi letos osmega julija na toplo nedeljsko popoldne zbrali ob grobu umrlih vaščanov med drugo svetovno vojno prebivalci Korena in ostali, katerih spomin ostaja živ ter njihovih svojcev in prijateljev, da počastijo že 70 obletnico požiga vasi.
In kot vsako leto so Brane Močnik, Franc Žavbi in Maks Barlič položili venec h grobu umrlim. Spominsko srečanje organizirata krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Krašnja in Kulturno društvo Fran Maselj Pod-limbarski.
Kot je povedala Vera Beguš: »Toliko se vas je spet zbralo, pa čeprav ni bilo nobenih plakatov in nobenih vabil.« V kratkem kulturnem
programu so sodelovali s pesmimi spomina ljudski pevci KUD F.M. Podlimbarski ter Pavla Pirnat in Nataša Zalaznik z recitacijami pesmi Ivana Minatija in Petra Levca. Spominu se je poklonil tudi Marjan Križman, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Lukovica. V organizacijo se vedno lepo vključijo tudi domačini, ki poskrbijo za družabno srečanje. Prav vse pa gotovo razveselijo harmonikarji Srečo,
Miro, Tone, Ivan in Uroš, ki zaigrajo tako borbene pesmi kot tudi vedre poskočnice za dobro razpoloženje.
Da spomin ostaja živ, so zaslužni ljudje, tako organizatorji kot vaščani in vsi, ki prihajajo leto za letom. Spomini bogatijo življenje tako posameznika kot naroda.
MiLENA Bradač
V spomin na tragedijo pred 70 leti
Na športnem igrišču Zlato Polje v Podgori je bila spominska svečanost ob 70. obletnici požiga zlatopoljskih vasi in Korena ter izgonu prebivalcev v izgnanstvo. Slovesnost je bila v soboto, 4. avgusta 2012, ob 17. uri. Ob lepem, toda vročem vremenu se je zbralo veliko števil obiskovalcev, še posebej so bili izpostavljeni še živeči izseljenci. Teh je samo iz naše KS Zlato Polje še blizu 60 občanov. Dve tretjini jih živi drugje.
Sam kulturni program je pripravila občinska Zveza borcev za vrednote NOB Lukovica, vse ostalo pa je organiziralo Športno društvo Zlato Polje. Največjo odgovornost sta imela predsednika Marjan Križman Viktor Pogačar. Po sprevodu številnih praporščakov je sledil dvig zastave na drog, zatem pa je Godba Lukovica zaigrala slovensko himno. V programu so bili pozdravni govori, najprej je vse lepo pozdravil Janko Pavlič, predsednik KS Zlato Polje, slavnostni govornik pa je bil župan občine Lukovica Matej Kotnik. Med točkami so peli: Moški pevski zbor Janka Kersnika, Ljudske pevke iz Krašnje, recitatorji, sledilo je polaganje venca in na koncu so zaigrali še harmonikarji pod vodstvom Toneta Habjaniča. Program je povezovala Irena Ravnikar z odliko! Navzoče so bile tudi kmečke žene s svojimi dobrotami. Med programom je voditeljica povedala, kaj
vse se je dogajalo v teh vaseh pred 70 leti. Takole je dejala:
"Dogodki pred sedemdesetimi leti na Korenu in v zlatopoljskih vaseh so pustili v ljudeh spomine na nekaj, česar človek ne bi smel nikoli narediti. Vendar je že tako, da tisti, ki imajo oblast, moč in orožje, svojo agresijo najlažje sprostijo nad nemočnimi ljudmi. In takšni so bili vaščani Korena in zlatopoljskih vasi. 8. julija 1942 so nič hudega sluteči vaščani zaslišali okrog hiš kričanje in besno trkanje na vrata. Začelo se je neizmerno trpljenje. Nasilno ločevanje družinskih članov, slovo od domače vasi v spremstvu oboroženih vojakov, dolga pot z vlakom v neznano. In ko so se po treh letih vrnili, so našli le grob v začetku vasi in pož-gane domove."
Po tragediji na Korenu so bili vaščani zlatopoljskih vasi v vse večjih skrbeh. Nemci so namreč govorili, da tudi njih čaka enaka kazen. Ljudje se niso
več upali prenočevati na svojih domovih. Mnogi so zvečer odhajali v gozdove, zjutraj pa so se vračali. Tako je bilo tudi 2. avgusta 1942. Opazili so Nemce, ki so sklepali obroče okoli naselij. Nekaterim je uspelo pobegniti, vendar se za vse beg ni srečno končal. Nemški vojaki so začeli v vaseh zbirati ljudi. Moške so ločevali od žensk in otrok. Tako so delali tudi na Korenu in Hrastniku, zato je bila bolečina toliko večja. Odpeljali so jih v Podgoro. Moške so zaprli v klet župnišča, ženske in otroke pa v cerkev. Drugo jutro so vse vaščane odpeljali, medtem pa so ropali po hišah in jih požigali. Odpeljali so 222 vaščanov, tudi moške. 66 jih je ušlo ob selitvi ali že preje v partizane. Od teh jih je 29 padlo, v taborišču pa jih je umrlo 12.
DA BI SE KAJ TAKEGA NIKOLI NE PONOVILO!
ViNKO JeRAS
Gasilci iz Krašnje so 85 let delovanja proslavili s prevzemom novega vozila
Minilo je že 85 let od snovanja in posledično prve nabiralne akcije med prebivalci za nabavo opreme za gasilce v Krašnji. Ustanovitev gasilskega društva v Krašnji so narekovali večji požari, ki so na tem območju pustošili med leti 1904 in 1927. Ljudje so gasilce v tem kraju vedno podpirali in tako so z njihovo pomočjo gasilci že naslednje leto lahko uresničili nakup ročne brizgalne na vozu. Pričeli so z gradnjo novega gasilskega doma, ki so ga svečano odprli leta 1930. Dom ni služil samo gasilcem, ampak se je v njem odvijalo vse kulturno življenje na vasi.
PGD KRAŠNJA
1927 2012
Zadnjo nedeljo v juniju je bilo v Krašnji spet praznično vzdušje. Gasilci in prebivalci Krašnje ter okoliških vasi so proslavili visok jubilej v velikem šotoru na tamkajšnjem igrišču, ki je dobilo tudi novo asfaltno prevleko. Ljudje so v 85 letih na lastne oči lahko žal prepogosto videli domače gasilce, kako hitijo na pomoč, naj je šlo za požar, poplave ali druge nesreče, ki so doletele prebivalce KS Krašnja in tudi ostale doline Črnega grabna. Zato veliko število obiskovalcev ne preseneča -sploh v teh časih je imeti usposobljeno in opremljeno gasilsko enoto, ki je sposobna interveni-
rati na kakršni koli intervenciji, velikega pomena in tega se prebivalci Krašnje očitno zavedajo. Vse to od gasilcev seveda zahteva veliko dela, od vodstva gasilske enote pa načrtno usmerjanje v izobraževanje gasilcev, pridobivanje mladih članov, nakup osebne zaščitne opreme in vozil, ki dajejo gasilski enoti možnost hitrega posredovanja, ki je ključnega pomena za uspešno reševanje življenj. Vsega naštetega brez podpore lokalne skupnosti seveda ne more biti. Zato so gasilci s toliko večjim veseljem tudi uradno prevzeli novo vozilo GVM - 1 (manjše gasilsko vozilo za moštvo), s katerim bo zagotovljena varnejša in hitrejša odzivnost gasilcev pri vožnjah na intervencije, pa tudi varnejši prevoz gasilske mladine, ki se v ponos gasilski enoti pogosto udeležuje gasilskih vaj in tekmovanj. Praznovanje se je pričelo s prihodom gasilcev na prireditveni prostor ob igranju Godbe Lukovica, nato je zbrane nagovoril predsednik PGD Krašnja Brane Močnik. Navzoče sta pozdravila tudi delegat Gasilske Zveze Slovenije Matjaž Markovšek in župan občine Lukovica Matej Kotnik. Po končani slovesnosti je sledila podelitev priznanj in odlikovanj. Za popestritev praznovanja so šolski otroci
z mentorico pripravili pester kulturni program. Na koncu je župan Matej Kotnik poveljniku Tonetu Pervinšku predal ključe novega vozila, poveljnik pa je slovesno prisegel, da ga bodo uporabljali za pomoč ljudem in skrbeli, da bo krašnjanske gasilce še dolgo varno vozil po domačih in tujih cestah. Župnik je novo pridobitev v prisotnosti botrov tudi blagoslovil. Prireditev je zaključila gasilska veselica ob zvokih ansambla Nemir. Gasilci iz Krašnje se ob svojem jubileju zahvaljujemo GZ Lukovica in vsem prebivalcem za nesebično pomoč. Vaša varnost bo še naprej naše poslanstvo!
V iMENu PGD Krašnja Anton PERViNšEK
ZAHVALA
Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja se ob praznovanju 85-letnice delovanja in ob prevzemu novega gasilskega vozila zahvaljuje vsem, ki so z delom in finančnimi sredstvi pomagali pri organizaciji slovesnosti.
PGD Krašnja
Odmevni uspehi gasilk in gasilcev iz Črnega grabna
Mladinke PGD Prevoje tudi na gasilsko olimpijado?
Z veseljem poročamo o uspešnih nastopih naših gasilk in gasilcev na letošnjih državnih mladinskih in gasilskih tekmovanjih! Mladinke PGD Prevoje so bile tretje med 43 enotami in so si priborile pravico do kvalifikacij za gasilsko olimpijado, uspešno pa so svoja društva, Gasilsko zvezo Lukovica in Občino Lukovica zastopali tudi mladinci PGD Blagovica (27. mesto med 50 enotami) ter članice B PGD Blagovica, ki so bile med 48 sodelujočimi enotami na koncu devete.
Gasilska tekmovanja so tradicionalni dogodki, ki potekajo na ravni gasilski zvez, regij, države in mednarodno, njihov namen pa je - poleg zdravega tekmovalnega duha in pristnega druženja - predvsem v učenju in usposabljanju operativnih gasilcev in gasilk ter preverjanju in še dodatnemu izboljševanju psihofizične pripravljenosti vseh udeležencev.
Članice, člani in starejši gasilci so se merili 26. maja v Velenju, pionirji, pionirke, mladinci in mladinke pa 2. junija na Ptuju.
Prevojke z mislimi že v Kočevju
Tokrat so v rezultatskem pogledu izstopale prevojske mladinke pod vod-
stvom mentorjev Klemena Zabreta in Damjana Berdika. »Občutki po opravljenih nastopih niso bili ravno rožnati, saj, kot pravi pregovor: Nikoli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Na razglasitvi so se te občutki spremenili v solze sreče. Ko smo zaslišale, da smo med 48 nastopajočimi ekipami zasedle 3. mesto v
državi, smo bile zelo vesele, saj je bil naš trud poplačan,« je ob tem zapisala Nejka Dimic in se že ozrla proti aprilu 2013, ko bodo v Kočevju kvalifikacije za gasilsko olimpijado. Čeprav je do takrat še več kot pol leta, so se priprave na ta dogodek že začele, in to z jasno začrtanim ciljem. »Če bomo vse članice desetine tako nadaljevale, kot smo delale do sedaj, nam mora uspeti!« je dodala Dimiceva. Če dekleta na kvalifikacijah zasedejo 1. ali 2. mesto, jih čaka nastop na vsesvetovni gasilski olimpijadi, ki bo tokrat v Franciji.
Domov z dvignjeno glavo in enkratno izkušnjo
Odličen rezultat je uspel tudi blagoviškim članicam B, ki jih je kot mentor spremljal Matjaž Markovšek. »Po uvrstitvi na državno tekmovanje smo si skupaj zadali cilj, da ne gremo v Velenje zgolj na izlet, ampak dati vse od sebe. Po dobro oddelanih pripravah, v sklopu katerih so dekleta na vseh ravneh še izboljšala svojo pripravljenost, so na tekmovanju vse tri vaje
(z motorno brizgalno, štafetni tek z ovirami in razvrščanje) opravile brez napak in ob tem postavile tudi rekord svoje enote. Čeprav naše članice niso osvojile medalje, je biti med deset najboljših v državi zagotovo velik uspeh. Pred njimi so se uvrstile le enote, ki imajo veliko večjo tekmovalno tradicijo in kilometrino. Domov
smo se vrnili z dvignjeno glavo in enkratno izkušnjo,« je povedal Markovšek.
Blagoviški mladinci: še bodo priložnosti!
Z nekoliko grenkega priokusa je tekmovanje zaključila blagoviška mladinska zasedba, ki bi bila brez napake pri razvrščanju bržčas povsem v vrhu sodelujočih. Mentor Nejc Korošec je ob tem povedal: »Žal se dogajajo tudi takšne stvari. Zamočili smo, ni kaj. Toda tako pač je, fantom nimam česa očitati, očitno jih je v nepravem času nekaj hudo zmedlo. Naredili smo analizo in gremo naprej, še bodo priložnosti. Malo nas vse skupaj še žre, ko pomislimo za nazaj, sicer pa menim, da smo kljub vsemu lahko z nastopom zadovoljni. Vsekakor je to pomembna izkušnja za naprej.«
Delovanje ekip, ki ves čas skrbijo tudi za požarno varnost naših domov, kajpak poleg matičnih društev podpirata tudi lukoviška gasilska zveza in Občina Lukovica. Fantje in dekleta v
svoje usposabljanje vlagajo ogromen del svojega prostega časa; tako so recimo blagoviške članice po besedah mentorja za priprave in tekmovanje recimo skupaj porabile kar okrog 900 ur. »Pomembno je, da jih pri njihovem početju njihove družine, ki se jim v tem času niso mogle na polno posvetiti, podpirajo in spodbujajo,« je
dodal in še dodatno razkril, da se za prostovoljno gasilstvo v Črnem grabnu ni potrebno bati.
Postave ekip, ki so nastopile na državnem tekmovanju:
Mladinke PGD Prevoje: Pia Marinček, Zala Marinček, Katja Omahna, Nejka Dimc, Lea Omahna, Lea Kašnik, Ema Pavlič, Eva Kveder, Lidija Kocijančič, Ema Lekan, Hana Urbanija
Članice B PGD Blagovica: Mateja Per, Nataša Slapar, Anica Urankar, Joži Urankar, Anka Markovšek, Marta Moneta, Sonja Urankar, Milka Resnik, Tatjana Omahna, Jelka Krašo-vec, Mojca Grošelj.
Mladinci PGD Blagovica: Jan Slapar, Jan Lebe-ničnik, Sandi Garača, Luka Per, Anže Resnik, Kristijan Omahna, Tomaž Krašovec, Klemen Omahna, Andraž Pustotnik, Anže Matjan.
Luka Maselj
Prireditve ob občinskem prazniku
Sobota, 1. 9. 2012, ob 9. uri: Lovska koča »Čevca« Lovska družina Lukovica - Strelska tekma LD Lukovica za pokal Občine Lukovica
Sobota, 1. 9. 2012, ob 10. uri: Blagovica Planinsko društvo Blagovica: tek Trojane - Špilk
Sobota, 1. 9. 2012, ob 16. uri: Krašnja KUD Fran Maselj Podlimbarski - 9. srečanje ljudskih pevcev in izdelovalcev domače obrti iz različnih pokrajin
Slovenije: »Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo«
Nedelja, 2. 9. 2012, ob 9. uri: Klubska soba ŠD Črni graben, Veidrov trg 7 Šahovsko društvo Črni graben: občinsko prvenstvo v šahu
Petek, 7. 9. 2012, ob 20. uri: Trg v centru Lukovice (v primeru slabega vremena bo prireditev pod šotorom na
športnem igrišču v Šentvidu pri Lukovici) Občina Lukovica: osrednja občinska prireditev ob občinskem prazniku
Nedelja, 9. 9. 2012, od 8. - 11. ure: Prevoje, Tončev bajer Ribiško društvo Črni Graben: Odprta tekma za pokal Občine Lukovica
Vasovanje v deželi rokovnjačev
S tem naslovom je bil objavljen v Nedeljskem dnevniku obširen sestavek o junijski podoknici Nedeljskega dnevnika, ki je bila namenjena Vidi Capuder iz Spodnjih Prapreč in prav je, da tudi mi zapišemo nekaj utrinkov s podoknice Nedeljskega dnevnika.
O podeželski občini, ki ima bogato zgodovino, včasih vsaj kar se tistih cestnih roparjev tiče, nismo najbolj ponosni nanjo, a vendar je eden izmed njih našel prostor celo v občinskem grbu. A kaj bi to, v petek je bilo le streljal od središča Lukovice pod cerkvijo sv. Luke z začetka 16. stoletja zelo veselo. Tudi to smo izvedeli, kako je pridno kmečko dekle, ki ima poleg moža, otrok in vnukov rada še glasbo, saj izhaja iz znane glasbene družine Zajčevih, osvojil France v mornariški uniformi in potem naj še kdo reče, da dekleta ne padajo na uniforme. Slavje se je z veselim razpoloženjem, za katerega sta poskrbela Uroš in Tadej Cerar, začelo že pred prihodom Franca Pestotnika - Po-dokničarja, ki je pod balkon prišel v spremstvu članic Društva podeželskih žena iz Lukovice,
katerega predsednica je že nekaj let slavljen-ka. Za njihovo dobro voljo je skrbela harmonikarica Alenka Šuštar, hčerka izvrstnega godca Nika Zajca in Vidina nečakinja. In stari običaji, ki bi že davno šli v pozabo, so tudi ob pomoči Franca Pestotnika - Podokničarja in Nedeljskega dnevnika ponovno zaživeli. Fantje, ki jih je v Praprečah še lepo število, so ob pomoči malce starejših pripravili preizkus Podokni-čarju, ali je vreden, da gre na lestev ali ne in izkazal se je zelo dobro, zahvaljujoč pomoči nekaterih obiskovalcev. Brez moškega petja na podoknici pa ja ne gre in tako so v pomoč Podokničarju priskočili še fantje Moškega pevskega zbora Janko Kersnik, ki letos slavijo 50-letnico delovanja in je šlo. Za veselo vzdušje so poskrbeli še Damjan Brajnik, Nace Junkar
in ansambel Pr'jatli. Seveda se je odrezal tudi Nedeljski s pokroviteljem Pivovarno Union, Tropiccaffe, cvetličarna Frezija, hiša dobrih vin Koželj in vinogradništvo Kunst, klavnica in domače mesnine Soud, Kulinarika Podpečan, ljudski pevci iz Blagovice in seveda žene, članice DPŽ Lukovice in vaščani Spodnjih Prapreč. Prijetno druženje, saj se je zbrala kar vsa vas in še sorodniki od blizu in daleč, bo Vidi zagotovo ostalo v spominu tudi po tem, kako se je zanjo potegnil njen tast in to se zgodi, če je v družini razumevanje ne glede na generacijsko razliko. Praznovanje se je zavleklo še pozno v drugi dan, sicer pa, kako ne, saj 40 let le ni vsak dan.
Drago Juteršek
Nekdaj v starih časih
Tak je naslov že druge zgoščenke Ljudskih pevcev iz Krašnje, ki so jo predstavili 26. junija v avli krašenjske šole. Predsednica Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja Vera Beguš je na prijeten poletni večer povabila še drugega gosta Igorja Gošteta, uveljavljenega pisatelja romanov, kjer so opisane predvsem življenjske zgodbe ljudi iz okolice njegovega rojstnega Kisovca, njegovo živopisno in s prigodami obogateno odraščanje. Posebnost njegovih romanov je tudi, da v njih najdete veliko njegovih pesmi.
Magda Kreft, duša skupine Ljudskih pevcev Krašnja pove, da je šestinštirideset pesmi, zapetih na novi zgoščenki, nastajalo štiri leta. Štiri leta in še dalj je zbirala pesmi, iskala izvirno in predvsem celo besedilo posamezne pesmi, kajti ljudje znamo po navadi zapeti kitico ali dve in nič več. Na zgoščenki pa so pesmi zapete cele. Na njej so pesmi slovesa, napitnice in zdravice in druge pesmi, nekatere zapete celo prvič, kot na primer Sinoči sem posteljo zapustil, ki jo je znala povedati Micka Jamšek, ni pa znala melodije. To je skoraj dve leti iskala skupinovodja
Magda. Pri zbiranju pesmi in besedil so Kreftovi pomagali dolgoletni znanci in prijatelji Marija in Janez Doljšak iz Borovnice, Ivanka Šinkovec iz Moravč, Antonija Brezovšek iz Tuhinjske doline, Francka Godec iz Stranj in seveda domača pevka v skupini Jožefa Lavrič in še mnogi drugi, ki jih nisem omenila. Prelepo zunanjo podobo zgoščenke je naslikala slikarka Angelca Dolžan. Poletno večerno druženje v Krašnji so prepletale lepe ljudske pesmi, odlomki romanov in pesmi Igorja Gošteta, ki sta jih brali recitatorki domačega kulturnega društva. Pogovor s pi-
sateljem je vodila Vera Beguš in tako je bila ta večer zamenjana vloga. Kajti Igor Gošte je urednik ETV Kisovec, voditelj pogovornih oddaj, novinar, dolgoletni obiskovalec tudi športnih iger v Krašnji in dober znanec vseh Krašnjanov. Prireditve so se udeležili tudi podžupan občine Lukovica Bojan Andrejka, predsednik Športnega društva Krašnja Marjan Štrukelj, predsednik KS Krašnja Franc Novak ter veliko število prijateljev dobrih starih pesmi in pisane besede.
MiLENA Bradač
Romani in pesniške zbirke Igorja Gošteta ter nova zgoščenka
Ljudski pevci iz Krašnje
Krištofova nedelja
V Sloveniji na Krištofovo nedeljo blagoslavljamo prevozna sredstva in ob tem namenimo še stotin za srečno prevožen kilometer za nakup novih vozil za potrebe naših misijonarjev in misijonark po svetu.
Tudi tokrat je Krištofovo nedeljo zaznamoval nagovor, ki so ga posredovali iz MIVA Slovenija o potrebah in rešenih prošnjah naših misijonarjev in misijonark po svetu s prevoznimi sredstvi in z njihovim blagoslovom pred cerkvijo na Brdu in Zlatem Polju. Potrebe po prevoznih sredstvih se kljub rešenim prošnjam iz leto v leto povečujejo, zato z veseljem odgovarjamo na geslo: »Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti!« in z veseljem darujemo tisočinko evra za srečno prevožene kilometre kar znese 10 evrov za 10.000 km in s tem pokažimo, da z veseljem darujemo in rešujemo življenja v krajih, kjer delujejo naši misijonarji. Kajti vozila, ki jih s pomočjo Misijonskega središča Slovenije in MIVA Slovenija prejmejo naši
Matjaž Brojan, avtor monografije o slamnikarstvu
»Odraščal sem v Ravnikarjevi slamnikarski tovarni, ki je v obdobju takoj po drugi svetovni vojni že pešala,« pripoveduje Brojan. »To je bila nekoč kar velika slamnikarska tovarna, med slovenskimi slamnikarji v Domžalah pa največja. V najboljših časih je ta tovarna zaposlovala 33 šivalk slamnikov, po končani vojni pa so Ravnikarju z nacionalizacijo odvzeli vse njegovo premoženje, vključno s tovarno. Ta je počasi odhajala v pozabo in nato povsem izginila. V hiši je vse govorilo o slamnikarski tradiciji, bilo je na tisoče predmetov, ogromno je bilo najrazličnejših dokumentov. Poleg tega je bilo med tem gradivom še zelo veliko najrazličnejših vzorcev in barv slamnatih kit. Ko so podirali domačijo in skladišče, so to dediščino žal odpeljali na odpad. Kljub temu je v meni ostala ta sled prednikov, ki so v mojem spominu in zavesti vse bolj prisotni, hkrati pa jih zelo občudujem. To so bili čudoviti ljudje in knjiga Slamnata sled Domžal je oddolžitev vsem, ki so se kakorkoli ukvarjali s slamnikarstvom.« »Danes se na vse načine trudimo, da bi prišli v Evropo, da bi se ji približali z izdelki ali tehnologijo, s pametjo, ljudmi in mladimi strokovnjaki,« razmišlja Matjaž Brojan, avtor monografije Slamnata sled Domžal. »V drugi polovici 19. stoletja smo bili Domžalčani že sredi stare Evrope, celo vodilni pri tehnologiji in izdelavi slamnikov. To je bilo evropsko središče tovrstne proizvodnje. Naše slamnike so prodajali v čisto vseh monde-
misijonarji in misijonarke poleg pomoči v pastoralnem poslanstvu služijo še v zdravstvu, sociali, pri izgradnji povezav, pri preprečevanju lakote, pri oskrbi z najnujnejšimi stvarmi, prevozu otrok, bolnikov ... V minulem letu so tako misijonarji in misijonarke, zahvaljujoč aktivnostim ob Krišto-fovi nedelji, prejeli 12 avtomobilov v večini s štirikolesnim pogonom, prikolico, kombi, čoln, minibus in 12 koles. O kakšnih številkah pomoči bomo pisali v prihodnjem letu, je odvisno od nas samih, kajti nobena podobica, nalepka ali obesek nas ne bosta obvarovala pred neodgovornimi in lahkomiselnimi vozniki, ki postavljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu.
Drago Juteršek
nih prodajalnah v vseh največjih evropskih mestih, celo v Parizu.«
Brojan dodaja, da smo k sreči še pravočasno ohranili, kar se je ohraniti dalo. Zbiral je in ohranil zelo veliko in izredno bogato slamnikarsko zbirko, ki se zdaj nahaja v Slamnikarskem muzeju v Domžalah. Ocenili so jo v Tehniškem muzeju Slovenije in zapisali, da gre za zbirko, kakršne ni v Evropi. Knjiga Slamnata sled Domžal je tudi svojevrsten učbenik pletenja kit, saj to delo doslej še ni bilo opisano in ohranjeno. »V pripravi knjige sem se največ ukvarjal s postopki pletenja kit, kjer so za to opravilo uporabljali od štiri do devetnajst slamic,« pojasnjuje Brojan. »Osemkrat sem obiskal pletice iz Krašnje, ki ohranjajo to tradicijo, prav tako ni bilo ustreznega besedišča, zato sem v posvetovanju z Jankom Modrom celo na novo ustvaril nekatere tehnološke besede oziroma pojme.« Matjaž Brojan v knjigi Slamnata sled Domžal podrobneje opisuje tudi slamnikarsko dejavnost v Črnem grabnu, med drugim pa podrobno opisuje pletenje kit. »Priprava slame in pletenje kit iz nje je bilo tudi v Črnem grabnu zelo razširjeno opravilo,« pravi Brojan. »Tja se je razširilo iz Ihana in Mengša, kite pa so pletli v domala vseh vaseh vse do Šentožbolta. Dlje od Trojan se to domače delo ni razširilo. Mnogim hišam je bilo pletenje kit pravzaprav edini zaslužek, tako da so bile tedanje kmečke hiše, ko je prišlek vstopil vanje, videti kot slamnikarske delavnice z mnogo slame in lesenih predmetov. Kite so pletli tudi v Rafol-čah pri Lukovici, Gradišču in Gabrju ...« Avtor dodaja, da je bilo v Črnem grabnu tudi več znanih kitarjev. »Najbolj znani so bili tisti, ki so kite odkupovali za večje slamnikarske tovarne v Domžalah,« pravi Brojan. »Z obiskovanjem hiš in gospodinjstev ter z odkupovanjem kit so se največ ukvarjali: Povončenkov oče iz Brezja, Kofitež iz Krtine, Oparenk s Krajnega Brda, Škarjuc iz Ne-gastrna in Janez Iglič - Kvederček s Prevoj. Redno odkupovanje kit je potekalo tudi v drugih krajih v bližini Črnega grabna, na Rovah, v Žičah in v vasi Dolenje, v Rafolčah in Dupeljnah.« Brojan seveda ne more mimo sedanjega časa in
V Krašnji še danes pletejo kite za šivanje slamnikov in drugih izdelkov.
oživljanja slamnikarske tradicije. »Zanimivemu in skorajda že izumrlemu opravilu priprave slame in potem pletenju kit se najbolj posvečajo v Kulturnem društvu Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, kjer ob delovnih srečanjih in na različnih prireditvah zadiši po doma pripravljenih dobrotah: v kmečki peči pečenem kruhu, potici, ocvirkovki ali špehovki, pehtranovi potici, morda pa so na mizi samo doma posušeni krhlji,« je zapisal avtor. »Osredje tega, starodavno delo oživljajočega početja, so mnoge žene in dekleta, ki pripravo slame in pletenje kit doživljajo kot dragoceno zapuščino, ko oživljajo spomine na pradede in dede, očete in mame.«
To dragoceno početje, ki pravzaprav skoraj nima ozadja, ko bi nekdo pomislil na dobiček, je združilo v prijateljsko družbo mnoga krašenjska dekleta in žene, druženje ob delu pa je privabilo v že omenjeno društvo še mnoge članice, ki so doma v bližnjih vaseh. »To druženje delavnih in prijaznih deklet in žena je tisto, ki ne le, da podaljšuje identiteno kmečko opravilo teh krajev, pač pa tudi ohranja spoštovanje do nekdanjega dela med mladimi, ki se tudi v nezanemarljivi meri navdušujejo za spretnost naših prednikov,« navaja Brojan.
Dalje pove, da so se v devetdesetih letih 20. stoletja v Krašnji predajali lepim aktivnostim, povezanim s pripravo slame in pletenjem kit številni
Slamnata sled Domžal
Domžale, v prelomu 19 in 20. stoletja sloveče mesto z dolgoletno slamnikarsko tradicijo, so se letos več kot dostojno oddolžile generacijam, ki so ustvarile bogato dediščino na tem področju. Aprila so v Godbenem domu odprli Slamnikarski muzej, v začetku julija pa je izšla še obsežna monografija publicista Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal.
domačini. Vse te pridne pletice vsa leta vodi Vera Beguš. Ko opisuje slamnikarsko dejavnost v Črnem grabnu, Brojan objavlja še zapis Vilija Goloba, ki zelo nazorno govori o pripravi slame v društvu Franc Maselj Podlimbrski. Objavljen je bil v tretji številki Rokovnjača leta 1999, članek pa navaja spomine nekaterih drugih aktivnih članic.
Ali obstaja kakšna možnost, da bi oživili slamni-karstvo na Domžalskem? »Problem je v slami. Včasih so za slamnikarje gojili do meter in pol visoko pšenico, saj je za to dejavnost primeren le del od klasa do prvega kolena, dolg do 70 centimetrov. Ta pšenica bi v sedanjih vremenskih razmerah, predvsem zaradi močnih vetrov, pole-
gala. Seveda bi kite lahko uvozili s Kitajske, saj se jim očitno to še vedno izplača. V slamnikarskem muzeju želijo, da bi z delavnicami vsaj nekoliko oživili slamnikarsko tradicijo, in upam, da nam bo to uspelo,« sklene Matjaž Brojan.
PRiMOŽ HlENG
Slavljenka iz občine Lukovica praznovala v domžalskem Domu upokojencev
Pavla Florjančič je upihnila že 90 svečk
V ponedeljek, 2. julija 2012, je v knjižnici Doma upokojencev Domžale župan Matej Kotnik skupaj z Mojco Cerar obiskal Pavlo Florjančič, ki je praznovala 90 let. Prišli so tudi njeni svojci, ki so skupaj z direktorico Doma upokojencev Domžale obujali spomine na otroštvo in se spominjali minulega praznovanja.
Dopoldne imamo ponavadi telovadbo, včasih tudi kakšno zabavo. Po kosilu rada berem knjige in gledam nadaljevanke. Moj najljubši pisatelj je Ivan Sivec in z veseljem prebiram njegove povesti. Vesela sem, ko se pri meni ustavijo svojci in me pridejo pogledat," pravi slavljenka. Nataša Ojstršek, driektorica Doma upokojencev Domžale, meni, da so ob županskih obiskih, starostniki v domu zelo veseli, da jih obiščejo. Povprečno imajo tri starostnike na mesec, ki praznujejo visoke obletnice, vendar tistih, ki so stari 80 let, ne smatrajo za starega, saj pri njih dosegajo še višje jubileje. Prav tako Pavlina hčerka in direktorica menita, da je pri tem, ko je nekdo v domu, pomembno, da ima človek še vedno cilje in se zna prilagoditi okolju, v katerem živi.
Lea Smrkolj
Lukovica na Bavarskem
V	sredo, 6. junija 2012, smo v sestavi kvinteta trobil Godbe Lukovica, narodnih noš, harmonikarskega tria in z županom Matejem Kotnikom odpotovali na Bavarsko. Naš znanec Franc Grabl nas je povabil, da bi s kvintetom trobil zaigrali pri slovensko-nemški maši na praznik Sv. rešnjega telesa v Scheryernu na Bavarskem.
Po večurni vožnji smo prispeli v Scheyern, kjer sta nas sprejela Franc in pater Lukas. Prenočili smo v tamkajšnjem mogočnem samostanu. Naslednji dan, na praznik, smo godbeniki igrali pri sv.maši in procesiji. Po končanem obredu smo se udeležili zabave pod šotorom, ki jo prirejajo tamkajšnji patri. Na njej se je slišal tudi glas harmonike, klarineta in baritona iz Lukovice. Mesto Scheyern slovi tudi po dobrem pivu, ki ga varijo v samostanu.
V	Lukovico smo se vrnili v nočnih urah polni zadovoljstva in dobrih vtisov, saj smo se dobro predstavili, odigrali program in dostojno zastopali občino. Sklenili smo tudi nova prijateljstva in znanstva, ki jih bomo v prihodnje še nadgrajevali z obiskom Bavarske v Lukovici.
Bojan Andrejka
Pavla Florjančič je pred prihodom v Dom upokojencev živela v Petelinjku, glavni razlog za odhod v dom pa je bila opeklina v žarečo peč in šok pri poškodbi, ki se je zgodila pred več kot letom dni. Kljub temu je gospa še vedno nasmejana in zgovorna devetdesetletnica, ki je 29. junija praznovala jubilejno obletnico. Ob tej
priložnosti jo je nekaj dni po praznovanju obiskal tudi župam Matej Kotnik v Domu upokojencev Domžale in ji podaril čudovit šopek. Ob okusnem pecivu, ki so ga ponudili njeni svojci, je ponedeljkovo dopoldne minilo v znamenju obujanja spominov na pretekla leta. Gospa je v svojem življenju doživela marsikaj,od neljubega dogodka, ko so jo pred letom in pol okradli na domu, od moža je bila ločena več kot deset let, bila je rojena v družini z desetimi otroki, leto 2012 pa so poleg nje dočakali še trije, ki so stari med 78 in 82 let. Pavla je prav tako babica trem vnukinjam in prababica trem pravnu-kom in še vedno rada uživa ob dobri kavi. "Tu notri mi nič ne manjka, saj vsi lepo ravnajo z mano. Vseeno pravim, da sto ljudi, sto čudi. Veliko je odvisno od človeka in njegovih navad, ki se jih sčasoma navadiš, druge je bolje pustiti pri miru.
Letošnja najdba »tičnica« z Brda pri Lukovici
V K.D. v Bovcu je bil 27. julija simpozij o pra-davnini slovenskega staroselstva pod pokroviteljstvom Slovenskega gorniškega kluba Skala, ki ga prireja vsako leto v počastitev Henriku Tumi. Anton Perdih je v tematiki poselitve slovenskega prostora predstavil najnovejše podatke DNK, ki kažejo, da so predniki okoli tretjine sedanjih Slovencev živeli v naših
krajih že pred 45.000 leti, tako imenovani ljudje s haploskupino I na Y-kromosomu.)
Ugotovil je, da so predniki dobre tretjine sedanjih Slovencev prišli v naše kraje pred okoli 7.500 do 6.000 leti kot nosilci poljedelstva, z imenom ljudje s haploskupino R1a, ki so
se pomešali s prvotno skupino. Dejal je, da so predniki, ki predstavljajo petino sedanjih
Slovencev, prišli v naše kraje pred okoli 4.000 do 3.500 leti ter pomorili veliko tedanjih staroselcev in dodal, da so kasneje prihajali kot okupatorji. Zaključil je, da ljudi s DNK haploskupino N v Sloveniji ni zaznati, kar pomeni, da se niso predniki preselili izza Karpatov pred okoli 1.500 leti, kot nekateri navajajo. Jože Rant je predstavil izvor slovenskega jezika. V
svoji predstavitvi je opozoril na podobnosti številnih toponimov v Alpah, predvsem na območju Vzhodnih Alp v Švici in v Dolomitih, v primerjavi s toponimi iz Slovenije. Dejal je, da ima odkritje primerjav toponimov nenavadne podobnosti v poimenovanju gora, rek in krajev v Švici in v delu severne Italije, predvsem v Dolomitih, s slovenskimi poimenovanji. Zaključil je, da je v jeziku Ladincev v Dolomitih in v Švici nedvomno moč najti besede slovenskega izvora s slovenskim korenom in istim semantičnim pomenom! Duša Krnel Umek je predstavila tematiko staroselcev v Istri. Povzela je Leopolda Verboška, ki je po njegovi domnevi beseda Istria sorodna z italijansko besedo "straniero" v slovenskem jeziku tujec in dodala, da so bili v notranjosti dežele Istre le tujci, (slo)venetski Karni. V predstavitvi je predstavila tudi nastanek istrskih mest kot so Koper, Pulj in Poreč. Andrej Rant je spregovoril o magijskemu izvoru prvih evropskih pisav. Dejal je, da so najstarejši magijski znaki nastali v paleolitiku in dodal, da večinoma izvirajo iz neolitika. Dotaknil se je tudi izvornega nastanka linearno fonetične pisave, kot prvo alfabetno pisavo. Bojan Pograjc je predstavil pomen in delo podpolkovnika Davorina Žunkoviča pri preučevanju izvora Slovencev. V svojem govoru je predstavil delo Žunkovi-
ča, ki je v številnih razpravah dokazoval, da so številni vojaški izrazi temelj evropskega pra-jezika. Povedal je, da je tik pred smrtjo napisal razpravo z naslovom Slovenska vojska od Kristusovega rojstva do leta 1443 in dodal, da je bil Žunkovič do svojih prepričanj dostikrat v sporu z drugimi jezikoslovci in zgodovinarji, kljub temu pa neomajen v svojem prepričanju. Fedja Klavora je predstavil tematiko staroselcev in latincev na poti čez Predel. Dejal je, da je bilo najdenih v zadnjih petnajstih letih mnogo najdb od rimskih novcev, kovinskih predmetov in karmičnih črepinj do latenske železne sekire, ki pričajo o antični prometnici prek Predela. Zaključil je, da bi bilo za boljše poznavanje preteklosti na omenjenem območju nujni sondažni izkopi. Leopold Sever je pričel predstavitev z naslovom Tičnice, sveti griči prazgodovinskih gradiščarjev. Povedal je, da so bili v bronasti dobi in starejši železni dobi prebivalci naših krajev organizirani v gradiške skupnosti, t.i. španovije, ki so častili naravo kot božje stvarstvo. Dejal je, da so v tistem času verjeli v posmrtno življenje duš, ki s pomočjo ptic po smrti odidejo v nebo ."Obredne priprošnje za čimprejšnje zveličanje duš svojih rajnih so opravljali na posebno pripravljenih gričih, ki so jih po božjih poslankah pticah poimenovali Tičnice," je z besedami zaključil
Sever. Letos najdene formacije na Tičnicah so bile navdušujoče. Skupaj z njegovim sodelavcem Matjažem Kremenškom smo obiskali Tič-nico pri Medvedjem Selu pri Trebnjem, Tičnico na Brdu pri Lukovici in Tičnico pri Komendi. Vse tri Tičnice imajo lepo ohranjen jarek in nasip. Tičnica Brdo pri Lukovici je izredno lepo ohranjen plato z jarkom v skoraj pravilnem kvadratu cca 25 x 25 x 25 x 25 metra na vzpetini nad gradom. Verjetnost obstaja, da bi se v naši občini našlo še kakšno Tičnico. Glede na lego pokrajine je to naloga za domače raziskovalce - pokličite. Milko Novič je v zaključku znanstvenega simpozija spregovoril o železnodobnemu steklarstvu na Slovenskem. Povedal je, da je arheološko najdišče z imenom Kapiteljska njiva v Novem mestu izjemno bogato s steklenim nakitom. Dejal je, da glede izvora obstajata dve teoriji. Prva govori v prid lokalni proizvodnji surovega stekla in se opira na nahajališča kremenčevega peska v okolici Novega mesta. Druga pa govori v prid uvozu surovega stekla z Bližnjega vzhoda. V zaključku je dejal, da pisnih virov, ki bi potrdili eno ali drugo teorijo, ni, in dodal, da je edini način, kako priti do jasnejšega odgovora, z ugotavljanjem kemijske sestave stekla.
DANiLO KaSTEUC
Nagradna igra - napišite novico in odpeljite na kosilo svoje najbližje!
Se je v občini Lukovica zgodilo kaj zanimivega in bi to radi objavili? Si želite kaj napisati za Rokovnjača, a ne veste točno, kako bi se tega lotili? Ali imate radi izzive in bi se v enem želeli tudi preizkusiti ter se poleg tega še dobro najedli?
V občini Lukovica pripravljamo skupaj z uredniškim odborom Rokovnjača nagradno igro, ki bo potekala do ponedeljka, 17. septembra 2012. V nagradni igri lahko sodeluje kdor koli, ki bo napisal novico, ki bo v povezavi z občino Lukovica.
Zmagovalec nagradne igre bo imel možnost odpeljati na kosilo še tri prijatelje ali družinske člane v gostišče Pri Čebelici na Brdu. V lepotah občine boste lahko uživali tudi na njihovem letnem vrtu ali v prenovljeni dvorani ob okusni domači slovenski kuhinji, ki čaka zmagovalca,
le potruditi se morate in vzeti nekaj časa za nagradno igro.
O zmagovalcu bo odločalo število ogledov prispevka na spletni strani www.mojaobcina.si/ lukovica, uredniški odbor pa bo imel glavno besedo pri izbiri. Zmagovalna novica bo objavljena tudi v oktobrski številki Rokovnjača.
Pravila za sodelovanje
•	Novico je potrebno vnesti v obrazec http:// www.mojaobcina.si/nagradnaigra, vaša novica mora biti dolga vsaj 700 znakov (prbližno četrt strani A4) in napisana tako, da bo bralce pritegnila k ogledu.
•	Pišete lahko o športnem dogodku, kulturi, cestah, veselicah, naravi oziroma kateri koli temi v zvezi z Lukovico, ki bi jo želeli deliti z občani
in občankami.
•	Starostne omejitve ni, tako da se lahko izziva lotite osnovnošolci in tisti, ki ste mladi po srcu.
•	Bodite izvirni in kreativni, saj zmagovalca čaka okusna nagrada.
Žreb in razglasitev
Zmagovalec bo objavljen v petek, 28. septembra 2012, in sicer v oktobrski številki Rokovnjača, na spletni strani www.mojaobcina.si/ lukovica, na Facebook profilu Moja Občina in na Facebook strani Lukovica Moja Občina.
Pomoč
Če boste potrebovali pomoč, nas pokličite na 01/620-88-17 ali nam pošljite email na podpo-ra@mojaobcina.si, saj nagradno igro izvaja ekipa MojaObčina.si.
Varno v šolo, pa tudi domov
Že lansko leto smo se v uredništvu Rokovnjača odločili, da ob začetku novega šolskega leta opozorimo na to, da bomo imeli kar nekaj novih udeležencev v prometu. Nekateri bodo na pot do šole odšli prvič, spet drugi bodo zadnje leto obiskovali šolo na Brdu. Vsi pa si želimo, da bo otroci, predvsem tisti, ki prvič stopajo sami s svojimi vrstniki na cesto, varno prišli domov in se bodo lahko naslednje leto brezskrbno zabavali na počitnicah.
Prav tistim, ki prvič stopajo na pot do šole, moramo posvetiti največ pozornosti. Ti otroci namreč ne poznajo nevarnosti, ki jih lahko doletijo na poti do šole. Prav tako pa policija opozarja, da moramo biti pozorni tudi na vse ostale otroke, ki so po poletnih mesecih polni energije in so mladostno razigrani. Kot so zapisali na spletnih straneh policije: »Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu.« (http://www. policija.si/index.php/preventiva-/prometna--varnost-category-blog/63645?lang=)
Za večjo varnost so na spletnem naslovu Policije zapisali še nekaj nasvetov za večjo varnost otrok:
Starši!
•	Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok!
•	Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu.
•	Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom!
•	Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih.
•	Tudi sami se vedno pripnite!
Vozniki!
•	Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni!
•	Temu prilagodite tudi način svoje vožnje.
•	Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...).
Na policiji zatrjujejo, da je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena nji-
hovih najpomembnejših nalog. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh pa sami prispevajo k umirjanju prometa. Poleg policije je zadnja leta praksa, da prostovoljci iz raznih vrst (predvsem gasilci) zagotavljajo varen prehod naših otrok čez cesto v prvih dneh šole. »Policija v prvih šolskih dneh izvaja poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjajo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti v začetku šolskega leta tudi poostreno nadziramo tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo,« so še zapisali na spletni strani policija.si. Policija tudi med letom ne preneha z aktivnostmi za varno pot v šolo in domov. »Med samim šolskim letom preverjamo brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete in kontroliramo njihove voznike (preverjamo npr. počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontroliramo dokumente). Precej pozornosti posvečamo tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti sodelujemo z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov.«
Na vprašanje o tem, kakšna je prometna kultura nas voznikov ob šolah in vrtcih v teh dneh, je Rajko Gabrovec, pomočnik komandirja iz PP Domžale, odgovoril, da se kultura voznikov ob šolah in vrtcih izboljšuje, še posebej v začetku šolskega leta, saj je splošno znano, da policija v tem času poostreno nadzira promet prav v okolici šol in vrtcev. Tako bo tudi letošnjo leto, upamo da s čim večjo pomočjo prostovoljcev.
Marko Juteršek
Previdno na šolski poti
Poletne šolske počitnice se neizbežno iztekajo in naši šolarji se bodo spet vsakodnevno podali na pot v šolo in domov. Prav otroci sodijo med najbolj ogrožene udeležence v prometu, ki še slabo poznajo prometno signalizacijo in predpise in nimajo izkušenj v tem okolju. Nekateri so še majhni in okolje vidijo z druge perspektive, drugi v svoji igrivosti pogosto kaj spregledajo ali ne zaznajo nevarnosti, ki nanje prežijo v prometu. Zato moramo biti nanje pozorni vsi. Še posebej to velja v prvih šolskih dneh, ko so njihove misli na eni strani še polne počitniških doživetij, na drugi pa vseh novosti, ki jih prinašajo ti dnevi.
Tako kot vsako leto bodo tudi letos ob začetku šolskega leta potekale številne aktivnosti, s katerimi želimo zagotoviti večjo prometno varnost. Pregledana in dopolnjena bo prometna signalizacija ter urejene nekatere pešpoti. Nameščene bodo dodatne opozorilne table ob nekaterih cestah, križiščih in postajališčih. Predstavniki gasilskih društev so bili zaprošeni, da v prvih tednih septembra organizirajo dežurstvo na nekaterih križiščih. Policisti in redarska služba bodo izvajali povečan nadzor prometa in meritve hitrosti v bližini šol. Obiskali bodo tudi šolo in se z učenci pogovorili o prometni varnosti. Da ne omenjam ostalih aktivnosti, ki jih v prvih šolskih dneh prometni varnosti namenja šola.
Vendar je glavna skrb še vedno prepuščena staršem, ki morajo pred začetkom šolskega leta skupaj z otroki načrtovati njihovo najvarnejšo pot v šolo. Otroka je treba naučiti varno hoditi po šolskih poteh, varno prečkati ceste ter upoštevati morebitne nevarnosti in posebnosti na poti od doma do šole. Tiste, ki se v šolo vozijo, pa je treba naučiti varnega obnašanja na postajališču, ob vstopu ali izstopu v oziroma iz vozila in seveda med vožnjo. Previdnosti ni nikoli preveč. Srečno pot vsem!
mag. MARiNKA KuŠAR ŠTRUKELJ, PREDSEDNiCA Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lukovica
Intervju: dr. Anja Podlesnik Fetih, nova ravnateljica OŠ Janka Kersnika
Cilj: poiskati vzroke za probleme in jih rešiti
Po številnih zapletih je dr. Anja Podlesnik Fetih s 1. avgustom vendarle tudi uradno postala ravnateljica Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. »Izvolitev je zame začetek nove poti in hkrati velik izziv,« je v intervjuju za Rokovnjača povedala Podlesnik Fetihova, ki napoveduje, da bodo za zasuk na bolje - učni uspeh na Brdu je pod slovenskim povprečjem - potrebne jasne smernice, utemeljene odločitve pa tudi nekatere neizogibne spremembe.
»Vse to s skupnim ciljem zagotavljanjem kakovosti delovanja šole,«je povedala Podlesnik Fetihova, ki je leta 2009 na Fakulteti za šport doktorirala z disertacijo z naslovom Vpliv športne dejavnosti, prehranjevalnih navad in razvad na počutje nosečnice in izid nosečnosti. Svojo poklicno pot je začela kot učiteljica športne vzgoje na OŠ Gradec v Litiji, številne delovne izkušnje pa si je pridobila kot predavateljica na projektih in z vodenjem seminarjev s področja zdravega življenjskega sloga kot pomembnega segmenta kakovosti življenja. Nazadnje je opravljala delo pomočnice ravnateljice na OŠ Rakek. »Tam sem dobila vpogled v funkcioniranje šole v najširšem smislu,« je zatrdila.
Najprej čestitke za izvolitev. Kako to, da ste se sploh odločili, da kandirate za ravnateljico OŠ Janka Kersnika?
Po končanem znanstvenem študiju sem se odločila, da bom svojo poklicno pot nadaljevala v šolstvu oziroma vodenju šole. Ob končani Šoli za ravnatelje in vodstvenih izkušnjah z mesta pomočnice ravnateljice vidim ravnate-ljevanje kot nadgradnjo moje profesionalne poti. Na novo delovno mesto gledam kot na priložnost, da skupaj s kolektivom ustvarimo podporno okolje, kjer bomo lahko uspešni in tudi zadovoljni. Zaposleni vsak na svoji poklicni poti, učenci pa pri šolskem delu.
Pred vami je kar nekaj izzivov, težav ne manjka. Kako se boste lotili vseh problemov?
Za vsak nastali položaj je potrebno najprej poiskati vzroke, ki so pripeljali do tega. Reševanja starih problemov in tudi aktualnih zapletov se bomo lotili skupaj in jih reševali sproti. Prepričana sem, da se da mnogo stvari rešiti s pogovorom; če so ljudje nanj seveda pripravljeni.
Kaj bodo prednostne naloge?
Pomembna prednostna naloga je uspešnost učencev. Iskali bomo načine, da bodo lahko učenci tako učno kot tudi drugje pokazali in krepili svoja močna področja. Poskrbeli bomo tako za delo z nadarjenimi, kakor tudi za pomoč učno šibkim. Skupaj z vsemi zaposlenimi pa se bom trudila, da soustvarimo stimulativno in prijetno delovno okolje.
Seznanili ste se že z učiteljskim zborom. Kakšni so prvi vtisi?
Prvi vtisi so dobri, ljudje so odprti in pripravljeni sodelovati. Verjamem, da prihajam v deloven kolektiv, ki bo ob pravih spodbudah in podpori še uspešnejši.
Kakšen je vaš pogled na izobraževanje v osnovnih šolah. Za kaj se boste zavzemali kot ravnateljica?
Kot ravnateljica se bom znotraj šole zavzemala za jasen in dorečen sistem funkcioniranja, ki bo omogočal predvsem kakovostno delo. Podpirala bom vključevanje v projekte in odpiranje šole navzven. Zaposlene bom spodbujala k timskemu delu in strokovnemu izpopolnjevanju ter kot ravnateljica zagovarjala status in ugled učiteljev in vzgojiteljev v družbi.
Glede statusa in ugleda učiteljev in vzgojiteljev v družbi se zdi, da ta na splošno padata. Predvsem v smislu avtoritete, ki pri številnih ni več tako močna kot je bila nekoč. Mnogi pravijo, da imajo učitelji premalo pooblastil. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Vsak učitelj si avtoriteto in ugled postavlja v prvi vrsti sam, s svojo strokovnostjo, doslednostjo in lastnim zgledom. Pri tem se kot ravnateljica vidim v vlogi zagovornice ka-
kovostnega učnega procesa ter podpornice inovativnih idej in dobrega strokovnega dela.
V	kolikor bomo na svojih delovnih mestih »dali vse od sebe« kot posamezniki, lahko računamo na dober uspeh in status šole tako v naši lokalni skupnosti kot tudi navzven. Na državni ravni pa iz tega naslova vidim potrebo po ustanovitvi Učiteljske zbornice.
V	reviji Otrok in družina sem prebral naslednjo primerjavo: »Učitelja v vsakodnevni šolski situaciji primerjamo z deskarjem na vodi; vedno mora biti pozoren na višino, hitrost in moč valov, ki prihajajo, ne more jim neposredno kljubovati, ampak se jim mora prilagajati vedno znova - in deskati.« Je glede na številne zahteve težko biti ravnatelj?
Tako je, učitelj se mora res prilagajati, sistemskim novostim, informacijskim inovacijam kot tudi tistim spremembam, ki so posledica potreb vseh vpletenih v šolski prostor, v prvi vrsti učencem in seveda tudi staršem. Kot ravnateljica sem si za cilj zastavila odprto komunikacijo, usklajevanje in prilagajanje nastalim situacijam z namenom učinkovitega zadovoljevanja potreb vseh nas. Sposobnosti prilagajanja spremembam, sprejemanja novosti in različnosti vidim kot prednosti, ki nam odpirajo nove možnosti in presegajo okvire že obstoječega.
Koliko menedžerskih sposobnosti mora imeti v današnjem šolskem sistemu ravnatelj?
Delo ravnatelja kot menedžerja zahteva podobne lastnosti, spretnosti in znanja kot delo kateregakoli vodje. Omenila bom po mojem mnenju prioritetne; zmožnosti usmerjanja, povezovanja in vodenja zaposlenih, sposobnosti empatije in socialna kompetentnost,
sposobnosti razvojnega načrtovanja ter retorične spretnosti in pogajalske veščine. V praksi se vedno pogosteje kaže, da ustrezne mene-džerske sposobnosti v veliki meri vplivajo na uspešnost ravnatelja in šole.
V prejšnji številki Rokovnjača je v osrednjem intervjuju Peter Primožič dejal, da je kakovostna šola temeljni kamen uspešne lokalne skupnosti. Se strinjate s tem? Bi mogoče tej misli še kaj dodali? Šola je vpeta v lokalno okolje in po mojem mnenju mora živeti s krajem. Odprtost nav-
zven, povezovanje na kulturnem, umetniškem in športnem področju ter prispevek k utripu aktualnega dogajanja v okolici je del doprinosa, s katerim se bomo približali tezi gospoda Primožiča. Če se ozrem v prihodnost, pa je naš cilj uspešna vzgoja in izobraževanje otrok, spodbujanje mladih k ustvarjalnemu in samostojnemu delu, da bodo nekoč odgovorni in zreli posamezniki.
Po izobrazbi ste profesorica športne vzgoje, doktorica kinezioloških znanosti. Se našim otrokom obeta tudi več športa?
Gibanje in usmerjena športna dejavnost sta pomembna dejavnika vsestranskega otrokovega razvoja. Obseg ur športne vzgoje je, tako kot vsi drugi predmeti, določen s predmetnikom. Vsekakor pa bom podpirala vključevanje v projekte in izkoristila možnosti, ki bodo šoli prinašale dodano vrednost. Tako na področju športa kot tudi na vseh drugih predmetnih področjih.
Koliko kaj poznate Brdo, Lukovico in okoliške kraje?
Živim v sosednji občini Domžale, tudi Lukovico z okolico sem že kar dobro spoznala, predvsem na kolesarskih izletih. Kot šola bomo odprti za sodelovanje s krajem ter tako prispevali k utripu in živosti kraja in ohranjanju kulturne dediščine.
Luka Maselj
Pouk
bo prvi šolski dan trajal do 11:55.
Učenci 2. a, 2. b in 6. razreda
počakajte na dvorišču pred šolo na svoje učiteljice.
Učenci 6. razreda čakate pred glavnim vhodom, učenci 2. razreda pa pred vhodom v stari del šole.
Navodila za prvi šolski dan
Ponedeljek, 3. 9. 2012
Ob 8:20 se učenci (razen učencev 1., 2. a, 2. b in 6. razredov) zberete v matičnih učilnicah.
Vsi prvošolci pridete skupaj s starši ob 10:00 na prireditev v Kulturni dom v Lukovico.
Urnik prevozov
bo naknadno objavljen na spletni strani šole.
Nov šolski zvonec
predura:	7:30 -	8:15
1.ura:	8:20 -	9:05
2.ura:	9:10 -	9:55
3.ura:	10:20	- 11:05
4.ura:	11:10 -	11:55
5.ura:	12:00	- 12:45
6.ura:	13:00	- 13:45
7.ura:	13:50	- 14:35
Anketa - kako so mladi preživeli poletje?
Poletje je tisti čas v letu, ko se zdi življenje lažje, brezskrbnejše, več prostega časa pa namenimo tudi oddihu s svojimi najbližjimi. Nekateri poletne počitnice izkoristijo delovno, spet drugi več časa preživijo naokrog. Povprašali smo mlade iz naše občine, kje so preživeli svoj dopust in ali si nameravajo privoščiti še kakšnega.
Lovro Pogačar Capuder, Prevoje, 20 let Letos sem dopustoval izven glavne sezone, in sicer konec junija in v začetku julija, ker so se nam potem že začeli treningi. S tremi prijatelji smo si privoščili oddih v Baški, kjer sem se bolj spočil, kot pa zabaval. Bil sem prvič, vendar upam, da ne zadnjič, ker smo se imeli super. Morda bom skočil še kakšen vikend do morja, naslednji daljši dopust pa načrtujem v februarju, ko se bom po vsej verjetnosti odpravil na smučanje.
Nadja Narat, Lukovica, 20 let
Letošnje poletje sem počitnikovala v Združenih državah Amerike, in sicer sem bila tam dobre štiri mesece. Obiskala sem od Chicaga, Miamija, Las Vegasa, New Yorka do Arizone ter Wisconsin, kjer sem opravljala tudi
poletno službo. Potovanje v Ameriko je bilo zame prvič, ko pa se vrnem nazaj v Slovenijo, nameravam iti za kratek čas tudi na slovensko obalo skupaj s prijatelji.
Luka Trdin, Zgornje Loke, 24 let Letos poleti sem si zaradi službenih obveznosti privoščil samo dva podaljšana vikenda na Kolpi. Prvi vikend smo s kolegi obiskali festival Schengenfest v Vinici, naslednji vikend pa smo se še udeležili tradicionalnih športnih iger v Adlešičih, kjer smo prisotni vsako leto, če nam le dopušča čas. V septembru načrtujem še kakšen teden morja, vendar pa še ni nič dorečeno, kam in pa s kom bomo šli.
Max Verderber,
Korpe, 20 let Med poletnimi počitnicami sem pol leta delal v Londonu, tako da sem šel bolj na delovne po-
čitnice. Obiskal sem tudi Kanegro in Slovensko obalo, vendar je bil to enodnevni oddih. Letos nameravam obiskati še Pulj, Kanegro in se odpraviti tudi na Bled in v Bohinj.
Blažka Škulj, Prevoje, 20 let
Letos so se moje počitnice bolj ko ne odvijale doma, sem pa ravno prišla iz enotedenskih počitnic iz Pulja, ves preostali čas sem izkoristila za počitniško delo. V Pulju nisem bila prvič; tja zahajamo že osem let, tam imamo v kampu Brijoni prikolico in se zato vsako leto vračam tja, tam pa je tudi super družba. Ostale vikende sem izkoristila za izlete po Sloveniji in upam, da mi bo uspelo še za kakšen teden oditi kam v hribe ali pa tudi na morje.
Lea Smrkolj
Nini Omahna in "potepuhom" se je zlato poplačal vložen trud
Nina Omahna je 11-letna plesalka s Prevoj, ki pleše v plesni šoli Miki. Junija je skupaj s svojo plesno skupino pod vodstvom trenerja Andraža Mraka dosegla prvo mesto na evropskem prvenstvu s točko Potepuhi.
Nina Omahna se s plesom ukvarja že od svojega sedmega leta, po štirih letih pridnega treniranja pa je bila nagrajena tudi s prvim mestom na evropskem prvenstvu. Na samo tekmovanje, ki je potekalo od 14. do 17. junija, v kraju Üstf nad Labem na Češkem, so se štiri plesalke in dva plesalca pripravljali eno leto. Izmed dvanajstih prijavljenih skupin v street hip-hopu so s svojo dvominutno točko Potepuhi pometli s konkurenco in se tako uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra potekalo na Madžarskem. "Ples mi pomeni zelo veliko, rada gledam tudi plesne filme. Treniram trikrat na teden, pred tekmovanjem pa smo imeli zadnja dva meseca treninge tudi med vikendi. Treningi so bili naporni in sem prihajala pozno domov, vendar sem lahko uskladila s šolo. Zavedam se, da bo še več treningov s septembrom, ko se bomo pripravljali na
svetovno prvenstvo, ki bo od 22. do 24. oktobra 2012, vendar komaj čakam," pravi Nina. Evropsko prvenstvo je tokrat obiskala drugič, prvič je tekmovala v parih, vendar se s soplesalko nista uvrstili naprej. Pot do Češke je bila naporna, vendar pravi, da se je bilo vredno potruditi, tudi zaradi prijateljskih vezi, ki so se stkale med potovanjem.
Mama Valerija Omahna pravi, da je bila njihova pot na evropsko prvenstvo res naporna. "Na
Češko smo se odpravili zgodaj zjutraj in prispeli šele zvečer. Naslednji dan so otroci vstali že ob šestih zjutraj in na svoj nastop čakali do pete ure popoldne. Uvrstitev v finale je bila isti dan, prav tako pa smo se domov odpravili še isti večer in v nedeljo prispeli domov. Vsi smo bili presenečeni, da so dosegli prvo mesto, ker je bila konkurenca res huda, tudi trener ni pričakoval tako dobre uvrstitve, saj
smo si želeli, da bi bili vsaj tretji'.' Zanimiva prigoda se je zgodila tudi ob njihovi razglasitvi, saj so vsi sedeli zunaj ter čakali na podelitev, ki naj bi bila ob 10. uri zvečer, vendar so se organizatorji premislili in razglasitev naredili kar vmes. Do njih je prišel nekdo iz druge slovenske plesne šole, naj pohitijo, saj so bili drugi ali prvi. "To je bilo res kot v filmu. Vsi smo bili čisto evforični, saj se nam ni niti sanjalo, da lahko posežemo po prvem mestu. Izkušnjo bi opisala kot poplačilo za trud tako otrokom, ki so trenirali, kot tudi nam staršem, ki si vzamemo čas, da jih vozimo na treninge in jih spremljamo na tekmah," še dodaja mama. Nina bo svojo hip hoparsko pot nadaljevala še naprej in jo želi končati na vrhu, mika jo, da bi začela spet plesati plesne pare v hip hopu, vendar je vse odvisno od treningov in usklajevanja s šolskimi obveznostmi.
Lea Smrkolj
Atrans - Trojane - rimska mejna postaja (članek v treh delih)
2. del - Poštna postaja, beneficiarij in čaščenje bogov
Votivni oltar boginje Hekate Poštna postaja
Na našem ozemlju so bili Rimljani prvi, ki so vzpostavili razvejano poštno organizacijo, ki je temeljila na urejenem, stalno vzdrževanem cestnem omrežju, ob cestah pa so morale biti postaje, ki so bile med seboj oddaljene največ za en dan potovanja. V 1. stoletju n.št. je bila vzpostavljena mreža poštnih postaj, kjer so lokalni nadzorniki skrbeli za njihovo nadzorovanje in ena od teh je bila tudi na Trojanah. Vsaka poštna postaja je potrebovala tudi počivališče, ki je vključevalo gostišče - tabernae, izmeno pripreg - mutationes in prenočišče, kjer so poskrbeli za utrujene kurirje in vprežne živali, ki so jih ponavadi zamenjali s spočitimi. Hitri sli so dnevno lahko prepotovali 5 do 8 postaj, torej od 71 do 88 kilometrov. Enostavna računica nam pove, da so v enem dnevu lahko prišli od Cele-je do Emone, če pa so potovali med Petoviono in Emono, pa so morali vmes prenočiti na Atransu.
Poštno postajo je sestavljal večji sklop različnih poslopij od gostišča in prenočišča do skladišč, prostora za vozove in poslopja za cestno policijo. Delovanje celotnega postajališča so nadzorovali mancies - nadzorniki, ki so imeli to službo v zakupu in so bili podrejeni prefektu pošte. Od cesarja Valentinjana (2. polovica 4. stoletja) dalje je bila pošta pod državno upravo, medtem ko sta bila za vsako poštno postajo pooblaščena dva nadzornika, od katerih je eden skrbel za hitro, drugi pa za počasno pošto. Skrbela sta tudi za vzdrževanje stavb, oskrbovanje živali in nadzorovala ostalo podrejeno osebje, kamor so spadali izdelovalci vozov, živi-nozdravniki in razni hlapci, ki so spremljali potnike do naslednje postaje
in poskrbeli za vrnitev vprežnih živali. Za vsako vrsto vprege so uporabljali različne živali - za tovorne vozove so vpregli vole, za dvokolesne vozove in štirikolesne kočije so imeli mule ali osle, le kurirji so jahali na konjih. Organizacija pošte je v petem stoletju, še pred razpadom Zahodnega rimskega cesarstva 476, precej nazadovala. Vdori germanskih in drugih ljudstev so poštni sistem postopoma uničili. Poštno postajo na Trojanah so sredi 5. stoletja morda požgali Huni.
Beneficiarij
Sicer je od konca 2. stoletja Atrans dobil status beneficiarske postaje, kar bi pomenilo postojanko (prometne) vojaške in finančne policije. Ta je obsegala prostor današnjega naselja in južno pobočje proti potoku Oreho-vica do prve terase. Na območju Konškove in Stojčeve kmetije, sosednjih parcel in zadružnega doma so bile izkopane štiri hiše in hipokavst - antični sistem talnega gretja v stanovanjski stavbi, kakršen je bil pogost tudi v takratni Celeji in Emoni. Poleg so našli še dva kosa zidne opeke, votlo opeko - tubulus in zidak s pečatom II. Italske legije, ki je znana po tem, da je v nemirnem času cesarja Marka Avrelija postavila svoj tabor v bližnji Ločici ob Savinji. Ves ta glinast gradbeni material so po vsej verjetnosti izdelali v mogočni rimski legijski opekarni, ki so jo na novo odkrili leta 1995 na ledini Ilovica, južno od Vranskega, kjer so proizvajali strešnike in druge opečnate izdelke za potrebe vojaškega tabora.
Čaščenje bogov
V naselbini so poleg božanstva Atrans in drugih bogov častili Norejo, noriško boginjo zemlje, plodnosti in življenja; Hekato, boginjo podzemlja in pomembnih prometnih križišč, gospodarja vrhov Jupitra Kulminalisa, neznano keltsko božanstvo (I)vantit in nepremagljivega boga Mitro. Za kult Mitre je značilen zakol bika, ki simbolizira umrlega in ponovno vstalega boga. Njegovi verniki so se pri svetem obredu škropili s krvjo zaklanega bika, s čimer so vpijali njegovo moč. Čaščenje tega, po izvoru perzijskega božanstva, je bilo od 1. do 4. stoletja zelo razširjeno po rimskem imperiju, na slovenski prostor so ga v 3. stoletju prinesli vojaki različnih legij - legionarji ter uradniki. Eden od nižjih carinskih uslužbencev na Trojanah je Mitri posvetil oltar. Izpričano pa je tudi čaščenje božanstev Libera in Libere, ki je povezano z vinom in vinogradi. (se nadaljuje)
Mitja potočnik
Oltar neznanega keltskega božanstva (I)vantit -desno (fotografiji Tomaža Lauka, hrani NMS)
XI. olimpijske igre leta 1936 v Berlinu
Pričakovanja olimpijskih medalj za športnike, udeležence XXVIII. poletnih olimpijskih iger v Londonu, so se za prihodnja štiri leta končala. Na tekmovanjih, ki so julija in v prvi polovici avgusta 2012 potekala v Londonu, se je pomerilo 10.490 športnikov iz 204 držav, barve Slovenije pa je zastopalo 65 športnic in športnikov.[1] Naši športniki pa niso dosegli le svojih bolj ali manj skritih želja. Z osvojenimi medaljami (Na tokratnih olimpijskih igrah so osvojili kar 4 medalje: 1 zlato, 1 srebrno in 2 bronasti.) so razveselili tudi nas, bolj ali manj naključne gledalce pred malim zasloni.
Leon Štukelj, ki je v Berlinu kot edini predstavnik Jugoslavije v vaji na krogih osvojil srebrno kolajno. Berlinske olimpijske igre so se v zgodovino vpisale tudi po uspehih temnopoltega ameriškega atleta Jesse Owensa, ki je osvojil kar štiri zlate medalje (100 m, 200 m, daljina in štafeta 4 x 100 m) ter mladi 13-letni Američanki Marjorie Gestring, ki je postala najmlajša dobitnica olimpijske medalje v zgodovini z zmago v skokih v vodo z deske.[4]
Lukovčan France Cerar se je XI. olimpijskih iger udeležil kot sodelavec Radia Ljubljana, skupaj s skupino 787 izletnikov Športnega kluba Planina, ki je organiziral devet dni trajajoči izlet (Med 5. in 14. avgustom 1936). V dveh posebnih vlakih, ki sta skupno štela 13 vagonov, in s skupnim potnim listom vseh potnikov, ki je tehtal kar 3 kg in pol, je izletnike pot vodila iz Ljubljane prek Salz-burga in Münchna v Berlin. V nemško prestolnico so prispeli 7. avgusta (7. dan olimpijskih iger). Izletniki so si 9. avgusta ogledali še severnonem-ško mesto Hamburg, sicer pa so čas preživeli ob odkrivanju lepot in znamenitosti velemesta. Tudi o tem je v svojih novicah v slovenskih deželah poročal časopis Slovenec: »Občudovali so na razglednih avtobusih mesto, ogledovali si Potsdam, se vozili na ladjah po jezerih okolice,... strmeli nad vrvenjem velemestnega življenja, najbolj pa nad prireditvami olimpijade.«.[5]
Pogled na olimpijski stadion in vzdušje pred njim. Skrajno desno v obleki s čepico je na fotografiji tudi France Cerar.
XI. olimpijske igre, ki so se med 1. in 16. avgustom leta 1936 odvijale v nemški prestolnici, so zagotovo zaznamovale takratne politične razmere (Že leta 1933 se je v Nemčiji začel počasen, a vztrajen vzpon nacionalsocialistične stranke z Adolfom Hitlerjem na čelu, v Španiji pa se je julija 1936 pričela španska državljanska vojna). Razmeram navkljub se je uradne slovesnosti ob odprtju poletnih olimpijskih iger na stadionu udeležilo približno 100.000 gledalcev, v šestnajstih dneh tekmovanj pa je bilo prodanih prek 4.000.000 vstopnic.[2] 1. avgusta 1936 so na slovesnosti prvikrat svečano prižgali tudi olimpijski ogenj, ki je na olimpijske igre iz Grčije prvič pripotoval prek sedmih držav (Grčija, Bolgarija, Jugoslavija, Madžarska, Češkoslovaška, Avstrija in Nemčija). Olimpijske igre so tokrat tudi prvič predvajali prek malih zaslonov, a ti so bili nameščeni zgolj v bližini stadiona, saj domačih televizorjev seveda takrat še sploh ni bilo. Edine novice o odprtju in slovesnosti na olimpijskih igrah so v naše kraje prinašali časopisi ter radio. Takratni časopis Slovenec je tako o otvoritveni slovesnosti poročal: ». Godba je zaigrala dve nemški himni, zadonel je olimpijski zvon, sledil je mimohod sodelujočih držav. (Sodelovalo je 49 držav in 3.963 športnikov in športnic.) ... Hitler se je dvignil s sedeža in oznanil, da so olimpijske igre odprte. Zadonele so topovske salve nemške mornarice, fanfare so zaigrale olimpijsko himno, na najvišjem drogu pa seje počasi dvignila olimpijska zastava. 30.000 golobov pismonošev iz vseh delov sveta se je dvignilo višje
Verjetno vsake olimpijske igre pustijo pri športnikih, udeležencih, nepozabne spomine. Spomini pa ostanejo tudi gledalcem, še zlasti tistim, ki si olimpijske igre ogledajo v živo. Svojega potovanja, dogajanja in vzdušja na XI. olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 si je za vse življenje zapomnil tudi vaščan Lukovice France Cerar, starejši (Rafolče pri Lukovici 28.9.1904 - Lukovica 27.9.1960).
in višje, napravilo nekaj krogov nad stadionom in nato odletelo vsak v svojo smer oznanit svetu, da seje olimpijada začela.«[3]
Takratna reprezentanca Jugoslavije je štela 120 članov, med njimi le 23 slovenskih športnikov in 5 slovenskih športnic. Berlinskih olimpijskih iger se je kot zadnjih v svoji bogati karieri udeležil tudi takrat 37-letni telovadec in olimpionik
XI. olimpijskih iger se je pod okriljem Športnega kluba Planina ogledalo 788 slovenskih izletnikov. Na železniški postaji v Hamburgu, nedelja 9.avgust 1936
Pogled na olimpijske steze v Berlinu. Na njih je kraljeval temnopolti ameriški atlet Jesse Owens s kar štirimi zlatimi medaljami
Svojih prigod v Berlinu France Cerar žal ni zabeležil na papir, a do današnjih dni so se iz Berlina ohranili odlični fotografski posnetki, prek 50 jih je, ki jih je France posnel na ulicah Berlina in na olimpijskem stadionu. Ohranjene fotografije so postale odlične pričevalke olimpijskega vzdušja v Berlinu in neprecenljiv dokument časa. France Cerar je namreč na olimpijske igre vzel tudi svoj fotoaparat, po katerem se ga prav zagotovo spominjate tudi starejši prebivalci Lukovice. V svoj objektiv je poleg vrveža v Berlinu, česar zagotovo ni bil vajen, ujel še spomenik nemškega državnega kanclerja Otta von Bismarcka, ki je prvotno stal pred stavbo nemškega Reichtaga, t.i. Haus Vaterland oziroma Hišo narodov, ki se je lahko v 30-letih pohvalila z največjo kavarno na svetu, kinodvorano in številnimi tematskimi restavracijami ter Brandenburška vrata v zahodnem predelu Berlina. Uspelo pa mu je posneti tudi odlično fotografijo 788 slovenskih izletnikov na peronu v Hamburgu ter svoja doživetja v Münchnu in Salzburgu, kjer so se izletniki na svoji poti še ustavili. V posebnem albumu z vši-timi simboli olimpijskih iger, so se ohranile tudi fotografije olimpijskega dogajanja. Poleg plavalnega bazena in atletskih stez z atleti je posnel še nepregledno množico navdušencev in navijačev na in pred stadionom. Nekaj fotografij vam predstavljamo tudi v tokratni številki Rokovnjača.
Ob tej priložnosti bi se hkrati v Muzeju novejše zgodovine Slovenije zahvalili svojcem Franceta Cerarja, ki so v skrbništvo muzeja prepustili celotno ohranjeno zapuščino svojega očeta ter županu Mateju Kotniku, ki je poskrbel za prvi stik med sorodniki in muzejem.
Andreja Zupanec Bajželj, Muzej novejše zgodovine Slovenje
[1]	Povzeto po: http://www.rtvslo.si/sport/oi-2012/foto-video-olim-pijski-ogenj-prizgalo-sedem-anonimnezev/288284 (7.08.2012)
[2]	Glej: http://www.olympic.org/berlin-1936-summer-olympics (5.08.2012).
[3]	Jutro, št. 177, 2. avgust 1936, str. 2.
[4]	Povzeto po: http://www.olympic.org/berlin-1936-summer-olym-pics (06.08.2012).
[5]	Povzeto po: Slovenec, št. 186, 15. avgust 1936, str. 15.
Mestni vrvež v Berlinu ter z nemškimi simboli in simboli olimpijskih iger okrašena Brandenburška vrata
Uradni olimpijski simbol - olimpijski krogi, ki so jih prvič uporabili na olimpijskih igrah v Antwerpnu leta 1920
Visoko dvignjena roka v pozdrav - znak duha v katerem so potekale Berlinske olimpijske igre. V času olimpijskih iger je bilo prodanih več kot 4.000.000 vstopnic, stadioni pa so bili ves čas olimpijskih iger zasedeni do zadnjega kotička.
76 let pozneje - Olimpijske igre London 2012
Zanimiv zapis o Lukovičanu Francu Cerarju in njegovo bogato zbirko fotografij iz olimpijskih iger v Berlinu 1936 želim v naslednjem članku nadgraditi s kratkim zapisom današnjega časa. Na nedavnih igrah v Londonu je imela namreč Občina Lukovica kar dva predstavnika. Ne sicer v vrstah športnikov temveč med predstavniki medijev. S snemalcem Antonom Kraljem Seršo iz Čepelj sva bila v ekipi Televizije Slovenija, ki je športni spektakel pokrivala na samem prizorišču.
Že otvoritvena slovesnost je nakazala, da bodo to nepozabne igre. Sodobno zasnovan šov z inovativnimi svetlobnimi efekti, ki so bili še bolj kot za gledalce pred televizorji navdušujoči za 80 tisoč glavo množico na stadionu. Vsekakor svojevrsten presežek. Neverjetne in nepredstavljive so razsežnosti olimpijskih iger na prav vseh področjih. Izje-
mno se je povečalo število vseh predstavnikov medijev. Na igrah v Londonu leta 1948 jih je bilo 2 tisoč, tokrat pa je šlo za impresivno številko 28 tisoč. Za potrebe dela sedme sile so zgradili medijski ter televizijsko-radijski center ali bolje rečeno kompleks v velikosti 90 tisoč kvadratnih metrov. Šlo je za pravo mesto v mestu, saj so bile tam tudi restavracije, pošta, banka, kiosk, trgovine, ... Osrednje prizorišče, olimpijski park se je raztezal na kar 250 hektarih, ki je ponujal veliko ne samo ljubiteljem športa, ampak tudi tistim, ki se navdušujejo nad naravo in umetnostjo. Obiskovalci z vsega sveta so prav vse dni iger dobesedno preplavili park in bili del olimpijskega duha, ki ga je bilo moč čutiti med športnimi navdušenci. Ti so, vsaj na prizoriščih, ki sem jih obiskal, spoštovali in navijali za slehernega športnika. Biti prisoten na stadionu, ko je
tekel jamajški sprinter Usain Bolt, eden največjih zvezdnikov tokratnih olimpijskih iger, je bil ob fantastični atmosferi edinstven občutek. Še boljši pa je ob spremljanju uspehov slovenskih športnikov in poročanju o medaljah, kot je bila zlata judoistke Urške Žolnir. Olimpijske igre so vse bolj tudi velik posel. Na prizoriščih v Londonu smo lahko kupovali samo izdelke sponzorjev. Prostora za konkurenco ni bilo. Zdi se, da je šport le še denar. Kljub vsemu pa smo v Londonu lahko opazili, da duh olimpizma še živi. Pred olimpijsko vasjo sem videl mnogo športnikov, ki so si vzeli čas za svoje oboževalce. Tudi sicer so vsi veliko bolj dostopni. London je bil zaradi športnikov, predstavnikov medijev in navijačev iz preko 204 držav svet v malem. Tako se je poleg športa in dela našel tudi čas za druženje, tkanje novih vezi, obujanje lepih spominov in navezovanje novih prijateljstev.
Leon Andrejka
Memorial Marjana Korošca
Minilo je eno leto, od kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dolgoletni prijatelj, velik ljubitelj nogometa in vrsto rekreativnih dejavnosti, član športnega društva Zlato Polje Marjan Korošec iz Obrš.
V spomin nanj smo se odločili, da povabimo bližnje nogometne ekipe, s katerimi tesno sodelujemo že dolga desetletja, s katerimi se je pokojni tudi srečeval. V prijetnem popoldanskem druženju in spominih nazaj izpred tridesetih let in več, smo odigrali tudi medsebojna nogometna srečanja, saj nas ta športna dejavnost tudi združuje in povezuje. Vsi smo
se strinjali, da je potrebno tudi v bodoče gojiti medsebojne stike in sodelovanje. Na tokratnem prvem memorialu je za prvo mesto prejela pokal v trajno last ekipa ŠKD Bregar iz Trnjave, drugi so bili Zlatopoljci, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Čelešnka.
Tone Habjanič ŠKD Bregar, zmagovalci
SSKSAM IHAN
NK Črni graben
FIS pokal v Beljaku Nogometni praznik
Leto je naokoli in spet se je začela poletna sezona smučarskih skokov. Iz občine Lukovica skače kar pet fantov v klubu SSK SAM IHAN. Med njimi je tudi Miha Kveder, ki nas s svojimi uspehi navdušuje.
Nogometni klub Črni graben je konec avgusta praznoval prvo obletnico obstoja. Prizadevni člani kluba so ob tem na igrišču RCU v soboto, 18. avgusta, pripravili nogometni turnir. To je bil pravi športni praznik, ki se je odvijal vse od devete ure zjutraj do osme ure zvečer.
Miha Kveder v Kranju
V	Beljaku je letos potekal prvi FIS pokal za moške in ženske. Na njem je nastopal predstavnik smučarsko skakalnega kluba Sam Ihan Miha Kveder. Tekmi sta potekali 14. in 15. julija 2012, kljub dežju pa je Miha dosegel odlični mesti.
V	soboto je dosegel 20. mesto, v nedeljo pa osmo. Že kot mladinec se je izkazal in dosegal odlična mesta, sedaj pa pričakujemo, da bo ob njegovi zagnanosti za smučarske skoke kmalu prišel med najboljše.
Hkrati pa vas obveščamo da bo 22. septembra 2012 v Ihanu Regijsko tekmovanje za pokal Cockta za najmlajše cicibane, dečke in deklice do 11 let. Tekmovanja se bo udeležil tudi "naš" Luka Poznič. Vabimo vas, da ga pridete vzpodbujati in prav tako navijati še za ostale naše male skakalce.
Blažka Škulj
Dopoldne so se najprej predstavili mladi upi NK Črni graben selekcije U-8, ki so s kar 9:1 premagali NK Ihan. Sledil je veteranski turnir, v katerem je domače moštvo po remiju z 2:2 proti NK Moravče osvojilo tretje mesto. Popoldanski del je začela selekcija U-10 iz Črnega grabna, ki se je pomerila z Nogometnim klubom Kondor Gode-šič. Ob tem je potekala tudi tekma predstavnic nežnejšega spola med dvema ekipana iz Občine Lukovica, NK Črni Graben proti Športnemu društvu Čelešnk.
Vrhunec nogometnega dogajanja, ki si ga je ogledalo lepo število obiskovalcev, je bil seveda članski turnir. Osvojil ga je ljubljanski Nogometni klub Slovan. Domača ekipa je dosegla odmevno zmago za 3. mesto, ko je po zelo borbeni predstavi naposled v streljanju 11-metrovk ugnala igralce sosednjega NK Moravče. To je bil vsekakor uspešen zaključek prvega leta nogometnega kluba Črni graben, ki je pod vodstvom predsednika Draga Kolenka v krstni sezoni naredil velike korake naprej, saj so uspeli do sedaj vzpostaviti kar osem selekcij (U-6, U-7,
V; , - . * /. ^T^'l	« V,1^-
j^rf- -M M ' | ■
\ À Vi
T<&, -i j, t	wif
U-8, U-10, U-14, žensko, veteransko in člansko ekipo). Dve izmed njih, U-8 in U-10, bosta jeseni igrali v ligi MNZ Ljubljana. V klubu so se odločili, da članske ekipe v sezoni, ki je pred vrati, še ne bodo prijavili v ligo, kljub temu pa fantje zavzeto trenirajo dvakrat tedensko. V minulem letu je NK Črni graben vzpostavil tudi spletno stran, kjer je mogoče dobiti vse podatke o njihovem delovanju. Lahko boste prebrali, da so v pretekli sezoni organizirali prijateljske turnirje, ligo Stanno za otroke do 6 let, prvomajski pohod in se udeleževali številnih turnirjev. Vzpostavili so ogromno stikov in pridobili številne nogometne prijatelje. Prihodnjo pomlad so povabljeni na prvomajski turnir v Savudrijo, pobrateni so z NK Košana Pivka, ki se je udeležil tudi tokratnega turnirja. Kot je dejal Drago Kolenko, so poleg vsega tega v klubu zelo veseli, da so ponovno povezali ljubitelje nogometa v Črnem grabnu. Hkrati se zahvaljuje podpornikom in sponzorjem, ki pomagajo pri delovanju kluba.
Leon Andrejka
Več gibanja za več zdravja in boljše počutje
Jesen nas spet vabi v telovadnico v prostore OŠ Brdo, da človek razgiba svoje telo, da bo zdrav in se bo dobro počutil. Fizioterapija Zrnec - Svet zdravja opravljala to zdravo poslanstvo v dveh skupinah v telovadnici vrtca Medo v Šentvidu. Novost za naše zavzete rekreativke je prenovljena spletna stran http://www.svetzdravja.si, kjer so za nas uporabnike vsakotedenskih razmigavanj dobrodošli razni napotki za preventivno delovanje, da bomo ohranili gibljive sklepe in elastično telo.
Tudi letos je bil končni izlet z vlakom v toplice Olimje, kjer je spet blestela gospa Barbara, direktorica firme, ki je pokazala, kako se da izvajati učinkovite vaje za povečanje zdravja in oblikovanje lepega telesa. Na četrtkovih vajah pa nas gospa Urška s polno domislicami razgiba duhovno in telesno. Vadba je zelo primerna udeležencem v srednjih letih za ohranjanje gibljivosti hrbtenice, sklepov, utrditev predvsem trebušnih mišic, vsebuje še vaje za pravilno dihanje in še razne novosti (pilates, joga, ples, itd.).
Po vadbi sledi še druženje ob rojstnih dnevih ali drugih prilikah, da se izmenjajo mnenja in pogledi in poda izkušnje za boljše zdravje. Pridružite se nam, da kljub težkim časom ne pozabimo na najpomembnejše, to je na naše zdravje.
ViKTOR JEMEC
Del vesele druščine po aktivnih vajah na rekreaciji
Krvodajalska akcija in spoznavanje Slovenije
Po otvoritveni vožnji, o kateri smo pisali v zadnjem oglašanju v občinskem glasilu, smo se člani moto kluba udejstvovali na različnih področjih. Tako je v prvem junijskem vikendu naša zastava plapolala v Halozah, tradicionalna krvodajalska akcija je potekala na slovenski dan krvodajalcev - 4. junija, v sredini julija pa nas je v večernih urah pot vodila v Škofjo Loko.
Skupinska fotografija z nočne vožnje
Strokovna vikend ekskurzija
nam je razširila obzorja poznavanja Haloz z okolico, kampirali smo v idiličnem okolju Podlehnika, točneje v dolini potoka Lipnice. Kljub slabi vremenski napovedi in nekoliko mokremu prihodu se je vreme izboljšalo in nam služilo ves vikend. V soboto je bil po planu obisk Ptujskega morja, kjer je potekal predstavitveni dan Honda motornih vozil in navtičnega programa. Pot proti bazi smo popestrili z ogledom edinstvenega starega jedra Ptuja. Za popestritev dogajanja v rokovnjaški bazi je potekalo vrsto aktivnosti: hoja po vrvi, družabne igre in vožnja po poligonu s tomos colibrijem, ki ga je prijazno odstopil letošnji šofer in kombi prevoznik Jerman. Za gurmanske presežke je poskrbel kuharski prijatelj Buco, ki je pripravljal jedi iz žara in izpod peke. Tako je vikend minil v dobri družbi, hrani in spoznavanju novih krajev naše domovine, kar je tudi namen vsakoletne strokovne vikend ekskurzije. Slovenski dan krvodajalcev smo tudi letos obeležili z obiskom Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani in plemenitim dejanjem -darovanjem krvi. Akcije se je udeležilo prek trideset članov in prijateljev moto kluba Rokovnjači, Vaških Boysov in skupine Izbrani. Trasa za nočno vožnjo je bila izbrana in potrjena na klubskih sestankih. Odločili smo se za obisk Škofje Loke. »Road capitan« Gogo je že v naprej preveril pot in prehode, da smo se čim bolj izognili semaforiziranim križiščem s prednostnimi cestami, da bi kolona skupine udeležencev peljala nemoteno. S startom izpred bara Pr' Mih v Zgornjih Lokah je kolona 33 motorjev peljala brez postanka do
Dan odprtih vrat Slovenske vojske v vojašnici Franca Rozmana Staneta
Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale smo se v maju udeležili dneva odprtih vrat SV, ko vojašnice na široko odprejo svoja vrata obiskovalcem. Takoj po prihodu smo prisostvovali postroju enote v čast obiska predsednika države in dvigu zastave, s katero so padalci doskočili iz letala PC-6.
mestnega trga Škofje Loke, za kar smo pridobili tudi soglasje občine, saj je stari del v večernih urah zaprt za promet. Kljub temu je hrume-nje motorjev povzročilo nekoliko slabe volje med stanovalci, ki pa so se hitro umirili ob pogledu na število parkiranih motorjev na trgu pod njihovimi okni. Pohvaliti moramo tudi gostoljubnost kavarne Homan, saj nas je okrepljena ekipa pričakala s pijačo za dobrodošlico. Prelep julijski večer smo zaključili v Domžalah, kjer se je nočna vožnja uradno zaključila. Na vožnji so naši člani preizkusili tudi tri nove modele motornih koles Honda (HONDA VFR1200X CT, VFR800X CR in NC700SA) za kar se najlepše zahvaljujemo AS DOMŽALE Moto center d. o. o. iz Trzina. Poleg naštetih dogodkov v lastni organizaciji se naši člani pridno udeležujejo moto srečanj, dirk in podobnih dogodkov po celotni Sloveniji in tujini, marsikdo pa se je na dopust odpravil prav na dvoko-lesniku in v klubskih barvah!
Program so nadaljevali s predstavitvijo motoriziranega bataljona in vojaške policije, ki se je predstavila tudi s spretnostno vožnjo. Zelo zanimiv je bil prikaz dela s službenim psom, tako z iskanjem mamil kot z lovljenjem nepridipravov. Opravljen je bil blagoslov motoristov in predstavljena duhovna oskrba. Popestreno je bilo tudi z nastopom mažoretk, trebušnih plesalk in harmonikarja. V nadaljevanju je bil prikaz premagovanja pehotnih ovir in padalski skok športne enote iz letala PC-6. Ogledali smo si vso pehotno oborožitev, od osnovne, kolektivne, do bojnih vozil valu-
ka in svaruna, s katerima je bila omogočena tudi vožnja, predstavljen je bil fizikalno-kemijski laboratorij. Predstavili so se Uprava za obrambo, možnosti zaposlitve v SV, prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbena rezerva in štipendiranje. Zanimivo je bilo tudi srečanje s pripadniki Športne enote, kjer so se predstavili znani vrhunski športniki. Prestavili so se tudi društva in klubi MORIS, študenti obramboslovja, ZSČ, VVZS, DU MORS in drugi. Ob zaključku predstavitev so nas pogostili s tradicionalno okusnim vojaškim golažem.
BiNE Kladnik
V avgustu pripravljamo klubski pohod na Špilk, v petek, 7. septembra, pa tradicionalni moto piknik ob Kroharjevem bajer-ju v Trnjavi, letos že 9. po vrsti. Vabljeni v našo družbo v živo in tudi prek spleta na www.mkro-kovnjaci.com.
Majda Kočar
Karmen in Marjan iz cvetličarne Rožcar sta znova pokazala svoj talent
V torek,14. avgusta, je v Mozirskem gaju potekalo 12. državno prvenstvo v cvetličarstvu. Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je v sodelovanju z Mozirskim gajem organizirala poletno razstavo cvetja, v sklopu katere se je odvilo tudi cvetličarsko tekmovanje.
Tekmovanje je potekalo v treh temah; pogrinjek, fantazijska kreacija in šopek. Organizator je vsem tekmovalcem pripravil enako cvetje, tekmovalci pa so ga morali po svojih zamislih uporabiti skupaj s konstrukcijami, ki so si jih pripravili vnaprej. Tekmovalci so imeli na voljo prek 700 cvetov različnih vrst in barv. Količine in vrste cvetov je organizator posredoval tekmovalcem en mesec pred tekmovanjem, tako da so si tekmovalci lahko pripravili konstrukcije in pripomočke za izdelavo cvetličnih kreacij.
Cvetličar Marjan Planinšek se je po 10 letih spet vrnil na tekmovanje kot tekmovalec. Medtem je na tekmovanjih doma in v tujini s svojim znanjem in izkušnjami kot mentor pomagal svojim sodelavcem pri osvojitvi mnogih priznanj. Še enkrat je dokazal, da je med najboljšimi slovenskimi cvetličarji. Zmagal je v vseh treh temah in tako spet osvojil naslov državnega prvaka v flo-ristiki.
Za Karmen Resnik z Gorenj nad Blagovico je bilo to šele drugo tekmovanje. Na spomladanskem ekipnem tekmovanju si je z zmago v ekipi Rožcar priborila vstopnico za nastop na Euroskills
Priprave« na Euroskills 2012 so Karmen in Marjanu odlično uspele.
2012, ki bo oktobra v Belgiji in tokratno državno prvenstvo sta z mentorjem Marjanom vzela kot priprave nanj. Dokaz, da je na dobri poti, je osvojena 1. nagrada za šopek in 1. nagrada za pogri-njek, skupno pa je osvojila 2. mesto med mladimi cvetličarji. Le za 0,26 točke jo je prehitel že izkušen tekmovalec iz Kranja Kimy Beguš Kutin. S svojimi barvitimi kombinacijami cvetja in izvr-
Zmagoviti pogrinjek Karmen Resnik
stnimi idejami sta Karmen in Marjan navdušila tako tekmovalno žirijo kot občinstvo. Nad kreacijami naše občanke Karmen Resnik in ostalega kolektiva Rožcar lahko uživate ob obisku njihovih cvetličarn v kamniški Qlandiji in v domžalskem Vele. Na tekmovanju Euroskills v Beligij pa Karmen in ostali ekipi želimo veliko uspeha.
Rok Avbelj
■ VI	•	I	•••	■•	•	•	•
Začela se je sezona vlaganja in pripravljanje ozimnice
Zdaj je pa res že pričelo na našem vrtu dozorevati, kar smo s tako skrbjo pomladi posejali, v suši lepo negujemo in srčno upamo, da naš vrt zgrešijo presnete miši.
Najprej, kar iz prve roke in kar na pamet napišem svoj recept, ki ga uporabljam že nekaj let in se zagotovo obnese. Imate veliko zrelega paradižnika in paprike in vse seveda ne morete pojesti sproti: 12 srednje velikih paradižnikov, 7 paprik, 4 do 5 srednjih čebul, manjšo melancano. Najprej naj čebula samo postekle-ni na vročem olivnem olju (pri meni je pol olja in pol kokosove masti), nato dodate na kocke narezano papriko in pustite, da se to zmehča ter dodate na kocke narezan paradižnik in melancano. Kuhajte na zmernem ognju vsaj 30 minut. Zdaj dodajte začimbe: 1 do 2 pekoča feferona, pest drobnjaka, pest, bazilike, pest peteršilja, pest šetraja, pol pesti timijana, pest bazilike (seveda je vse na drobno sesekljano) in pest soli. Vse to še malo pokuhajte, nato še
nad ognjem pretlačite s paličnim mešalnikom, pokuhajte kakšnih par minut in vse predenite v vroče kozarce za vlaganje. Kozarce za minuto ali dve postavite na glavo, nato jih obrnite, pokrijte z volneno ali kakšno drugo debelo odejo in pustite, da se ohladijo. Shranite na hladno in temno mesto. Jaz sem lansko zalogo imela do letošnjega maja in nič se ni pokvarilo. Ta shra-nek lahko uporabite za golaže, raguje, rižote, fižolove juhe ali pa dodaste kakšno jajce in imate sredi zime krasen sataraš.
Kaj pa miši?
Letošnja invazija teh malih glodavcev dela precejšnjo škodo vsepovsod. Nešteto ljudi toži in tarna. Jedo kar vse po vrsti, od korenja, fižola, borovnic, graha, da ne omenjam koruze. Tudi
trate in njive, gozdne poti so prevrtane kot sir ementalec. Ljudje si pomagajo na vse mogoče načine in vsepovsod najdete polno nasvetov, kako se znebiti te nadležne živalce. Preizkusila sem nasvet svoje prijateljice. V plastično kanto sem vlila do polovice uporabljeno olje od ocvrtega piščanca in so veselo popadale notri. Preizkusila sem kar na sosednji njivi, ker doma miši pridno odganjajo sosedovi mački. Seveda mačk ne smete sami preveč hraniti, ker drugače mačke ne bodo zapravljale energije za tekanjem za mišmi.
Čim več zdravega in obilnega pridelka z vrta vam želim in čim manj malih sivo rjavih mišk.
MiLENA Bradač
Zahvala donatorjem
V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se zahvaljujemo KS Dob, Veit teamu, časopisni hiši Dnevnik, Tiskarskemu podjetju Pigment in studiu Hieroglif. Prijazno so nam priskočili na pomoč s svojimi materialnimi prispevki in omogočili, da smo lahko ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti v programu enotedenskega letovanja družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, izpeljali na za otroke in mladostnike privlačen način in jih ob dosežkih tudi nagradili z različnimi izdelki imenovanih darovalcev.
Program smo izvedli v času od 20. do 26. junija 2012 v gorenjskem letovišču Pinesta v Pineti Novigrad. Udeležilo se ga je 33 članov rejniških družin. Z njimi sva bili dve strokovni delavki in tri dni tudi prostovoljka soc.pedagoginja Metka Pestotnik.
S tem načinom skupnega sobivanja se uspemo medsebojno vzajemno izkustveno učiti prav
vsi vključeni - otroci in mladostniki v rejništvu, rejniški starši, njihovi lastni otroci in strokovni delavci. Bolje razumemo potrebe drug drugega in zmoremo otrokom primerneje pomagati v pridobivanju dobrih izkušenj, razvijanju socialno konstruktivnega vedenja, jim stati ob strani v procesu zorenja, brušenja za samostojnost in razvijanja sebe v odgovornega, zadovoljnega
odraslega posameznika. Poudarek je na zdravem in aktivnem preživljanju počitnic brez alkohola in prepovedanih drog, z dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi, družabnimi prireditvami, petjem in plesom. S podporo lepega vremena smo preživeli lep teden, v katerem nam ni bilo dolgčas. Rejniški starši in strokovni delavci smo veseli in ponosni na naše otroke in mladostnike, ki zmorejo v svetu zmedenih vrednot in pravil zavestno uživati in se zabavati.
Strokovni delavci neposredno spoznavamo in doživljamo družinsko vzdušje in povezanost članov posameznih rejniških družin, vsestranski napredek otrok v socialno sprejemljivem vedenju, upoštevanju in pomoči drug drugemu, prilagajanju skupini, premagovanju strahov pred vodo, nastopanjem ... in prek tega ugotavljamo, kako vredna je za otroka izkušnja življenja v rejniški družini, kadar matična družina ne zmore dobro poskrbeti za njegov zdrav razvoj. Hvala naši dolgoletni sodelavki rejnici Francki Rožič za izjemno pripravljenost pri zbiranju do-natorskih sredstev, prav tako hvala rejnici Ivanki Klopčič. Hvala rejniku Janezu Pestotniku za množico fotografskega materiala, s katerim je beležil naše druženje.
Marta Tomec
Pa še to
Dela na novem mostu v vasi Petelinjek potekajo tudi v največji poletni vročini.
MiLENA Bradač
Mladi bralec
V uredništvo glasila Rokovnjač smo prejeli pismo Janeza Leskovca, ki nas je pohvalil, da je branje zanimivo za vse generacije. Poleg tega je pripisal "Ne bom reva ne bahač, saj berem revijo Rokovnjač."
Najlepša hvala za pohvalo, Leon Andrejka
grafex agencija | tiskarna
www.grafex.si | info@grafex.si
Odgovor občinske uprave
u C i Nova Slovenija
fV jf^Jm Krščanska l/utlska stranka
Blizu Ijudeml
Občanom želimo lepo praznovanje občinskega praznika vsem dijakom in učencem pa uspešen začetek novega šolskega leta.
OO N.Si Lukovica
Nezakonita kategorizacija lokalnih cest in javnih poti v Občini Lukovica
Čestita občanom Občine Lukovica ob praznovanju občinskega praznika
SDS
Občani občine Lukovica praznujemo 18 obletnico referenduma na katerem smo se odločali ali smo za samostojno Občino Lukovica. Rezultat je bil, da saj je bila velika večina proti novi Občini. Našo večinsko odločitev proti novi občini je Državni Zbor RS spremenil. In tako so bile konec leta 1994 prve demokratične volitve za župana in svetnike občinskega sveta Občine Lukovica. Sedaj je že petič izvoljen občinski svet in župan. No trenutni župan letos praznuje že 10 leto županovanja. Vemo, da se je v tem času veliko naredilo in tudi veliko zamudilo. Ljudje bi rekli lahko bi naredili še več! Danes občino pestijo čisto druge težave kot pred 18 leti. Nekateri pravijo,da je občina modrejša, ko je postala polnoletna. To res drži, vendar so stare navade razvade ostale, kljub temu, da so bili izvoljeni novi ljudje. Občani pač izberejo tisto kar verjamejo, da bodo dobili od novih obrazov. Res pa je, da ti novi obrazi hočejo na vso moč uveljaviti le svoje ambicije in lastne koristi, ki pa se ne nanašajo na dobro vseh. Kot nam je poznano je občinska vreča velika toliko kot damo vanjo in nič več. Slovenska demokratska stranka vse od nastanka občine Lukovica deluje v dobro vseh občanov Občine Lukovica in tako bo delovala tudi v prihodnje. 4. septembra bo minilo že 160 let od rojstva pisatelja Janka Kersnika na katerega dan praznujemo občinski praznik. v Slovenski Demokratski Stranki vsem občanom za praznik še enkrat čestitamo.
Predsedniški kandidat Milan Zver vam čestita ob občinskem prazniku
Javno želim spregovoriti o nezakoniti kategorizaciji lokalnih cest in javnih poti v Občini Lukovica. O tej kategorizaciji v občinskem glasilu Rokovnjač doslej ni bilo niti besede.
Občinski svet Občine Lukovica je na 23. redni seji dne 14.12.2009 sprejel pod 3. točko Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Lukovica (v nadaljevanju Odlok). Kategoriziranih je bilo 14 lokalnih cest in 167 javnih poti. H kategorizaciji je bilo pridobljeno soglasje DRSC. Odlok je pričel veljati dne 16.12.2009. V Odloku v 5. členu pod zaporedno številko 59 je navedena javna cesta, ki poteka preko parcele št. 345 k.o. Češnjice, katere lastnik sem, zato se oglašam.
Občina Lukovica ni pridobila potrebnih soglasij lastnikov zasebnih zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane lokalne ceste in javne poti. V praksi je Ustavno sodišče RS izdalo že več odločb, v katerih ugotavlja, da je kategorizacija občinske javne ceste na zasebnem zemljišču neustavno dejanje, ki pa ga občina lahko reši na naslednje načine: z lastniki zemljišč sklene pravni posel in zemljišče po katerem poteka cesta odkupi, v skladu z zakonom izpelje postopek razlastitve predmetne ceste oz. izpelje postopek ukinitve predmetne ceste iz kategorizacije občinskih javnih cest, vendar zgolj, če cesta ne izpolnjuje kriterijev za njeno kategorizacijo kot javno cesto. Kolikor je meni znano, Občina Lukovica ni v nobenem primeru postopala na načine, kot so zgoraj navedeni.
Lastnikom zemljišč svetujem, da si preberejo Uradni vestnik Občine Lukovica št. 9/2009 z dne 15.12.2009, v katerem je objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Lukovica. Samo traso na zemljevidu najdete v Prostorskem informacijskem sistemu občin. Obenem pa imate lastniki pravico zoper ta odlok vložiti zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti na Ustavno sodišče RS.
Marjan BiZiLj, Blagomca
Spoštovani g. Bizilj Marjan
Cesta, ki poteka na območju KS Češnjice, povezuje območje naselja Selce - Gabrje in poteka tudi čez vaše zemljišče, ki ga omenjate v vašem pismu, je bila zgrajena že več desetletij preden se je ustanovila Občina Lukovica in služi krajanom za prevoze v dolino, kot tudi krajša pot za prevoz šoloobveznih otrok, ki ga opravljamo z občinskim kombijem. Občina Lukovica je to cesto že večkrat sanirala zaradi plazovitosti in krajani so to vedno sprejeli kot dobro gospodarjenje in je bilo tako v veselje večini krajanov tega območja. Cestišče je makadamsko in ga Občina Lukovica vzdržuje v primernem stanju za lokalni promet. Veseli smo, da nas opozarjate, da zemljiško-knjižno stanje ni urejeno oziroma da del vašega zemljiška ni zemljiško knjižno urejeno oziroma v njem ni razvidno, da tam poteka tudi javna pot. Z vaše strani pričakujemo pisno pobudo in dovoljenje za odmero tega dela zemljišča, kjer poteka cesta, da bomo ugotovili koliko zemljišča predstavlja cestno zemljišče. Do danes tega še nismo prejeli, čeprav smo večkrat obveščali občane, da je potrebno z njihove strani pričeti postopek urejanja zemljiško-ka-tastrskega stanja cest, ki niso v lasti Občine Lukovica. Na podlagi tega zahtevka in podatka bomo lahko takoj pristopili h postopku urejanja stanja, kar že vsakodnevno opravljamo in čemur Občina Lukovica nameni velik del sredstev. Vaš očitek nezakonite kategorizacije lokalnih cest nas preseneča in glede na to, da je v naši občini oziroma državi večino takih primerov neurejenih zaradi pomanjkljivega urejevanja tega v preteklosti. Tako v prihodnje od vas pričakujemo zahtevek in sodelovanje v nadaljnjih potrebnih postopkih za ureditev tega dela ceste, saj občina dela v dobro vseh občanov, za kar pa je potrebno tudi njihovo razumevanje in prijazno naklonjenost za skupno reševanje problemov.
Cerar Tomaž OBČiNA LuKOViCA
V SPOMIN PROF. DR. FRANEKU SKUSKU
BOb koncu junija letos je bil na Brdu pogreb našega krajana, prof. dr. Fra-neka Skuška, u pokojenega univerzitetnega profesorja na Veterinarski fakulteti Univerze
Pokojni se je priselil v Lukovico leta 1953, ko se je poročil z Ivo Kersnik. Živel je v Notarjevi vili na Maklenovcu.
Na zadnjo pot ga je spremilo več sorodnikov, domačinov in znancev, ki so ga poznali kot dobrega človeka in odličnega strokovnjaka - veterinarja. Pokojni bi doživel 90 let v letošnjem decembru. Povemo naj, da je bil rojen v Ljubljani, osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in v Ljubljani, kjer je leta 1941 maturiral. Dve leti je študiral veterino z odliko v Bologni, kjer so ga spoznali za bodoči profesorski kader, a je študij prekinil z vrnitvijo v Slovenijo. Po osvoboditvi je znova začel s študijem veterine v Zagrebu, kjer je 1951. diplomiral; po odslužitvi vojaškega roka je nastopil službo pri Veterinarskem zavodu
v Ljubljani kot veterinar v Centralni veterinarski bolnici. V času službovanja se je strokovno izpopolnjeval v mednarodnih štipendijskih programih na Hrvaškem, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Angliji. Po vrnitvah je nadaljeval s strokovnim delom v Kliničnem centru veterinarskega oddelka na Biotehniški fakulteti. Leta 1960 so ga izvolili za univerzitetnega predavatelja predmeta Osnove klinične diagnostike, za tem pa je bil v naslednjih letih izvoljen za izrednega in leta 1979 za rednega profesorja. Doktorat znanosti je zagovarjal na zagrebški veterinarski fakulteti 1963. Za časa univerzitetnega dela je s sodelavci prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za znanstveno delo (akutna in kronična zastrupitev govedi z orlovo praprotjo). Predvsem je preučeval bolezenske pojave pri govedu v intenzivni proizvodnji in zdravstvena stanja molznic v farmski reji.
Njegovo znanstveno raziskovalno delo je bilo osnovano na preučevanju vzrokov, preventivi in zdravljenju bolezni goved; skupaj s sodelavci je sodeloval pri več kot 220 znanstvenih poročilih in znanstveno strokovnih publikacijah v domačih in tujih revijah. Poleg strokovnega, pedagoškega dela in raziskovalnih nalog je na fakulteti in univerzi deloval v več odborih in študijskih komisijah. Za svoje delo, prizadevnost in vestnost je prejel več priznanj in državnih odlikovanj. Več desetletij je bil tudi kurativni in dežurni veterinar
na terenu. Živinorejci so ga spoštovali in mu zaupali, kajti imel je veliko strokovno znanje in tudi ljubezen do živali, zato jih je uspešno zdravil. Z ljudmi je znal komunicirati preprosto in nevsiljivo, zato so ga imeli radi. Vedno je bil pripravljen ljudem in živinorejcem, ki so ga prosili za nasvet in pomoč, pomagati.
Kot poroča njegova kolegica prof. dr. Klinkono-va, je bil prof. dr. Skušek med svojimi študenti izredno priljubljen, grobe besede ni poznal. Predaval je razumljivo, preprosto in navajal številne primere iz prakse, ker je imel kot terenski veterinar zelo dobre izkušnje. Užival je spoštovanje sodelavcev in študentov z nevsiljivimi napotki in preudarno je pomagal mlajšim kolegom v različnih situacijah.
Na žalni seji na Veterinarski fakulteti 13. julija letos je lik profesorja Franeka Skuška predstavila prof. Klinkonova in zaključila življenjepis pokojnika s temi besedami: "V prvi vrsti je bil Skušek človek, pripravljen vedno priskočiti na pomoč z nasvetom, razumevanjem, toplo, nevsiljivo in prijetno besedo. Iz njegovih oči je vedno sijal nasmeh, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Sedaj se poslavljamo od utrujenega telesa prof. Skuška, v nas pa bo ostal in živel v mnogoterih zelo lepih, neumrljivih spominih. Njegove napotke in mnenja bomo še naprej upoštevali ob svojem delu in v trenutkih preizkušnje."
Njegovi
Kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 92. letu starosti sklenila naša mama, babica, prababica, praprababica, sestra, teta in tašča ANA URANKAR, rojena GOSTIČ, s Prevoj pri Šentvidu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in maše.
Hvala g. župniku Andreju za pogrebni obred, hvala dr. Lobodi, patronažni sestri Mateji in Irmi za pomoč, pogrebni službi
Vrbančič, pevcem in trobentaču. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, da ste se v takem številu od nje poslovili in jo pospremili k večnemu počitku.
Hvala vam! Vsi njeni
Tako jo išče moj spomin in najde na večni njivi sleherno minuto. In taka bo ostala. Moja. Večna.
V SPOMIN
Pet let je že od tedaj, ko smo ji zadnjič zrli v oči in segli v roko. Potem je odšla v večnost naša ljuba
Marija Kočar iz Vrbe
Z nami je sleherni dan, v veselju in žalosti, v obupu in radosti. Že davno je postala del naših src in boža globine naših duš, čeprav še vedno pogrešamo njen smeh in njeno neizmerno srčnost.
Vsi njeni

#
ste vedeli, da v povprečju uporabnik zapusti neučikovito spletno stran že v 5 sek.
Želite več kupcev??? ^
... zvišanje prodaje.
z pomočjo naših spletnih str<
IZDELAMO
VZDRZUJEMOoo
SPLETNE STRANI v
naj bo vaša spletna stran prijazna do uporabnik«
• • •
prijazni s časom
041617927 www.grafex.si
grafex agencija
več informacij na: 041 740 484
<7. Fias LBksvto. SUl«*51*
KLUB POLTON Rafolče
v septembru organizira za nove člane začetni in nadaljevalni tečaj za diatonično harmoniko
Vreme Ö0EVROP1?
Mf^ V>

Vrfepie rfa HRVAŠ
reme v SLOVENIJI?
WM* wm -t V w
• \
J»
*
vremfûirj

fàSi
VREMENSKI PORTAL za SLO HR EU
Čebelai Lukovica obj
NAJEM
ije, Brdo pri Lukovici 8, informativno neobvezno ponudbo za _	rAI' v najem.
V najem nameravamo oddati prostore, primerne za pisarne ter apartman za bivanje.
Zainteresirane stranke si ponujene poslovne prostore po predhodni najavi lahko ogledajo vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Kontaktna oseba: Anton Tomec, Gsm 031236
041, e-naslov: anton.tomec@czs.si Ta ponudba za oddajo lastnih prostorov v najem velja do 15.09.2012.
Čebelarska zveza Slovenije
Že I il
katalogi
cgp
Želite eno skrb manj -
ga upajte jo nam!
brezskrbno
grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si
Vsem občanom in občankam
OBČINE LUKOVICA
iskreno čestitamo
ob občinskem prazniku
grafex agencija | tiskarna
Hofer
sporoča
IB
Jajca iz hlevske reje lahko kupite tudi 25 'Vb ceneje. Kupon s popustom, unovčljivim med 03.09. in 09.09.2012, poiščite v letaku, Id ste ga v četrtek, 30.08, prejeli na dom.
Jajca iz hlevske reje
velikost L, iz hladilnika, 10 kosov
ïBsr
_ utaka 5 % POPUST
Prisegam
na kakovostf
zato sem Hoferjeva dobaviteljica."
Tonite Absec
vodja Icokošje farme
0,18/kos
NE PREZRITE TUDI NAŠEGA TV-OG LASA!
.»HBVOj,

Sveža jajca
velikost M, iz hladilnika, 10 kosov
tpVO CT
0,13/kos
Sveža jajca
velikost L, iz hladilnika, 10 kosov
za zavoj
0,14/kos
Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so simbolične. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Za napake vtisku ne odgovarjamo.
Slaniki
•	navadni ali
•	s sezamom 5x50g(250g)
Blejska kremšnrta
iz hladilnika, 2x180 g
Več kotjer!
Hof er trgovina d.o.o.
www.hofer.si