■^l^nSL^s^a^si m Leto LXXIII+, št 126 Ljubljana, Izhaja vsak dan popoldne j—■ nedar> m pnofln. — tt do 80 pettt Vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2JS0, od 300 do 800 Tat & Dfca *. vodji Inseratl potit vrsta Din. 4.—* Popust po dogovora, IusiiimMiI davek posebej — >i verja nioscgno v Jugoslaviji Din UL—, sa LJUBLJANA, FodrolBioo: MARTBOR. CKLJB, cel Jako Koeenova aL X t — 1, telefon št. 65; it 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Zakaj je Italija znova odgodila odločitev glede vstopa glede reakcije, ki bi lahko nastala na strani Rusije Pogajanja ob posredovanju Amerike verjetna Rim, 5. junija br. (Havas). V središču pozornosti vseh diplomatskih in političnih krogov je nenadna odgoditev italijanske odločitve glede vstopa v vojno na strani Nemčije. Za včeraj napovedane odločilne seje italiajnske vlade ni bilo. Vlada je imela pod predsedstvom Alussolinija le kratko seje italijanske vlade ni bilo. Vlada je ime-pcliiičmh vprašanjih, marveč sta se mi-nisirski predsednik Mussolini in zunanji minister grof Ciano omejila zgolj na kratko poročilo o splošnem mednarodnem položaju in o položaju v Italiji glede na njeno vojno pripravljenost. Za snoči je bila napovedana seja velikega fašističnega sveta, ki naj bi potrdila oklepe vlade in na kateri bi bil moral imeti Mussolini velik govor o ciljih italijanske intervencije v sedanji vojni, a tudi ta seja je bila odpovedana. Po Rimu so že postavili zvočnike, da bi moglo vse prebivalstvo poslušati zgodovinski Mussolinijev gover. Kmalu popoldne pa s? je izvedelo, da je tudi ta govor odpovedan. V diplomatskih krogih ni znano nič konkretnega, kaj je povod za ta nenadni preokret v politiki Italije. Širijo se razne domneve, ki pa jih ni mogoče kontrolirati. V glavnem pa prevladuje prepričanje, da okTeva Italija predvsem zaradi stališča, ki so ga zavzele Zedlnjene države in pa zaradi negotovosti stališča Moskve, ki je v zadnjem času ponovno namignila, da ne bi mogla ostati ravnodušna napram ekspanziji Italije v Sredozemskem področju, ker smatra, da bi bili s tem prizadeti tudi ruski interesi. Kar se tiče Amerike, se zatrjuje, da je ameriški poslanik obvestil Mussolinija, da bi Zedlnjene države izdale takoj zelo dalekosežne ukrepe, zlasti na gospodarskem področju, če bi Italija šla v vojno. Na drugi strani pa domnevajo, da smatrajo merodajni činitelji v Rimu, da splošni položaj na bojiščih Še ni dozorel _za italijansko intervencijo. Uspešen umik zavezniških čet iz Flandrije je po sodbi rimskih krogov dokazal, da so zavezniki še vedno dovolj močni, da se lahko upro nadaljnjemu nemškemu prodiranju in da tudi italijanska akcija na jugu položaja ne bi bistveno spremenila, ker imajo zavezniki za ta primer tudi že sedaj pripravljene čete in bro-dovje, tako da se njihova udarna moč na severu zaradi tega ne bi nič zmanjšala. Vsekakor pa so v rimskih diplomatskih 1 krogih mnenja, da negotovost glede itali-j janske intervencije zaradi tega oklevanja ni nič zmanjšana in da morajo biti zavezniki slej ko prej budno na straži. Za zelo verjetno pa smatrajo v rimskih diplomatskih krogih, da se bo Italija sedaj, ko je pritirala napetost do viška, pričela pogajati z Anglijo in Francijo ter skušala tako doseči čim večje koncesije. Ker sta tako Anglija, kakor Francija ponovno izjavili, da sta slej ko prej pripravljeni pogajati se glede upravičenih italijanskih zahtev, računajo s tem, da bo prišlo s posredovanjem Zedinjenim držav morda že v kratkem do konkretnih razgovorov. Rim, 5. junija e. Po ^ čerajšnji seji italijanskega ministrskega sveta so tukajšnji politični krogi prepričani, da je vprašanje intervencije odloženo na nedoločen čas. Trdi se. da je vojni in diplomatski položaj še nedozorel za intervencijo. Glede stvarnih razlogov za odložitev intervencije pravijo v diplomatskih krogih, da je odložitev intervencije povzročilo negotovo stališče Amerike in sovjetske Rusije Obe ti dve velesili še nista zavzeli končnega stališča in tudi ne odkrili popolnoma Tvojih namenov glođe akcije z njune strani, ki bi jo izvedli, če bi se sedanja vojna razširila na Sredozemsko morje. V Rimu prevladuje mnenje, zlasti v diplomatskih krogih in v krogih tujih opazovalcev, da si želi Italija pogajanj. Ni izključeno, da pride ponovno do posredovalne akcije med Rimom in zavezniki. Toda Italija nima namena uporabiti ultimativne oblike v tej akciji, razen če bi spoznala, da z redno diplomatsko intervencijo ne v vojno — Negotovost Zedinjenih držav — more ničesar doseči glede svojih zahtev v Sredozemlju. Ultimativn-* korak bi bil s strani italijanske vlade samo skrajno sredstvo. Rim, 5. junija s. (Reuter) V italijanskih političnih krogih, pa tudi v listih ni še nobenega odmeva na včerajšnjo izjavo francoskega ministrskega p-edsednika Rcvnau-da o odnošajih zaveznikov do Italije in o njihovi pripravljenosti za pogajanja. Italijanski listi pa slej ko prej nadaljujejo z napadi na zaveznike ter še vedno napovedujejo neizogiben vstop Italije v vojno. »Popolo d i Roma« pa napada zaveznike celo zaradi njihovega popustljivega stališča do Italije V diplomatskih krogih pripisujejo važnost dejstvu da za snoči napove-dane seje Velikega fašističnega sveta rv bilo. Kolikor je znano, se je tudi ministrski svet. ki je imel sejo včeraj dopoldne, bavl samo z rednimi tekočimi zadevami. Budimpešta. 5. junija e. V tukajšnjih diplomatskih krogih so posvetili veliko pozornost vestem iz Rima o zasedanju ministrskega sveta. Listi ugotavljajo, da je italijanska oh(»rožena intervencija in sodelovanje z Nemčijo odloženo. Madžarski listi poudarjajo, da Italija za zdaj ne bo šla v vojno, ler napovedal novo ofenzivo Dnevno povelje vojski na zapadu: z današnjim dnem bo ponovno oživelo zapadno bojišče Berlin, 5. junija. (DNB) Vodja rajna m vrhovni r>cveljnik obrambne sile :e objav:! dnevno povelje v katerem pravi med črnini: "vojaki zapadne^a bojišča! Dunkerque je padel. Ujetih ie bilo 40.000 francoskih in angleških vojakov kot ostanek nekdamih velikih armad. Zaplenjena ie bila nenie-£ieana količina materijala. S tem bila končana naivečia bitka v zgodovini sveta.. Moje zaupanje v vas je bilo hre.'.mejno. Niste me razočarali. Z važim junaštvom, ki mu ni nrimere. z vašo moči o. ki ie prinašala največje težave, n;pore in muke. ie bil uresničen najsmelejši načrt v zgodovini vojne. Vojaki, mnosi od vas so zapečatili svojo zvestobo z življenjem, drugi pa so bili ranjeni. Srca našega naroda bi jejo v globoki hvaležnosti napram onim, kakor tudi napram vam. Toda plutokratski oblaStneži Anglije in Francije želijo, da se vojna nadaljnje. Njihova želja naj se izpolni. Vojaki! Z današnjim dnem bo ponovno oživelo zapadno boJišče. K vam prihajajo brezštevilne divizije, ki bodo prvič videle in pobile sovražnika. Borba za svobodo našega naroda, za biti ali ne hi t i za sedaj in za vse večne čase. se bo s tem nadaljevala do uničenja onih sovražnih oblastnežev v Londonu in Parizu, ki še sedaj mislijo, da lah^o v vojni najdejo najboljše sredstvo za izvedba svojih načrtov, naperjenih proti tolikim narodom. Zgodovinski nauk, ki ga bodo dobili, bo naša zmaga. Vsa Nemčija ie v duhu ponovno z rami. Proglas nemškemu narodu Berlin, 5. junija. AA. (DNB). Vodja rajna in državni kancelar je objavil sledeči proglas nemškemu narodu: Nemškemu narodu! Naši vojaki so zmagoslavno končali največjo bitko vseh časov. V samo nekoliko tednih je čez 1.200.000 nasprotnikov padlo v naše ujetništvo. Nizozemska in Belgija sta kapitulirali. Angleški ekspedicijski zbor je večinoma uničen, ostanek pa je ujet ali pognan s kontinenta. Tri francoske armade so nehale obstojati. S tem je končno odstranjena nevarnost sovražnega napada na Porurje. Nemški narod! Ta v zgodovini najslavnejši podvig so krvavo izvojevan* vojaki, ki so izpostavljali nevarnosti svoje življenje in svoje zdravje v naporih, ki jim ni enakih. Zaradi tega odrejam, da se začenši od danes osem dni razobesijo zastave v vsej Nemčiji. Naj bo to izraz počastitve naših vojakov. Odrejam dalje, da tri dni zvonijo zvonovi po vsej državi. Naj bi se njihovo donenje pridružilo molitvam, s katerimi bo nemški narod odslej spremljal svoje sinove, kajti davi so nemške divizije in letalske eskadrile šle ponovno na pot, da nadaljujejo pot za svobodo in bodočnost našega naroda. Rtnt, 5. junija e Posebni dopisnik agencije Štefani na zapadnem bojišču je sporo- čil listu »Popolo d'ItaHa«, da so boji v Flandriji in pri Dunkerqueu v zaključni fazi in da se nemška vojska pripravlja na odločilni boj v najkraćem ča«u. Po nekaterih informacijah iz Berlina obstoja možnost, da bo nemška vojska skušala prodreti francosko obrambno črto z veliko ofenzi- | gleški armadi vo v smeri Rems-Chauteau-Therryn ob Marni. Toda to so samo ugibanja. Edino nemško vrhovno poveljstvo ve. kje pripravlja nov udarec. Posebni vojni dopisnik lista »Popolo d'ltalia« pravi, da je gotovo, da bodo Nemci izvršili prihodnja napad v velikem stilu hkratu proti francoski in an- 254 mrtvih, 652 ranjenih pri bombardiranju Pariza Med žrtvami ie 740 civilistov« med njimi tudi mnogo otrok Pariz. 5. junija, br. (Havas) Kakor je bilo sedaj ugotovljeno, je zahteval letalski napad na Pariz, ki so ga izvršili Nemci v ponedeljek popoldne, mnogo večJ* število žrtev, kakor pa se je prvotno mislilo. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah Je bilo 254 ljudi ubitih, med temi 195 civilistov in le 59 vojakov, ranjenih pa Je bilo 652 ljudi, med temi 545 civilistov in 107 vojakov. Med ubitimi in ranjenimi je tudi mnogo otrok. Pariz, 5. jun. e. (Havas) Ministrstvo za informacije javlja, da so netočne vesti nemškega službenega komunikeja, da so Nemci ob -priliki bombardiranja Par./a sestrelili 104 francoska letala in v hangarjih uničili okoli 400 letal To so čiste izmišljotine. Francozi so izgubili v resnici samo 7 letal, sestrelili pa so 25 sovražnih letal. Med ujetimi nemškimi letalci, ki so zasilno pristali s padnu, je tudi neki rx>lkovnik. ki je bil rjaveljntk n__i ih a Ministr- ski svet je sprejel predlog zakona o ^univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«. Prvi člen tega zakona se glasi: V Ljubljani se ustanavlja univerza kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima 5 fakultet: teološko, pravno, filozofsko, tehniško in medicinsko. Medicinska fakulteta bo imela samo dva prva pripravljalna letnika.« Subkomisija za medicinsko fakulteto je izdelala načrt ureditve fakultete in je računala s postopnim izpopolnjevanjem, dokler bi ne dobili popolne fakultete. Zato se ji je zdelo samo po sebi umevno, da pripravi učni in stavbni načrt za vseh 10 semestrov. Spomladi 1. 1920 so začeli zidati poslopje anatomsko-fiziol-Kšk.ga instituta. Določen je bil kredit 150.000 din v državnem proračunu, kar je pa bilo mnogo premalo, a dekanatu se je posrečilo dobiti še pol milijona din iz pokrajinskih sredstev. Razvoj medicinske fakultete v Ljubljani je bil že v začetku oviran. Univerzitetni svet je na svoji seji 14. oktobra 1.1920 obširno utemeljeval obstoj in razširitev medicinske fakultete. O tem je bilo obveščeno tudi prosvetno ministrstvo. Tedaj je bila sestavljena posebna komisija z nalogo, da sestavi načrt razvoja medicinske fakultete, toda 1. oktobra 1.1921 je prispela iz Beograda vest o nameravani ukinitvi medicinske in tehnične fakultete. Potem so se vrstile še druge težave. Tako so bili v šolskem letu 1922/23 ukinjeni vsi krediti ljubljanski univerzi, naslednje leto pa teološki in medicinski fakulteti. V šolskem letu 1925/26 je pretila celo resna nevarnost ukinitve univerze. Univerzitetni svet je tedaj izdal poseben manifest in ugotovil v njem, da bi ukinitev, pa tudi sama okrnitev ljubljanske univerze pomenila »nepopravljivo škodo za našo narodno kraljevino.c Da je naša medicinska fakulteta le životarila, sprevidimo že po tem, koliko je prejela od svoje ustanovitve doslej kreditov: 1.1920 so ji dali 150.000 din, v proračunskem letu 1924/25 prav toliko in razen tecra še poseben kredit za ureditev anatomske predavalnice 171.000 din; to je vse. Pri terr je treba upoštevati, da je število dijaštvn. od leta do leta naraščalo. Medtem je bilo treba neprestano dokazo- vati upravičenost medicinske fakultete v Ljubljani, ker so se nekateri neprestano sklicevali na to, da sta dve medicinski fakulteti v državi dovolj. Statistika nam pa nikakor ne potrjuje, da je v naši državi preveč medicinskih fakultet. Tako odpade pri nas približno 5 milijonov prebivalcev na eno medicinsko fakulteto, če računamo, da imamo tri, med tem pa je ljubljanska fakulteta še nepopolna. V Angliji odpade na eno med. fakulteto 1,240.000 prebivalcev, v Franciji 1,340.000, v Nemčiji 2 mil. 500.000, Španiji 1,750.000, v Zedinjenih državah 1,290.000, na Japonskem 2,950.000, v Avstraliji 2.870.000, v Italiji 1,790.000, na Niaozemskem 993.000 itd. Te številke kažejo, da še zelo zaostajamo za mnogimi državami ter da bi vsaj tri medicinske fakultete v državi ne bile nikakor preveč. Kdor pozna vsaj nekoliko razmere na naši medicinski fakulteti, se mora čuditi, da so sploh vzdržali kljub tolikšnim težavam. Vseh pet institutov, vzakonjenih po medicinski uredbi, životari v prav neverjetnih razmerah. Studij slušateljev 70I0 trpi in resno je ovirano znanstveno delo profesorjev. Ker je premalo prostora, morajo deliti anatomske vaje na več skupin. Anatomski institut nima prostora za muzej. Največja pomanjkljivost je pa anatomska predavalnica, ki v resnici ne zasluži Imena — predavalnica. Poslužujejo se glavne secirne sobe prosekture bolnice. V nji je prostora največ za okrog 50 slušateljev, a pozimi jih je bilo vpisanih v 1. in 3. semestru 187. Ker so tla v tem prostoru brez vzpona proti ozadju, slušatelji s težavo slede demonstracijam profesorja že v tretji vrsti, toda večina jih sploh ne more sedeti in zato si ne morejo risati neobhodno potrebnih skic pri anatomiji. Tudi v drugih institutih ni bolje. To-ko služi tesna predavalnica histološkega instituta hkrati za histološke vaje. V malem prostoru se stiska okrog 60 slušateljev, a prihodnje šolsko leto jih bo celo 100. Tudi laboratorij za analitske vaje je postal pretesen ln zato je prišlo v njem že do dveh hujših nesreč. Dobro bi pa služil svojemu namenu prostor, ki je namenjen za predavanja prvih štirih semestrov, če bi bil opremljen. V njem ni niti secirne mize in omare za najpotrebnejši instrumentarij. Dovolj značilna je izjava le enega profesorjev, da Ima medicinska fakulteta po fakultetni uredbi svoj kemični Institut; ta institut pa nima nobenih prostorov, ne asistentov in niti sluge. Začasno delo opravljajo v prostorih fiziološkega instituta, v prostorih, ki temu namenu nikakor ne ustrezajo, zlasti ne zaradi številnosti dijakov. Društvo medicincev je predlaralo koor-dinaciio vseh akcij za ponolno medicinsko fakulteto in klinično bolnico v Ljubljani ter sestavo posebnega bdclallviiega odbora za vso Slovenijo. Mislijo, da bi bilo ei-banje, ki bi ga zbudili v javnosti, močna opora bodočega slovenskem zdravstvenega centra, medicinsko kliničnega kolegija. V sestavo tega kolegila so predlagali: zastopnike fakultetneera sveta medicinske fakultete: strokovnjake za preiskavo tal fn klime ter zastopnike liublianske občine; zastopnike vseh zdravstvenih ustanov hi zdravniške zbornice, ki bi naj Iz svoje srede Imenovali strokovnjake za organizacijo posameznih kliničnih predmetov, zastopnike banovine: rektorat odnosno univerzitetni senat 1n zastopnike Društva medicincev. Ta kolesij stroVovniakov !n informatorjev na1 bi začel takoj reševati naslednja načelna vprašanja: čim bolj praktično ureditev provlzoriiev za čas. dokler ne dobe Institut! in klinična bolnica primernih po-slopH: definitivno Izbiro stavbne parcele; preskrbo kreditov za takolšen nakup zemljišča in podrobnih stavbnih načrtov za institute m klinične bolnice, preskrbo denarja in razpis štipendij za učne moči i»-por»o!n*ene fakultete. Vsi ti predlogi so izvedljivi, ge se dehi oprimejo odločni In brezkompromisni ljudje, ki so pripravljeni delati nesebično za višje interese. Za svoje delo bi imeli nedvomno močno zaslombo y vsej Javnosti. »SLOVENSKI NAROD«, «*.1MM Stran S Čajkovski Najkrasnejši muzikalni film vseh časov, življenje, ljubezen, ustvarjenje in smrt prvega slovanskega genija. V filmu se izvajajo odlomki iz njegove IV., V- in VX simfonije, opera Bvgen Onjegin in klavirski koncert v O duru. KINO MATICA, tel. 21-24 ŽARAH LEAVDER — HANS STCWE. Danes predstavi samo ob 16. In 21. uri, predstava ob 19. radi produkcije odpade. Samo par dni na sporedu! Film senzacionalnih pustolovščin in izredno napetih dejanj iz življenja zloglasnih ameriških gangster je v. Ogorčene borbe in smeli podvigi proti tej zločinski bandi, ki ne priznava pisanih zakonov niti ljudskega usmiljenja. Film je samo za močne živce' — Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri. - KINO SLOGA, tel. 27-50 V MRE2AH GANGSTERJEV Njena prva ljubezen z mlado Deanne Durbin v glavni vlogi. Njen partner je Melvvn Oouglas, znanec iz filma »Ninočka«. KINO UNION, tel. 22-21, ob 16., 19. In 21. url. FIlm mladosti in petja NEVNE VESTI — Nedeljske povratne karte veljajo ob sobotah tudi že za vlak P,914, ki vozi iz Ljubljane ob 11.50, prihaja na Jesenice ob 13.48, v Rateče-Planico ob 15.20, na Bistri-co-Bohinjsko jezero pa ob 15.03. Ta vlak je prav prikladen zlasti za turiste, ki hočejo še v soboto kam više v gore. — Sestanek ožjega tarifnega odbora. V industrijski zbornici v Beogradu se je sestal danes ožji tarifni odbor, da obravnava vprašanje preklasifikacije blaga v novi železniški tarifi. Ta odbor bo delal do konca tedna. 12. t. m. se pa bo sestal plenum tarifnega odbora. _ Novo poslopje za gradbeno ministrstvo v Beogradu. 25. t. m. bo ponudbena licitacija za c stavbnih del pri novem poslopju gradbenega ministrstva v Beogradu. Proračunska vsota znaša za groba stavbna dela 6,033.030 din, kavcija pa 352.0O0 din. — Posebni mesečni dodatki poštnim uslužbencem. Ministrski svet je na predlog poštnega ministrstva predpisal spremembo uredbe o organizaciji ministrstva pošt, brzojava in telefona. Po tej spremembi bodo prejemali dnevničarji - obrtniki in dnevničarji-šoforji poštnih avtogaraž. ki so bili ob uveljavitvi uredbe o proračunskih dvanajstinah nameščeni za zvaničnike-obrt-nike in zvaničnike - šoferje, dnevničarje -zvaničnike in služitelje ter ki so bili prej zaposlen' nad 2 leti kot dnevničarji v poštni stroki, poseben mesečni dodatek. To zvišanje plače jim pripada od 1. maja. — Stroge kazni za zloral>o izvoza konj. Direkcija za zunanjo trgovino je obveščena, da so nekateri izvozniki konj za klanje izvažali tudi povsem zdrave konje pod pretvezo, da izvažajo le klavno živino. Kontrolni organi so zadržali na postajah že več sto konj. ker so ugotovili, da so živali povsem zdrave in sposobne za kmetijsko delo. Zato je minister za trgovino in industrijo izdal odlok, da bodo vsi izvozniki, ki bodo skušali izvažati zdrave in za delo sposobne konje kot klavno živino, kaznovani s tem, da ne bodo smeli izvažati živine tri mesece, v ponovnem primeru pa bodo kaznovani s tem, da ne bodo smeli izvažati leto dni. _ pridelki dvolastniskif, posestnikov oproščeni carinskih pristojbin. Finančni minister je na podlagi zakona o carinski tarifi izdal odlok, da se vsi dvolastniki v širšem smislu na nemški in madžarski meji oproste plačevanja carine in drugih carinskih pristojbin ter taks za letošnje pridelke na njihovih posestvih v sosedni obmejni zoni. — Skrčenje obratovanja tovarn cementa Tovarna cementa »Dalmatia« v Kaštel Su-čurcu je odpovedala svojim delavcem delo. Odpuščenih bo nad 200 delavcev. Že nekaj Časa je tovarna obratovala v skrčenem obsegu, ker se je pa izvoz cementa povsem ustavil, se je nakupičilo v tovarniških skladiščih in silosih okrog 3000 vagonov cementa. Tudi tovarna >Split« na Majdamu obratuje v skrčenem obsegu in odpovedala je delo pristaniškim deiavcem. ki so nalagali cement na ladje. Dalmatinska industrija cementi preživlja hudo krizo ±% delj časa zaradi zmanjšanega izvoza. Prejšnje Čase je bilo Izvoženega tri četrtine cementa. Zadnje čas? pa tudi poraba cementa na domačih tr~;?čih ni porasla in grozi nevarnost, da bodo tovarne cementa povsem ustavile obratovanje. — Poplave v najrodovituejših krajih Bosanske Krajine. Zadnje dni je v Bosanski Krajini več dni deževalo in reke so naglo narasle ter začele prestopati bregove. Poplave so napravile zlasti veliko škodo v okrajih Jajce in Travnik. Precejšnjo škodo so napravili tudi hudourniki v gozdovih. Poplavljeno je bilo mnogo obdelane zemlje in uničeno precej ozimine. škoda je ogromna. Posebno je trpelo Lijevšče polje, ki je žitnica Bosanske Krajine. Polje je poplavila reka Vrbas, ki je narasla za 3 m. — Samomor Slovenke v Zagrebu. V nedeljo so našli v rokavu Save pri žitnjaku truplo neznane utopljenke in v začetku niso mogli ugotoviti nene identitete. Včeraj se je pa policiji posrečilo dognati, da je utopljenka 351etna služkinja Terezija Romih, po rodu iz Slovenije, ni pa še dognano, zakaj se je utopila. — Smrtna nesreča. Snoči so pripeljali v ljubljansko splošno bolnico 601etnega delavca Jožeta Lazanskega iz Križ pri Tržiču. Ko je bil včeraj popoldne zaposlen v gramozni jami, se je odtrgal plaz zemlje, ki ga je zasul. Lazanskega so šele po daljšem trudu oclkopali nezavestnega. Dobil je hude notranje poškodbe, ki jim je nesrečnež v bolnici že zvečer podlegel. — Dva utopljenca. V Cerkniškem jezeru so pred dnevi našli truplo neznanega, okrog 35 do 40 let starega utopljenca. Neznanec je bil oblečen v sive jahalne hlače in cajgast suknjič, obut pa je bil v škornje. V žepu je imel 238 din gotovine. — Iz Savinje pri vasi Lože blizu Laškega pa so potegnili iz vode truplo okrog 45 let starega utopljenca, visokega 176 cm, dolgih rjavih brk oblečenega pa v moder suknjič in kariraste hlače. Utopljenec je imel pri sebi kovinasto uro na usnjatem traku, malo ogledalce in 7 din. Identiteta obeh utopljencev še ni ugotovljena. * »Vejica španskega bezga«, novele Rudolfa Kresala izidejo 15. junija. Knjiga, ki jo krase nad vse lepe ilustracije akad. slik. Nikolaja Pirnata in katere zunanjo opremo je oslfrbel akad. slikar. France Skodla r, je razdeljena na štiri dele: I. Večne poti, II. Dom IH. Vojna IV. Andrej (fragmenti o izgubljenem človeku). Med izvirnimi letošnjimi knjigami bo ta knjiga Rudolfa Kresala, k: ga vsa kritika prišteva med naše najboljše noveliste, nedvomno lep dogodek, še zlasti zaradi tega, ker v knjigi skoraj da ni sodobnega vprašanja, v katerega se pisatelj ne bi bil poglobil in nam dal nekaj krasnih podob našega časa in človeka v njem. Tiskana v modernem tisku na finem brezlesnem papirju velja originalno vezana v celo platno 100 din, v polusnje 120 din. Naroča se na naslov: Založba >Slovensko delo«, Knafljeva ulica 5, Ljubljana. Dosedanji naročniki so naprošeni, da oproste zamudo, ki je ni bilo moči preprečiti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, sicer brez bistvenih sprememb. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu, na Visu, v Splitu in Kum-boru. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 23.5, v Splitu 22, v Zagrebu, Kum-boru in Dubrovniku 20, v Beogradu, Sarajevu in na Rabu 18, na Visu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.7. Proti vsem obolenjem zob in dlesna uporabljajte izredno zdravilno Paradentin pasto za čiščenje zob in masiranje dlesna, ker ta pasta učvršćuje majave zobe in dela dlesno odporno in zdravo. Dobi se po 16 din v lekarnah in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Iz Ljubljane —Ij Opozarjamo, da bo drevi ob četrt na 7 javni nastop gojencev šole Glasbene Matice v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Začetek točno ob četrt na 7. Prihodnja produkcija šole Glasbene Matice, poslednja ob sklepu letošnjega šolskega leta, bo v petek 7. t. m. prav tako v filharmonični dvorani. Spored, ki je obenem vstopnica, se dobi do 18. v Matični knjigarni, nato pa v veži pred filharmonično dvorano. —lj Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi jutri izlet v Zupanovo jamo, k Sv. Nikolaju na Taboru, v šent Jurij in Šmarje. Odhod s Kongresnega trga ob 14. Priglasiti se je do jutri ob 11. dopoldne v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 20 din. Kopalna sezona se je pričela POČITEK — ZDRAVJE Solnce, zrak in bistra voda! Kopališče SK Ilirije v Tivoliju Poslužite se izredne kopalne prilike v Ljubljani —lj Najznamenitejši naši cerkveni skladatelji raznih dob bodo zastopani s svojimi deli na prihodnjem cerkvenem koncertu »Ljubljanskega Zvona« v frančiškanski cerkvi. Koncert se bo pričel s Trubarjevim Psalmom in končal z deli zastopnikov današnje dobe. Po sestavi sporeda bo cerkveni spored pester in med posameznimi zborovskimi nastopi bodo solistične točke za orgle, ki jih bo izvajal priznani orglarski mojster Pavel Rančigaj. Opozarjamo, da je izdal Zvon za ta koncert programno knjižico z besedilom in zanimivo uvodno besedo. Knjižica in vstopnice se dobe v knjigarne Glasbene Matice. Začetek koncerta bo ob pol 21. v ponedeljek 10. t. m. —lj Obvezno cepljenje proti davici bo v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu samo še med uradnimi urami od 9. do 11. in od 16. do 18.. in sicer samo še danes in jutri. Starše ponovno opozarjamo, naj svoje predšolske otroke zanesljivo pripeljejo k cepljenju, da tako zavarujejo zdravje otrokom ter se sami izognejo kazni, ki mora v primeru neopravičenega izostanka neizogibno slediti. K še enkratnemu cepljenju naj starši pripeljejo otroke gotovo 21. dan po prvem cepljenju ter jih zato prosimo, da se tega vrstnega reda strogo drže. Cepljenje ni združeno z ni-kakimi večjimi komplikacijami, le posamezni otroci čutijo nekaj lahkega vnetja, ki pa traja prav kratek čas. —lj Sprejemni Izpiti za I. razred na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani bodo 24., 25. in eventualno 26. junija od 8. dalle. Prošnje za sprejemni izpit bo sprejemalo ravnateljstvo dne 22. t. m. za učence z začetnicami A do M, dne 23. t. m. z začetnicami od N do Z, dne 24. t. m. pa za zamudnike. Prošnje je treba kolkovati z lOdinarskim državnim kolkom ter jim priložiti spričevalo 4. razreda ljudske Sole in rojstni Ust. Sprejemni izpit morejo delati samo učenci, rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. — Ravnateljstvo. —lj Sprejemni izpiti na m. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit za I. razred se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 21. in 22. junija to sicer prvi dan za učence z začetnicami od A do L. drugi dan od M do ž. Prošnjo je nasloviti na ravnateljstvo in kolkovati z državnim kolkom za 10 din. Priložiti Je treba krstni list in Izpričevalo o iVmŠsni ljudski šoli. Vsa druga izpričevala kakega posameznega razreda so neveljavna. Sprejemni izpiti bodo 24. In 25. junija, K sprejemnemu izpitu ae bodo ■prejemali smmo učenci, ki so bili rojeni v letih 1027, 1918, 1929 in 1930. lj— Upokojeno ežrtelJscvo ima svoj družabni sestanek šele prvi četrtek v juliju pri Novem svetu ob 16. —lj Nesreča ne po**v* Delavec pri mestnem cestnem nadzorstvu Janez Dornik je imel včeraj opravka pri cestnem valjarju, ki ga je zgrabil za dežno roko In mu zmečkal prste. — Čevljarski pomočnik Ivan Jerman is Šenčurja pri Kranju js včeraj padel s kolesa in si zlomil levo roko. — S kolesa je padel tudi delavec Matija Zore iz Loke pri Zidanem mostu in ee poškodoval na glavi. — V bolnico so* snoči pripeljali gostilničarko Angelo TrampuŽe-vo iz Kamnika, ki je v kleti padla po stopnicah in si zlomila desno roko. —lj Tatvine v mestu. Z dvorišča na Lepem potu št. 25 je neznan zlikovac odnesel Ivi Peternelovi 4 platnene rjuhe z mo-nogramom P I, vec prevlek za blazine, prt in več moškega ter ženskega perila, v skupni vrednosti 1100 din. — Iz barake v Alesevčevi ulici it. 29 je nekdo ukradel pocinkano in gumijasto cev, vredni 340 din. — PavU Obreza v Janševi ulici iL 2 je tat odnesel z dvorišča 400 din vreden plašč, rjave barve. — Ivan P., stanujoč v Komenskega ulici pa je prijavil, da je bilo vlomljeno v njegovo stanovanje, Is katerega mu je tat odnesel ročno blagajno, V kateri je bilo 500 din. —lj Najdeni Kofc*H. Pred Dergančevo gostilno na Tvrševi cesti so te dni našli moško kolo, znamke »Siemag«, vredno okrog 500 din. Drugo kolo je bilo najdeno na dvorišču št. 40 na Tržaški cesti. Kolo je znamke »Admirale in ima evid. štev. 2—78185. Obe kolesi, ki sta bili najbrže ukradeni in nato odvrženi, dobita lastnika nazaj na policijski upravi. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani prf frančiškanskem mosto •* *"daj nahaja optik In urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L lj— Žepni noži oek. ki sem ga imel že nad 40 let in ml je drag spomin, sem pozabil na klopi v Tivoli pod tablico z napisom »Tičistan«. Poštenega najditelja prosim, naj mi nožiček vrne proti primerni nagradi v trgovini na Cankarjevem nabrežju št. 7. — Fr. Kraigher. Antonija Gertnekova f Dne 4. t. m. je umrla v Ljubljani v 68. letu starosti ga. Antonija Germekova, sestra nedavno umrle pisateljice Marice Bartlove, roj. Nadliškova, vdova po mest. učitelju v Trstu. Bila je v svoji mladostni dobi učiteljica v otroškem vrtcu v Trstu ter se je poročila z zelo delavnim nacionalnim mestnim učiteljem Germekom, s katerim se je živo udeleževala društvenega življenji med tržaškimi *?V«veT:i pred svetovno vojno. Sodelovala je tudi pri »Zvonč-ku< in »Vrtcuc in priobčevala v njih po-vestice ter je dopisovala tudi bivši tržaški »Edinosti«. Kasneje je pisala za tedanji mesečnik »Ženski svet«, ki izhaja že 18. leto kot najboljše žensko Idejno m praktično glasilo v LjubljanC Pokojnica, živahna, inteligentna žena, lepe. prikupne vnanjesti, je bila svoj čas tudi izvrstna igralka tržaškega slovenskega gledališča ln pevka Pred 40 leti je na pobudo g. Frana Gove-karja v družbi Karle Ponikvarjeve, takratne voditeljice tržaških Slovenk, in svojega soproga pomagala prirediti poseben izletniški vlak tržaških Slovencev, ki so se udeležili v velikem številu prve slovenske umetniške razstave v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred hiše žalosti, Kolezijska ulica 25, k Sv. Križu. Vrli nacionalni in kulturno delavni ženi topel spomin, njenim otrokom naše iskreno .«*o-žaije! KOLEDAR De nos: Sreda, 5. junija: Bonifacij, Valerija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Čajkovski (samo ob 16. in 21.) Kino Sloga: V mrežah gangsterjev Kino Union: Njena prva ljubezen Produkcija šole Glasbene Matice ob 18.15 v veliki Fill armonični dvorani Razstava G. A. Kosovib monumentalnih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nase ^^^"ščr DRAMA Začetek ob 20 url Sreda, 5. junija: Naša kri. Red A četrtek, 6. junija: Revizor. Red Četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba Petek, 7. junija: ob 15. Asmodej. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol OPERA Začetek ob 20 un Sreda, 5. junija: Evgenij Onjegin. Red Sreda. Gostovanje Borisa Popova Četrtek, 6. junija: zaprto Petek, 7. junija: Modra roža. Red Sreda Sobota, 8. junija: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje Borisa Popova Iz Kranja — Spremembe v poslovanja pri OUZD. Rontgenolosko pregledovanje članov v am-bulatortju bo imel g. dr. Josip Bezlč vsak torek, četrtek in soboto od pol 8. do pol 9. V fizikalnem zdravilišču bo obsevanje vsak dan od 9. do 12., medicinske kopeli pa bodo za moške ob ponedeljkih in četrtkih od 13. do 19., za ženske ob torkih ln petkih od 13. do 19. Od 1. junija dalje je zaposlena v fizikalnem zdravilišču kvalificirana maserka ki je na razpolago JfliTHfr OUZD. članom Trgovske bolniške blagajne in privatnikom. Čistilno kopališče je odprto ob ponedeljkih, torkih, četrtkih ln petkih od 13 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 19., ob nedeljah ln praznikih od 7. do 12. dopoldne. Vsako sredo je čistilno kakor tudi medicinsko kopališče zaprto. Občinstvo naj se poslužuje čistilnega, kopališča po možnosti tudi med tednom, ker je ob sobotah t Včeraj je v zgodnjih jutra jih urah javil službujoči prometni uradnik s teleanlšlre postaje policiji, da so našli na Četrtem tiru na kolodvoru truplo starejšega moškega, ki ga je, po vseh znakih sodeč, povozil vlak. Ko je prišla kmalu nato na mesto nesreče uradna komisija, je bilo mogoče le ugotoviti, da nima ponesrečenec pri sebi nobenih dokumentov, po katerih bi ga bilo mogoče identificirati. Truplo neznanca, ki je bilo od lokomotive ali vagonov močno poškodovan, zlasti na glavi, rokah in nogah, so odpeljali v mrtvašnico. £e popoldne je v neznancu spoznala Frančiška Jenko iz Stražišča svojega sostanovalca Mihaela Primožiča iz Hotovelj nad škof jo Loko. ki je v zadnjem času stanoval prt srnu v Stražifiču. Znanci so izpovedali, da je Primožič, ki je imel že 31 let, kazal močne znake Živčne raz-rvanosti ln da je morda v takem stanju pri blodenju v zgodnjih jutrniih urah okoli pol 4. zjutraj zašel na kolodvor, kjer je prišel pod tovorni vlak, ki v tem času odhaja s postaje. — Huda motorna nesreč**, včeraj okoli poldneva se je peljal na svojem motorju na delo vodni instalater R. Jakelj iz Kranja na pomožnem sedežu je bil njegov vajenec. Na ovinku za Naklem, kjer seka cesto železnica, je za vozil v lokomotivo prihajajočega vlaka z vso silo. Jaklja in vajenca je razmesariio, lokomotiva pa je vlekla ostanke žrtev in motor še nekaj metrov s seboj, nakar se je v13k ustavil. Vsem prisotnim potnikom In prišlecem se je nudil strahovit prizor. Obe žrtvi sta bili strahovito razmesarjeni in nista kazali nobenih znakov Življenja. Komisija, ki je kmalu prišla, je odredila prevoz mojstra in vajenca Franca Gutmana z Vrhnike v mrtvašnico. Vodni instalater Jakelj je prišel v Kranj komaj pred letom dni in je bil znan kot zelo vesten obrtnik. Usoda je hotela, da je z njim odšel v smrt tudi mladi vajenec. Samomor enupanJce pod vlakom Ljubljana. 5. junija Dsvi ob 6.10 je železniški čuvaj ob prelazu na Erjavčevi cesti. Matevž Petrič. opazil, ds je stopila na progo na prelazu v Nunski ulici neznana ženska v trenutku, ko je prihajal od Rakeka pr-ti mestu tovorni vlak št. 673. Ker se je vlak zaradi predčasnega prihoda ustavil. Petrič ni dailje pazil na žensko, ki je vztrajala na progi in se naslednji hip vrgla pred lokomotivo osebnega vlaka št. 612, ki je pri-vozil z glavnega kolodvora proti Rakeku po drugem tiru. Lokomotiva je žensko zgra bila in jo vlekla s seboj več metrov daleč, nato pa jo odbila vso razmesarjeno. Železniški čuvaj je takoj po dogodku odhitel na kraj samomora, kamor je kmalu za njim prišla služkinja Jožefina Kunstler, ki je v samomorilki spoznala profesorico glasbe Marijo N., rojeno 1. 1883 nekje v bivši Češkoslovaški, pristojno po svojem možu na Dunaj, stanujoče pa v Nunski ulici. O tragičnem dogodku so bili takoj obveščeni pokojničini sorodniki, živeči v Ljubljani in seveda policija Na železniški prelaz v Nunski ulici je prišla ob pol 7. policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr Lužar in dežurni uradnik g. Alojz Kek, katerima se je pridružil tudi zastopnik železniške uprave g. Izidor Sršen z glavnega kolodvora. Po komisijskem ogledu jo bilo truplo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice. Kaj je nesrečnico pognalo v obup, ni povsem ugotovljeno, zdi se pa, da je šla v prostovoljno smrt zaradi nesoglasja s soprogom, živečim v Brnu, od katerega se je nameravala ločiti. Obupanka je pred izvršitvijo usodnega koraka napisala za sorodnike pismo v nemškem jeziku, v katerem prosi, naj ji oprostijo, SOKOL Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi obvešča vsa br. sokolska društva, kakor tudi vso javnost, da je proslava 501etnice našega društva in odkritje spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I Zedini-telju preloženo za nedoločen čas. Prireditev, ki je bila najavljena za 16. junij L L, bo šele po prejšnjem obvestilu. — Uprava SPD Skupščina SPD bo v soboto 15. junija v Ljubljani in sicer v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Sestanek delegatov je določen za 16., skupščina pa za 20. uro. Planinski tabor SPD, ki je bil določen za nedeljo 16. junija t. L v Kočevju, je zaradi prepovedi zborovanj preložen na nedoločen čas. SPORT Glavna skupščina JZSS bo v nedeljo 9. t. m. ob 8. v beli dvorani hotela »Union« z objavljenim dnevnim redom. Vabimo vse klube, da se je zanesljivo udeleže. Delegati naj kupijo z voznim listkom tudi izkaznico K 13 na postaji, ki jih upravičuje za brezplačni povratek. V soboto 8. t. m. bo ob 17. v savezni pisarni redni letni sestanek zbora smuških učiteljev, zvečer ob 20. v damski sobi kavarne »Emona« pa sestanek delegatov zaradi reorganizacije JZSS. Letna poročila s predlogi so bila razposlana vsem članom. Iz Metlike — Enodnevni tujskoprometnl tečaj. V Četrtek 6. junija priredi v Metliki banska uprava po predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani enodnevni tujskoprometnl tečaj. Na tečaju bodo predavanja o turizmu ln gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij m potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o serviranju. Rasen tega bo predvajanih nekaj kulturnih filmov. Potrebne priprave za tečaj je Izvršilo Tujsko-prometno društvo v Metliki s pomočjo Združenja gostilniških podjetij ter učiteljskega zbora. Na tečaj se opozarjajo vsi, ki se zanimajo za turizem aH so z njim kakor koli v zvezi. Tečaj se bo pričel ob 8. zjutraj te bo trajal do 6. zvečer. Prirejen bo ▼ dvorani kina »Bela Krajina«. Gospe Peteršiljčkova je prišla k slikarju: »Rada bi svojo sliko, toda prav pocenile »Nu,« je odgovoril slikar, »pojdite potem rajši k fotografu!« »Ne. ne!« je dejala obiskovalka. »Tam podoboeU Organizacija angleškega vojnega kabineta London, 5. jun. s. (Reuter) V soodnii zbornici ie sporočil včerai voini minister Eden na neko vprašanje, da bo juniia v Angliji vpoklicanih pod orožie doslej največje število rezervistov. Za obrambo proti padalcem v Angliji se ie prijavilo do- sedai že 400.000 mož prostovoljcev. Vlada smatra, da ie to število zadostno. Čuvar ta i nega pečata Attlee ie pod ni parlamentu nekai podatkov o delovanju vojnega kabineta. Voini kabinet ima 3 odbore, in sicer obrambnega, zunanjepolitičnega in gospodarskega. Obrambni o bor je pod predsedstvom ministrskega predsednika Churchilla in mu pripadaio šefi vojske, mornarice in letalstva in Šefi vseh treh generalnih štabov. Zunanjeoolitični odbor vodi zunanji minister lord Halifax, ki o vseh zunanjepolitičnih zadevah poroča direktno vojnem 1 kabinetu. Gospodarski odbor ima 5 oddelkov: 2 izmed nj:;i vedi minister brez portfelja Greemvood, 2 Attlee sam. 1 pa notranii minister An-derson. Koordinacijo vseh 5 pododborov pa nadzoruje Attlee Vlada ie nadalje sporočila, da proučuje vprašanje, da bi sumljive internirance poslala v internacijo izven Ansliie Finančno m nsrs vo ie izvilo, da e bilo samo pretekli ted^n vr'ačanih za vojna posojila in hranilne certifikate novih 10 milijonov funtov. Narvik v plamenih Stockholm, 5. junija AA (Havas) Po vesteh, ki prihajajo iz Norveške se v bližini Narvika ved: i o še vedno borbe. Po teh vesteh se nahiia del Narvika v plamenih, ker so ga bombardirala nemška letala. Pariz, 5. junija. AA. (Havas) Norveško poslaništvo sporoča: Dopisnik norveške uradne agencije poroča, da je bila morala prebivalstva Narvika o priliKl ponovnega zavzetja odlična. Prebivalstvo Narvika je osvobodile« sprejelo z velikim veseljem. Pasivna rezistenca prebivalstva za Časa nemške okupacije je podpirala borbo za Narvik. Angleški konzul, ki se je skrival v mestu sedem tednov, je bil osvobojen. Župan v Narviku je dajal prebivalstvu pogum, ter se izpostavljal s tem #veliki nevarnosti. Zadržanje Nemcev je bilo relativno korektno, posebno ob začetku okupacije. Dasi je pri prebivalstvu marsikaj primanjkovalo, vendar ni trpelo lakote. Nemci so vršili sistematična rušenja v toku zadnjih dni ter so uničili luške naprave, tovarne in stroje v skupni vrednosti čez milijon kron dnevno. Letalski spopadi v Švici Bern, 5. junija AA (Havas) O borbah, ki so se v zadnjih dneh vodile nad švicarskim ozemljem, sporoča švicarski generalni štab tele podrobnosti- Kot je bilo že sporočeno, so rila v noći med soboto in nedeljo zbita nad švicarskim ozemlljem tri nemška letala v teku borbe, ki se je vodila v zraku. Po izvedeni preiskavi se lahko daje ta-le naknadna obvestila: Štiri osebe, ki so se nahaja'e v letalu, zbitem med 16. in 17. uro v Bernski juri, so našle smrt. Zbito letalo je pripadalo nemški eskadrili. ki je letela nar! Švico v smeri proti Franciji. Uro pozneje je letela skupina patrol, od katerih je imčla vsaka po tri letala, rta-d Juro med Tclmono in Porantrijem. Švicarsko lovsko letalo, ki je napadlo ob tej priliki neko nemško letalo, je bilo od nemških letal zadeto v obe krili Švicarsko letalo je streljalo nato na nemško letalo, ki je bilo zadeto ter je padlo na drugi strani švicarske meje. V nedeljo je bilo zbito neko nemško letalo pri Iverdonu. To letalo je priletelo nad švicarsko ozemlje ter je nanj začelo streljati protiletalsko topništvo. Letalo je bilo* zadeto ter ga je neko švicarsko lovsko letalo prisililo k pristanku. Od pet članov posadke je bil en član nezavesten, ko se je letalo spustilo na zemljo, ter je umrl v teku noči. Dva člana posadke nista bila ranjena ter sta bila internirana. V Neutsha-telu so bile izkazane vojaške časti nemškim letalcem, padlim v teh borbah. Svečanosti je prisostvoval tudi nemški poslanik ter višji švicarski častniki. V imenu švicarskega letalstva je bil položen venec na krsto nemških letalcev, švicarska vojska pa je izkazala zadnjo čast. Trupla nemških vojakov so bila poslana pod vojnim spremstvom na Švicarsko mejo. Švica za svojo obrambo 5. junija. AA. (Štefani) Zvezni svet je zahteval od švicarske?:t parlamenta otvoritev kredita za oborožitev v znesku 49,223.000 švicarskih frankov. Novi p Anglije in Francije v Moskvi Moskva, 5. junija. AA. (DNB). Uradno sporočajo, da je angleški odpravnik poslov v Moskvi obiskal včeraj komisarja za zunanje zadeve Molotova ter mu c*b tej priliki sporočil namen angleške vlade, da bo na Seedsevo mesto imenovan za veleposlanika Crippe, in to brez posebnih funkcij. Molotov je sporočil angleškemu odpravniku poslov, da sovjetska vlada na to pristaja. Nato je obiskal Molotova tudi francoski odpravnik poslov, ki mu je sporočil zeljo francoske vlade, da bi na mesto dosedanjega francoskega poslanika Naggiara bil imenovan za veleposlanika Bon. Komisar za zunanje zadeve Molotov jo odgovoril, da ne vidi nobene ovire za to spremembo ter je dodal, da bo francoski vladi dal še danes odgovor. 1111-nv eniatx rdgovc rdgovc uml\vyh — Sokoli in Sokoliće! Jutri zvečer se zberemo v Sokolskem domu. Poslovili se bomo od našega dolgoletnega in neumorno delavnega brata Viktorja A.r a. ki • pušča Skcfjo Loko. Vsi in vse. Zfcirav s a. Postani %ti o 5 Vottnikoue u r Už Si # I Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, «da *. junija uho. «r«v. 120 Hrastniški uboj pred celjskim sodiščem Prokurist Emanuel Zelinka obsojen na 3 leti strogega Celje. 4. junija Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 44-letni Emanuel Zelinka, prokurist kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila okrog 14. pred tovarniško pisarno v Hrastniku ustrelil 39iefenega odpuščenega delavca kemične tovarne Vilka Gsenika iz Hrastnika Senatu je predsedoval s. o. s. di Mak. obtoženca je zagovarjal odvetnik dr Milan Korun iz Ljubljane. Gačnikovo vdovo kot zasebno udeleženko je zastopal odvetnik dr. Zdravko Kalan iz Celja Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Prisostvovalo ji je zlasti mnogo ljudi iz hrastniške doline pa tudi Celjani so bili številno zastopani. Razprava je trajala neprenehoma od 8. do 17.30. Vilko G-ačnik je bil pred dvema letoma zaradi nekega izpada proti uradnikom kemične tovarne v Hrastniku odpuščen iz službe. Od takrat je Gačnik dolžil proku-rista Zelinko, da je kriv njegovega odpusta, ter ga je zasledoval in mu ponovne £~ozil, da se bo maščeval. Kljub grožnjam pa Gačnik ni nikoli dejansko napadel Ze-linke. Na nasvet orožniškega komandirja si je Zelinka lani v jeseni nabavil samokres in ga je stalno nosil pri sebi. Zelinka se je Gačnika bal in je le redko hodil 7 doma. Dne 15. aprila malo pred 14. se je pojavu Gačnik vinjen pred pisarno kemične tovai ne in se vsedel na stopnice pred pisarno Njegova mati in žena sta ga hoteli spraviti domov. Gačnik pa jima je dejal, da hoče počakati Zelinko. ker hoče vedeti, ali bo spet sprejet v službo v kemični tovarni ali ne. Zelinki. ki je bil v svojem stanovanju, je njegova služkinja povedala, da čaka Gačnik nanj. Ob 14. se je Zelinka v spremstvu inž. Ullmanna in novinarja Hel. frieda Patza iz Celja odpravil proti kisar-ni. Gičnikova žena Milka je šla Zelinki naproti in ga prosila, naj se odstrani, da ne bo prišlo do prerekanja ali pretepa. V tem se je Gačnik dvignil s stopnic in stopil proti Zelinki ter segel z roke proti hlačnemu žepu. V tem trenutku je Zelinka, ki je bil malo poprej pograbil svoj samokres, sprožii iz neposredne bližine in zadel Gačnika v trebuh, nato pa je odšel v pisarno. Gačnik se je zgrudil, kmalu pa se je dvignil in stopil za Zelinko v pi.-.-rno. Zelinka je pred njim pobegnil skozi stranska vrata v stanovanje gostil-ničarke Ane Logarjeve. Gačnik pa se je vrnil iz pisarne in se na stopnicah zgrudil. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je nekaj ur pozneje podlegel poškodbi. Zelinka je pri razpravi priznal svoje dejanje, a se je zagovarjal s silo branom. *. 'V^v r rT^ i « t f ** 1 :V i. * . . „- pi « j * odklonil. Zasliša- nih je bilo 29 prič. Nobena priča ni mogla potrditi, da bi bila kdaj videla pri Gačniku strelno oiožje Pokojni Gačnik je sicer cesto grozil raznim ljudem, a ni nikogar dejansko napadel. Ravnatelj kemične tovarne Albert Proč h as ka je kot priča izjavil, da nikakor ni hotel več sprejeti Gačnika v službo. Nekatere priče so izpovedale, da Gačnik tik pred usodnim dogodkom ni segel v hlačni žep, marveč si je samo očistil odnosno popravil hlače, ko je stopil proti Zelinki. v ' -f r , +f ,^ i - J : m j a__Krosnjar Mari- ian Barač je izpovedal, da mu je tik pred usodnim dogodkom neznan moški, ki je bil visoke postave in brez klobuka poka--il samokres in dejal, da bo danes še nekoga ubil. Krošnjar Stevo Babic in natakar Franc Jelen sta potrdila, da jima je Rarač to pripovedoval, vendar pa se njuni pričevanji nista ujemali. Izpovedi teh treh r.rič sodišče pn sodbi ni mosrlo upoštevati Po govorih državnega tožilca, zastopnica udeleženke in obtoženčevega zagovornika se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob splošni napetosti je predsednik senata ob 17.30 razglasil sodbo. Emanuel Ze-inka ie bil zaradi zločina po 5 173 II kaz. ^ak z uporabo 5 71'IV kaz. zak. obsojen na 2 leti strogega zapora, izgubo častnih pravic za dobo 2 let in plačilo povprečnine v znesku 1000 din. Razen tega mora plačati Gačnikov: vdovi 2182 din. celjski bolnici pa 64 din Gačnikova vdova je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. Zelinkov zagovornik je prijavil revizijo in priziv. —c Učiteljstvo celjskega okraJa bo v soboto 8. t. m. proslavilo 701etnico okrajnega učiteljskega društva JUU v Celju. Zborovanje se bo pričelo ob pol 9. dopoldne na mestni narodni šoli. Slavnostni del MERA HOČE UGLEDATI m ŽENE 50 LET IAHK0 IZGLEDAJO. KAKOR DA JIM JE 35 Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega slovesa. Dobiva se iz skrbno odbranih mladih živeli. Te ekstrakt, imenovar. »Biocel«, je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsako noč Medtem ko spite. Vaša koža sleherno sekunde absorbira te vitalne elemente Vsako jutro. ko se prebudite, je Vala koža jasnejša, glaj ia. bolj sveža — mlajša. Cez dan uporabljajte (tremo Tok al on (bele barve, ne mastno). S k enostavno nego lahko vsak« žena doceže, d* je videti 10 let mlajša. Imejte tudi Vi divn< kožo In polt. s kakršno b! s« lahko ponašal' vsako mlado dekle, S hranam! za kož< rokalon so uspešni rezultati v vsakem pr meru zajamčeni, sicer se Varn vrne -lena se bo pričel ob 10. m bo obsegal predsednikov referat o zgodovini društva, poročilo predsednika sekcije JUU v Ljubljani g. Kumlja o nalogah in delu učiteljska organizacije ter pevski koncert mlai eske-ga zbora I deske in dekliške šole v Celju pod vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja z i7>a;anjem njegovih lastnih s Klub. Vabljeni so vsi sedanji in nekdanji člani, aktivni i-, upokojenci. - c Vi *oflae dvorane. Pred petčlanskim senat mi okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 551etni gostilničar Mat o Bo-žac z Zid; rega mosta ki je bil obtožen, aa je :ani skušal nagovoriti RudcJfi Ka-liMuka da o* umoril njegovo 2ei»o in sestro, ter ma ponujal za to 100.0C9 nagrade. Scf*i$če pa se ni moglo preor:oati o obioženčevi krivdi in je Božca oproac'lo. —C Konec stavke stavbnega delavstva. Na podlagi doseženega sporazuma z delodajalci glede povišanja meza je stavbno delavstvo v Celju in okolici prenehajo stavkati in se je vrnilo na delo. Stavka je bila samo delna, ker nekateri stavbni delavci niso hoteli stavkati. —c S kolom ga jc usmrtil, v nedeljo je Ivo Bratoša iz Kostrivnice napadel 271et-nega posestnika Jurija Furmana iz Dre-verika pri Kostrivnici in mu z udarci s kolom prebil lobanjo. Furmana so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek izdihnil. —c Ova napada in nesreća, V ponedeljek je neki moški pri Polzeli napadel 29-letnega dninarja Antona Kugoniča z Lepe njive pri Mozirju in ga nevarno poškodoval po glavi. V nedeljo okrog 22. je neki mesarski pomočnik v Imenem pri Podčetrtku napadel Slletnega posestniko-vega sina Josipa Jagriea in ga z nežem dvakrat zabodel v hrbet. Ko je 32!etm hlapec Avgust Sinko iz št. Pavla pri Preboldu gnal v ponedeljek konje iz Slovenske Bistrice proti i omu, je na cesti pri št. Petru v Savinjski dolini zac:el vanj neki motociklist in ga pcdrl na tla. Sinko si je zlomil desno nogo pod kolenom. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje tekmo pevcev in pevk Uprava ljubljanskega gledališča namerava ob sklepu sezone prirediti nad vse zanimiv in originalen večer v operi. Po vzoru državne opere v Varšavi, kjer so pred leti na podobni prireditvi odkrili poleg drugih lepih glasov tenorista Jana Kie-puro, ki je postal kasneje slovit operni in filmski tenor, razpisuje gledališče natečaj. V ta namen poziva člane pevskih in cerkvenih zborov po vsej Sloveniji, kakor tudi vse, ki se zanimajo za petje, imajo lep glas in se žele posvetiti pevskemu poklicu, naj se priglasijo do 16. t. m. na naslov uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsak interesent naj sporoči svoj naslov in vsaj dve pevski točki, ki sta lahko umetni ali narodni pesmi ali operni ariji, ki jih bo pel na tem večeru. Prireditev bo 23. t. m. ob 20. v operi. Predvsem pridejo v poštev tenorji, vendar pa so dobrodošli tudi baritoni in basi ter soprani in alti. Na tej prireditvi bo imelo občinstvo možnost, spoznati pevski material, ki ga premore Slovenija, in pokazati s svojim odobravanjem, kateremu izmed nastopajočih pevcev bi prisodilo največ upanja za bodočnost. Pri tej izberi gre za to, da do- bimo pregled čez naš pevski naraščaj, odnosno da izberejo gledaiiški strokovnjaki ustrezajoče glasove ter jih ohranijo v evidenci za primer potrebe, ko bo treba izpopolniti pevska mesta, bodisi v zboru, bodisi med solisti opere. Kakor je pokazala dolgoletna skušnja, so prišli mnogi najlepši glasovi.*kar jih premore naš^ s podeželja. S prire ki bo v našem glasbenem življenju c . ena, se bo nudil Ljubljančanom nov muzikalni dogodek, ki bo vzbudil proti koncu sezone nedvomno največjo pozornost. bežen do rodne zemlje, kakor tudi smisel za racionalno gozdno gospodarstvo. V mladih letih življenja naj sc človek seznani, kako je treba upravljati zemljo in kako z nio ravnati. Pogozdovanje v loškem srezu sta izvajala sresko načelstvo in STeski odbor za propagando gozdarstva. Leto:nje pogozdovanje je popolnoma uspelo. Med šolskimi upravitelji se je zlasti izkazal g. Jo-sip Krapš s Trebije. Letošnjega porjr>7d>-vanja se jc udeležilo 22 Sol, tri celo dvakrat. S sodelovanjem sreskega načelstvn ?e bilo posajenih 14150 sadik, s sodelovati\em odbora pa 5174. Posadili so smrekove sadike vseh vrst, nadalje bore. mecesne, Ic-potično grmičevje, tonol. dug1az»io itd. Po gozdovanja se je udeležilo v vsem 5371 dečkov in 465 deklic, še posebej pa 119 dečkov in 71 deklic. Pogozdili so 5 ha in 30 arov sveta, prečistili pa 50 a. Vil prin:e rih je prisostvovalo pogozdovanju gozdu.> strokovno osebje, sicer pa ie slonelo v*e dele na ramah učitdl jstva. ki si jc iz zku-šenj prejšnjih let pridobilo vso potrebno prakso za izvršitev tega dela. Kot značil-t est naj navedemo, da so se letos ponovno lotdi škofjeloškega Kamnitnika. ki ka^e zaenkrat gcla rebra naravnost Skofji Lok:. Ok.)lje Kammt.rka upajo sčasoma no^'.zd:-*i oziron.a posaditi z lepotičnim grm ?OV-iem, da bi tlcbili neke vrste narodni park. Stvar ljudi, ki imajo čut za lepoto aa.ave, je, da razi jc r.£- zlikovce ki bodo gotovo skušali tud: lainovcjše posade poko- Jati. če že nc hote. pa iz nepremišljen Mti. Na vodilnih mestih zagotavljalo da je pogozdovanje v loškem srezu za »zelo letos pohvalno lepe dimenzije, ki bi j.lt kazalo obdržati. Pogozdovanje v škofjeloškem okrafu Skofia Loka. 4. juniia Šolska mladina škofjeloškega okraja je v preteklih tednih izvršila pomembno delo V dnevih pogozdovanja je odšla na pašnike, travnike in v gozdove in zasadila na tisc-če raznovrstnih sadik. Dnevi pogozdovanja imajo namen, zbuditi mladini iju- Četrtek, 6. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12.30: Poročiia, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: šramel kvartet »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. - 19.20: Mac. ura. — 1P.40: Objavo. — 19.50: E>cset minut zabave. — 20: Oktet fantovskega odseka. Ljubljana. Rokodelski dom. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. MALI OGLA '3 t -teseda 50 par, daveK posebej Preklici izjave oeseaa din i.- davek posebej. ia pismene odgovore glede malih Dgiasov je creba ortložil znamKo — Popustov za male oglase at priznamo RAzno .eseua ob pai oaveK poseot. Najmanjši znesek 8.— din PSIHOGRAFOLOG FELIKS GLOBOCNIK v Ljubljani, hotel >Slon« sprejema stranke od 6. do 12. junija dnevno od 8.—12. in od 13.—21. 1469 Veliko izbiro letnih damsKi čevljev po zelo aizKih cenai Vam audi trgovina »EDO« ČEVLJI 'osnjaKOva 2 iGosposvetsKa c 12). 27 t Oglašuj male oglase f Slovenski Narod ker 90 osloeoe jill la vsAJko rSEuSm ~~ lajooijsa in najcenejša oDJacn* • I aaosvite pri P R G S K C 8 a v. Petra cesta i* KLIŠEJI 50 PAR ENTL.ANJE zuriranje, vezenje zaves, oe-ila, mooogramov, gumDnic olika zaloga perja po ?.— dir. fulijana«, Gosposvetska c. 12 l- raneiškanska ul. 3 4. L. I^OLK Strojepisni pouk ecernl tečaji, vpisovanje in icetek pouka poljuben. Chri--tofov učni zavod, Domobran ka c. 15. 73fe »^erifl 50 Dar davek posebej N'^irn^n^' ^nPSfk •<.— din GOSPA ODDA sobo s kopalnico ter vso oskrbo gospodu, ki bi ji plačal za 3 mesece naprej ali posodil manjšo vsoto proti povračilu. Even-tuelno skupno gospodinjstvo. Ponudbe na upravo »Naroda« pod »Oskrba«. 1463 KUPIM Seseda 50 par daveK posebej Najmanjši znesek 5.— din. KUPIM MOTOCIKEL Harlev Davidson 750 cem novejše tipe. Ponudbe s točnim opisom na naslov Radomir Iv-kovič — Novi Sad, Dunavska ul. 29. 1455 KOSn.NI STROJ rabljen, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na: Janko Košak, ključavničar, št. Rupert, Dolenjsko. 1456 HIŠO V LJTTBI^IAV1 do din 200 000.— in parcelo kupim. Ponudbe pod »gotovina« 1468 PRODAM seseda 50 par, lavek poseDej. Najmanjši znesek 8.— din OH*:HO V A J k.U ki L A sortiran cvetlični med in medico dobite oajceneje v ALEDAHNl Ujubljana, Židovska ul. o. L8/L, MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 : •••4 .Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa' je prevzela občina Remftnlk. Tečaj, ki bo za udeleženca brezplačen, bo obsegal predavanja o turizmu, planinstvu, gostinstvu, o gostinskem kletarstvu« o delu in pomenu turističnih organizacij m potniških pisarn, praktični in teoretični pouk o serviranju, predavanje o polepsanju zunanjega lica gostišč m rjudzldh bivališč. Predavanja bodo dopolne od 8. do 12. tU popoldne od 13.30 do 18., tako da bo omogočena udeležba tudi interesentom iz bližnje in daljne okolice. Namep tečaja je, da se najširši sloji seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter se poučijo o možnosti m ukrepih v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, Id je turističnim krajem prinesel že neprecenljive koristi, želeti bi bilo, da se tujsko-prometnega tečaja V Remeniku udeležijo predvsem oni, ki so v kakršnemkoli ožim v zvezi s tujskim prometom in kl imalo od njega gospodarske koristi. Za udeielbo na tem tečaju đftje Interesentom vsa po drobna pojasnila tu jskoprometni aves^ »Putnik« v Mariboru. — Drava izroča svoje žrtve. Pri Stojn-clh je naplavila 'Drava truplo starejšega moškega?" izkazalo sč je, da* gre za*59-let-ne£a preužitkarja Ivftna Bezjaka IZ Bukovcev, ki je pred dnevi izginil. Pri Spodnjem Bregu pa je napiavtra Drava truplo posestnika Viljejna ^odv.smka. ki je nedavno utonil v Dravi. Oba utopljenca sta bila pokopana. — »Pobrežkega prezldenta« bodo danes pokopali. Danes ob pol 16. bo iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču pogreb 64-letnega Luovika Hahtiča. daleč naokoli znanega originala »pobreškega prezlderi-ta«rBTeu pogreb« bo ~TieT3TOmiro veliko Po- brežanov, med katerimi je bil zelo znan, saj ga ni na Pobreiju otroka, ki ne bi bil poznal »pobreškega prezidenta«. Pogrebne stroške je poravnal pokojnikov brat. Po- biežanr.m nam jO živo v spominu »prezi-dentov« znani vzklik »cba jo«. O njem bodo krožile še dolgo najrazličnejše anekdote, ki kažejo, da je bil »pobreški prezl-dente zelo bister in priseben, kadar je šlo za njegove osebne koristi. »Pobreški pre-zident« ni nikdar moledoval. Imel Je svoje stalne »stranke«, pri katerih se Je pojavil brez besede, čakal tako dolgo, dokler mu niso dali primernega prispevka, nakar je Sel svojo pot naprej. - — TesOKSke novice. Tombola Rdečega križa pri Devici Mariji v Brezju, ki Je bila na vojaškem veibaiišču, je privabila toliko občinstva, kakor ga doslej nismo videli na nobeni sliČrd prireditvi. Razdeljenih je bilo nič manj Kakor 50 tombol, ki so jih dobili najpotrebnejši igralci. Ob tej priliki so iskali svoj zaslužek tudi razni priložnostni obrtniki. Poleg vrtiljaka, strelišča in kolesa sreče se je celo produ cir al požiralec mečev. Niso niti manjkali slaščičarji in medičarji, številni sla-doledarji pa so M težko utirali pot v množici. Od mize do mize so nadlegovali goste poklicni ter nepoklicni berači ter pohabljenci, deca je ponujala skromne šopke za majhno Odškodnino. V teKii pol ure me je pregnale iz tega vrvenja in gneče pol tucata potrebnih in nepotrebnih. Daroval sem tomboiske karte neznanemu otroku in odšel, da prebijena v miru nedeljski popoldne. J —s. Sreda, 5. Red B. junija ob 20.: Ples v maskah. Tretja predstava opere* Ples v maskah« bo dre vi. Na vrsto pride red B. Ker se je ta Verdijeva znamenita opera pri prvih dveh predstavah občinstvu-posebno priljubila in Je pričakovati, da bo tO pot gledališče razprodano, se priporoča nabava vstopnic že pri dnevni blagajni. iz Lf utomera — Is državne službe. Ža šefa nase davčne uprave je bil postavljen Viktor Martin jak, doslej ief davčne upravo v Koče v- SZa šefa davčne uprave v Radovljici je Imenovan dOTedairji Sftf * nase" davčne uprava Anton Boakovc — Trta Je opuStosUa naša polja, V četrtek popoldne se je nebo za temnilo od ' neštetih oblakov. Za burjo Je začelo deže- vati, vmes pa je udarjala strela, v ozkem pasu vzhodno od Ljutomera je med gostim dežjem padala kakih 10 minut kot lesniki debela toča, ki je pobila žito in oklestila po brajdah skoraj vse grozdje, po vrtovih je povsem zbila paradižnike, krompir in drugo zelenjavo. — Ker je talil na&o vOjsKo. Andrej Han-žel iz Ctezanjevcev se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti zaradi žalitve naše vojske. Izgovarjal se je pijanostjo. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora in na 600 din globe. Samomor obapanke vlakom in Ji Ljubljana, 5. junija Davi ob 6.10 je železniški čuvaj ob prelazu na Erjavčevi ce;»ti. Matevž Pctrič, opazil, da je stopila na progo na prelazu v Nunski ulici neznana ženska v trenutku, ko je prihajal od Rakeka proti mestu tovorni vlak št. 673 K.cr se je vlak zaradi predčasnega prihoda ustavil. Petrič ni dalje pazil na žensko, ki je vztrajala na progi in se naslednji" hip vrg'a pred lokomotivo osebnega vlaka št. 612. ki je pri-vozil z glavnega kolodvora proti Rakeku po drugem tiru. Lokomotiva jc žensko zgra bila in jo vlekla s seboj več metrov dalee. nato pa jo odbila vso razmesarjeno. Železniški euvaj je takoj po dogodku odhitel na krai samomora, kamor jc kmalu *za njim prišla služkinja Jožefina Kunstler, ki je v. samomorilki spoznala profesorico glasbe Marijo N . rojeno 1. 1883 nekje v bivši Češkoslovaški. pristojno po svojem mozu na Dunaj, stanujoeo pa v Nunski ulici. O trag:čnem dogodku so bili takoj obveščeni pekojničini sorodniki, živeči v Ljubljani in seveda policija. Na železniški prelaz v Nunski ulici jc pr;.-'.!a ob pol 7. policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr Lužar in dežurni uradnik g. Alojz Kek, katerima se je prulru/il tudi zastopnik železniške uprave g Izidor Sršen z glavnega kolodvora. Po komisijskem ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice. Kaj je nesrečnico pognalo v obup, ni povsem ugotovljeno, zdi se pa. da ic šla v prostovoljno smrt zaradi nesoglasja s soprogom, živečim v Brnu, od katerega se je nameravala ločiti. Obupanka je pred izvršitvijo usodnega koraka napisala za sorodnike pismo v nemškem jeziku, v katerem prosi, naj ji oprostijo omeni.i pa tudi, da zapušča znano knjigo »Mein Kampf« možu. SOKOL Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi obvešča vsa br. sokolska društva, kakor tudi vso javnost, da je proslava 501etnice našega društva in odkritje spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I Zcdini-telju preloženo za nedoločen čas. Prireditev, ki je bila najavljena za 16. junij 1.1.. bo šele po prejšnjem obvestilu. — Uprava. SPD 8KupSČina SPD bo v soboto 15. junija v Ljubljani in sicer v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Sestanek delegatov je določen za 16., *kupsEmona; pa sestanek delegatov zaradi reorganizacije JZSS. Letna poročila s predlogi so bila razposlana vsem članom. Iz Metlike — Enodnevni tujskoprometnl tečaj, v četrtek 6. junija priredi v Metliki banska uprava: Bo predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani enodnevni tujskoprometni tečaj. Na tečaju bodo predavanja o turizmu in gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o serviranju. Razen tega bo predvajanih nekaj kulturnih filmov. Potrebne priprave za tečaj je izvršilo Tujsko-prometno društvo v Metliki s pomočjo Združenja gostilniških podjetij ter učiteljskega zbora. Na tečaj se opozarjajo vsi, ki se zanimajo za turizem ali so z njim kakor koli v 3ye?i. Tečaj se no pričel ob 8. zjutraj in bo trajal do 6. zvečer. Prirejen bo v dvorani kina »Bela Krajina«. POMAGAJMO GRABITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Položaj v Rimu Priprav« ma Musiolinijev govor — Nemška sodba o dosedanji italijanski pomoči Rim, 4. jun. br. (Dr. O. A.) Današnji dan, "o katerem ao toliko napovedovali, da bo kritičen, je potekel tako, kakor to trezni krogi to pričakovali. Na seji vlade je bila sprejeta cela*vrsta valnih sklepov in ukrepov, ld si tičejo nadaljnjih vojnih priprav, toda do končnS odločitve ni prišlo, vaarj kolikor so je moglo doslej zvedeti. Tudi odbor s» notranjo zadeve je danes sprejel irakonhlrl načrt 6 aprovisadji prebivalstva* za časa vojn«. Pozornost pa je vzbudila okoliščina, da so danes popoldne ha vseh velikih trgih t Rimu instalirali zvodnikt tli Jih preizkušali, kar smatrajo za dokaa, da so pripravlja usodni Musso-1 ini jev govor, katerega bo poslušalo vse italijansko ljudstvo. italijanski Usti objavljajo danes z velikim poudarkom članek berlinskega lista »Bdrton Zeitungc, ki Italiji priznava, da je tudi t stanjem nevojskovanja Nemčiji v veliki meri pomagala. Preprečila je nevarne nairte zaveznikov, da bi as ustvarila ftonfana jugu in jugovzhodu. Balkan je ostal Izven vojne ln tUdI Tlrfčlja je morala ostati mirna. Celo blokada na jugu in jugovzhodu se je izjalovila. Ta članek kaže, da je Nemčija očitno povsem zadovoljna S sedanjim italijanskim zadržanjem ln mnogi menijo, da je sedaj celo v nemškem interesu, da Italija zaenkrat še ne poseže v vojno, ker bi v takem primeru nastala Se nova bojišča, kar bi samo kompliciralo naloge nemškega vrhovnega vojnega poveljstva, V svojih poročilih iz Pariza beležijo Italijanski listi, da računajo tam še z eno italijansko mirovno ofenzivo, v kateri bi Italija postavila tudi svoje zahteve. V Parizu Se nadejajo, da bo morda Amerika vendarle Se nekoliko vplivala na Musso-linija, v Rimu pa izjavljajo, da bo Italija svoje odločitve sprejela neodvisno od vsakega zunanjega vpliva, »Evenlng News< poroča, da je Ciano sprejel britanskega veleposlanika, ki mu Jo Izjavtl, da so zavezniki zmerom pri-PCavUfiOi razpravljati o vseh legitimnih zahtevah Italije. V palači Čhigi pa o tem nI mogoče dobiti nikakih informacij. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, mđt, 5. junija 1940. Stev. I2ft Hrastniški uboj pred celjskim sodiščem Prokurist Emanuel Zelinka obsojen na % leti strogega Celje, 4. junija. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 44-letni Emanuel Zelinka, prokurist kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila okrog 14. pred tovarniško pisarno v Hrastniku ustrelil 39ietnega odpuščenega delavca kemične tovarne Vilka Gačnika iz Hrastnika. Senatu je piedsedovai s. o. s. dr Mak. obtoženca ]e zagovarjal odvetnik dr Milan Korun iz LjUDljane. Gačnik.jvo vdovo kot zasebno udeleženko je zastopal odvetnik dr. Zdravko Kalan iz Celja Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Prisostvovalo ji je zlasti mnogo hudi iz hrastniške doline pa tudi Celjani so bili številno zastopani. Razprava je trajala neprenehoma od 8. do 17.30. Vilko Gačnik je bil pred dvema letoma zaradi nekega izpada proti uradnikom kemične tovarne v Hiastniku odpuščen iz službe. Od takrat je Gačnik dolžil proku-rista Zelinko, da je kriv njegovega odpusta, ter ga je zasledoval in mu ponovno grozil, da se bo maščeval. Kljub grožnjam pa Gačnik ni nikoli dejansko napadel Ze-linke. Na nasvet orožniškega komandirja si je Zelinka lani v jeseni nabavil samokres in ga je stalno nosil pri sebi. Zelinka se je Gačnika bal in je le redko hodil z doma. Dne 15. aprila malo pred 14. se je pojavil Gačnik vinjen pred pisarno Kemične tovarne in se vsedel na stopnice pred pisarno. Njegova mati in žena sta ga hoteli spraviti domov, Gačnik pa jima je dejal, da hoče počakati Zelinko, ker hoče vedeti, ali bo spet 5prejet v službo v kemični tovarni ali ne. Zelinki. ki je bil v svojom stanovanju, je njegova služkinja povedala, da čr.ks. Gačnik nanj. Ob 14. se je Zelinka v spremstvu inž. Ullmanna in novinarja Hel. frieda Patza iz Celja odpravil proti kisar-ni. Gačnikova žena Milka je šla Zelinki naproti in ga prosila, naj se odstrani, da ne bo prišlo do prerekanja ali pretepa. V tem se je Gačnik dvignil s stopnic in stopil proti Zelinki ter segel z roko proti hlačnemu žepu. V tem trenutku je Zelin ka. ki je bil malo poprej pograbil svoj samokres, sprožii iz neposredne bližine in zadel Gačnika v trebuh, nato pa je odšel v pisarno. Gačnik se je zgrudil, kmalu pa se je dvignil in stopil za Zelinko v pisarno. Zelinka je pred njim pobegnil skozi stranska vrata v stanovanje gostil-ničarke Ane Logarjeve. Gačnik pa se je vrnil iz pisarne in se na stopnicah zgrudil. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer Je nekaj ur pozneje podlegel poškodbi. Zelinka je pri razpravi priznal svoje dejanje, a se je zagovarjal a silobranom. > r > • ■ 1 *' r i V *• V f *r 4 .1 j -i a f ^ . . j . *' ' • Zasliša-nin je bilo 29 prič. Nobena pnca ni mogla potrditi, da bi bila kdaj videla pri Gačniku strelno orožje. Pokojni Gačnik je sicer cesto grozil raznim ljudem, a m nikogar dejansko napadel. Ravnatelj kemične tovarne Albert Prochaska je kot priča izjavil, da nikakor ni hotel več sprejeti Gačnika v službo. Nekatere priče so izpovedale, da Gačnik tik pred usodnim dogodkom ni segel v hlačni žep, marveč si je samo očistil odnosno popravil hlače, ko je stopil proti Zelinki. r*i V • V ' y \ * r V* • 9 v — 1 * - jp O . * . ■ ? * — /"* 9 w* v* f * . u * ▼ . J*- ✓ iv J| v* i i / * t + t J* 4 , w* m. 4 j\ f ^----«s_ * KroSnjar Mari- jan Barač je izpovedal, da mu je tik pred usodnim dogodkom neznan moški, ki je bil visoke postave in brez klobuka, pokazal samokres in dejal, da bo danes Se nekoga ubil. Krošnjar Stevo Babic in natakar Prane Jelen sta potrdila, da jima je Barač to pripovedoval, vendar pa se njuni pričevanji nista ujemali. Izpovedi teh treh prič sodišče pri sodbi ni mog-lo upoštevati. Po govorih državnega tožilca, zastopnika udeleženke in obtoženčevega zagovornika se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob splošni napetosti je predsednik senata ob 17.30 razglasil sodbo. Emanuel Ze-'inka ie bil zaradi zločina po 5 178'H kaz. zak z uporabo 5 71TV kaz. zak. obsojen na 2 leti strogega zapora, izgubo častnih pravic za dobo 2 let in plačilo povprečnine v znesku 1000 din. Razen tega mora plačati Gačnikovi vdovi 2182 din. celjski bolnici pa 64 din Gačnikova vdova je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. Zelinkov zagovornik je prijavil re vizij o in priziv. Iz Celfa —c Učlteljstvo celjskega okraja bo v soboto 8. t. m. proslavilo 701etnico okrajnega učiteljskega društva JTJTJ v Celju. Zborovanje se bo pričelo ob pol 9. dopoldne na mestni narodni Soli. Slavnostni del MERA HOČE UGLEDATI ZENE 50 LET LAHKO IZGLEDAJO, KAKOR DA JIM JE 35 Nov ina^-nen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega mladega dekleta. Iznašel ga je dermatolog svetovnega sloves. Dobiva se iz skrbno odbranih mladih živali Ta ekstrakt, imenovar. »BioceU. je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsako noč. Medtem ko spite. Vaša koža sleherno sekunde absorbira te vitalne elemente Vsako jutro *o se prebudita, je Vaša koža jaanajš*. glaj-:a. bolj sveža — mlajša. Caz dan uporabljajte %remo Tokalon (bele barva, na mastno). 8 tc enostavno nego lahko vcaka lana doseže, de je videti 10 lat mlajša. Imejte tudi Vi dira kožo in polt, s kakršno b! at lahko ponašal' vsako mlado dekla. S himnami se kož< Tokalon ao uspešni rezultati v vsakem pri meru zajamčeni, sicer ee Vam vrne denar se bo pričel ob 10. in bo obsegal predsednikov referat o zgodovini društva, poročilo predsednika sekcije JTJTJ v Ljubljani g. Kumlja o nalogah in delu učiteljske organizacije ter pevski koncert mlai eske-ga zbora l deške in dekliške Sole v Celju pod vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja z i&>ć»;anjem njegovih lastnih sKlaab. Vabljeni so vsi sedanji in nekdanji člani, aktivni ie upokojenci. - c Iz M>dne dvora«. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 551etni gostilničar Mat o Bo-žac z Zid strokovno osebje, sicer pa je slonelo vse dele na ramah učitčl jstva, ki si je iz skušenj prejšnjih let pridobilo vso potreSn ^ prakso za izvršitev tega dela. Kot zn^či!-t rst naj navedemo, da so se letos ponovno lotili šk iljeloškega Kamnitnika. ki ka*c za-cikrat q< la rehra naravnost Skofji Lik:. Okolje Knmniti^ka upajo sčasoma poj'.^cl:-«i oziron.a r^ssditi z lepotičnim griO *ev-iem. da bi rfchili neke vrste narodni park. Stvar ljudi, ki imajo čut za lepoto iia^ve, je, da pazi.K r.e zlikovce, ki bodo v>t skir^al^ tud; r.emovcjšc posade poko-Jati, če že ne hote. pa iz nepremišljen->5ti. Ma vodilnih mestih zagotavljali da je pogozdovanje v loškem srezu za »zelo letos pohvalno lepe dimenzije, ki bi jih kazalo obdržati. Pogozdovanje v §ko f jefoškem okraja Škofja Loka, 4. junija Šolska mladina škofjeloškega okraja jc v preteklih tednih izvršila pomembno delo. V dnevih pogozdovanja je odšla na pašnike, travnike in v gozdove in zasadila na tisoče raznovrstnih sadik. Dnevi pogozdovanja imajo namen, zbuditi mladini Iju- Četrtek, fi. junija. Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12.30: Poročila, objavp. — 13: Napovedi, — 13.02: Sramel kvartet vštirje fantje«, — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester. — 1S.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Oktet fantovskega odseka, Ljubljana. Rokodelski dom. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napoveni, poročila. MALI OGLAS aeaeda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din L- davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit mmmšm — Popustov za male oglase ae priznamo RAzno ieseda dO par. dave« pose De j Najmanjši znesek din PSmOGRAFOLOG FELIKS GLOBOĆNLK v Ljubljani, hotel »Slone sprejema stranke od 6. do 12. junija dnevno od 8.—12. in od 13.—21. 1469 DtiOO£N Naatr Veliko izbiro letnib damski i čevljev po zelo nizkih cenai Vam nudi trgovina »C1M>« čevlji VoftnJakova 2 ( GosposvetsKa c 12). 27 t. Oglata] male oglase Slovenski Narod 60 pab EN tla NJE /uriranje, vezenje zaves, peli a, monogramov, gumbme. -olika zaloga perja po ?.— din Julijana«, Gosposvetska c. 12 Frančiškanska ul. 3. 4. L KJUK Strojepisni pouk ečerni tečaji, vpisovanje m ričetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska C 15. 736 •»♦^seda 50 par navek pos^oej Vs*tm»niš;* rnpspk - 'itn GOSPA ODDA sobo s kopalnico ter vso oskrbo gospodu, ki bi ji plačal za 3 mesece naprej ali posodil manjšo vsoto proti povračilu. Even-tuelno skupno gospodinjstvo. Ponudbe na upravo >^Naroda« pod »Oskrba«. 1463 KUPIM Beseda 50 par davek posene i Najmanjši snesek a.— din KUPIM MOTOCIKEL Harlev Davidson 750 cem novejše tipe. Ponudbe s točnim opisom na naslov Radomir Iv-kovič — Novi Sad, Dunavska ul. 29. 1455 KOSILNI STROJ rabljen, kupim. Ponudba z opisom in ceno na: Janko Košak, ključavničar, št. Rupert. Dolenjsko. 1456 HIŠO V LJIBLJANI do din 200 000.— in parcelo kupim Ponudbe pod »gotovina« 1468 PROD, ieseaa SU pai lavek poser»ej Najmanjši znesek din OKEHOVA SmiPUVA -.ortiran jveiUćnj meo in me-iico dobite oajceoeje v AlLliAKISj Ljubljana. Židovska ul b 18/L MKEŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 najcenejši! lajboijsa in najcenejša oblačna • 1 nabavite pri P B B S K B B 8v. Petra cesta m. KLIŠEJE JUGOGUAf IKA - S'ĆTitA NASIPA ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih sprejeli ob težki izpuhi na&ega ljubega soproga, brata in svaka, gospoda Voltmanit Edvarda se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo njegovemu šefu in vsem uslužbencem tvrdke Ant. Krisper za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, nadalje gasilski četi iz Nad-gorice in njegovemu naraščaju, zastopnikom Slovenskega lovskega društva in drugih društev in korporacij, kakor tudi vsem njego\im prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Mestni pogrebni zavod Oičlna LJubljana ŽALUJOČI Danici Lesueur itrinka t 106 llMbeini _ BJBJMASOaUHHii^HHai Besa ii — Priznajte vi svoje ... Vse svoje — je vzkliknil. Priznajte, da je Bertranda vaša hči. Potem bomo pa videli, dali se tudi meni spodobi napraviti princeso de Villingen iz nezakonske vnukinje navadnega capina in bandita, ki bo kmalu tudi kaznenec. Renaud de Valcor ni niti z očesom trenil. Nobena mišica na njegovem obrazu se ni ganila. Gledal je Gilberta kakor bi gledal človek sorjesednika, ki je začel med pogovorom naenkrat govoriti neznan jezik. In to je bil zdaj njegov sobesednik, ki je prišel po svojem brutalnem izpadu iz ravnotežja, da je bil nekoliko presenečen, kakor človek, ki misli v temi, da se je vzpel na zelo visoke stopnice, pa mu naenkrat zmanjka tal pod nogami. Zalet se ni posrečil. Kaj je torej ? ... Bodisi, da je bil na napačni poti, ali pa je odkril svojo taktiko izredno močnemu nasprotniku, ki ostane še nadalje na straži. V zadregi se je jel princ nerodno umikati. — Kaj niste ravnali tako, kakor da bi bili Ber-trandin oče, ko ste prišli k meni prosit kdo ve kaj za to dekle in za otroka, ki mi ga pripisuje — nedvomno po krivem? Renaud se ni zmenil za nesramnosti žalitve. — Ne spadam med ljudi, ki prosijo karkoli zase ali za druge — je dejal ponosno. Prišel sem, da vam zastavim vprašanje princ de Villingen in da vas posvarim. — Čujmo torej vprašanje. — Ali hočete storiti svojo dolžnost do Bertrande in do svojega otroka? — Kakšno dolžnost... Vzeti mater za ženo in priznati otroka za svojega? — Sami ste izgovorili te besede. Princ je počil v smeh. Renaud je počakal, da se je nehal smejati, potlej je pa nadaljeval: — Vidim, da ste do mozga pokvarjeni, gospod. Določite doto, ki jo zahtevate od dekleta, da postane princesa de Villingen. In Bertranda bo to doto dor bila. Gilbert ga je presenečeno pogledal. Dolgo je zri na moža, ki je bil izgovoril te presenetljive besede in ki je mirno upiral vanj svoj pogled. — Gospod markiz de Valcor, — je odgovoril končno princ, izgovarjajoč počasi zlog za zlogom — vaš nasprotnik sem in želim vam vse zlo, kar ga more želeti človek svojemu bližnjemu. Vendar pa nočem izrabiti proti vam ponudbe, ki bi vas kaj čudno kompromitirala. Nočem je izrabiti, ker resnično obču- dujem vaš heroizem. Nočem sprejeti tega moralnega dokaza, nočem ga porabiti v vašem procesu, nočem ga niti slišati. Ne prigovarjajte mi. Pojdite! — Ne razumem vas, — je dejal markiz. — Ne vem, kakšen heroizem more biti v tem, da hočem dati doto dekletu, za katerega se zanimam in ki bi ji bila to edina rešitev. Morda je v tem nekaj rado-damosti, pa še to komaj ... Saj sem tako bogat. — Nikakor ne, nikakor ne, gospod! Nihče bi se v tej zadevi ne zmotil, — je odgovoril Gilbert in odkimal z glavo... Oblasti so že na sledu vaši pravi osebnosti. Morda tega niste niti vedeli, ko ste prišli k meni. Malo prej sem pa namignil na to in zdaj bi že lahko vedeli, kako stoje stvari. In vendar izjavljate brez obotavljanja, da bi rešili njo, ki ste ji naraven zaščitnik in zagovornik, svojo hčer Ber-trando Gaelovo. Ponavljam vam to... To se mi zdi nekaj nečuvenega. Oprostite mi to besedo. Bogme... Presenečen sem. Kdo bi mislil, da so na svetu taki ljudje. Pustiva to... Pustiva to, gospod, — ga je prekinil Renaud zaničljivo. .. Ne govoriva tu o mojem procesu. Sami pravite, da je moja osebnost odvisna od sodbe drugih sodnikov in da stoji nad vašim osebnim mnenjem. Ali se oženite z Bertrando ali ne? — Ne. * — Pripravljen sem dati ji doto, knežjo doto. — Villingeni se ne prodajajo, gospod! — Moji nasprotniki so vas pa igraje kupili. Menim namreč, da niste postali moj sovražnik iz golega veselja do mračnih, podlih poslov. — Nikakor ne, gospod, — je pritrdil Gilbert, — to ni veselje, ki me vodi, to je čustvo. Ljubim dekle, ki mi bo njena roka prav tako delala čast, kakor bi me onečastil zakon, ki mi ga precHagate. Zaročen sem z dedinjo stare in plemenite rodbine dc Valcor. — Michelinin zaročenec? — je vzkliknil markiz ves iz sebe. — Nikakor ne, gospod. Ne zaročenec gospodične Micheline, temveč zaročenec gospodične Fran^oise de Valcor-Plesguen. — Ah, — je vzkliknil Renaud zaničljivo. — Tako, gospod, — je princ znova povzel besedo. — Odgovoril sem na vaše vprašanje in ponosen sem na to z iskrenostjo, ki je niste pričakovali. Kar se tiče vašega svarila in opozorila vas odvezujem od obeh. Počakal bom na vaše javno izzivanje, da se bova lahko spoprijela v dvoboju, ne da bi bilo treba vsakomur odkrivati. Opozarjam vas, da ne začnem jaz in ker mi je mnogo ležeče na tem, da bom užaljen jaz. Zdaj sva si menda povedala vse. Zbogom! Po teh besedah je Gilbert pozvonil, da bi sluga odvedel gosta. Istega popoldne je pripovedoval Gilbert Escaldasu, ko sta se vračala iz Auteilla: — Napadalec bo gotovo Valcor. Jaz si izberem potem rapir. Saj veste, da se s sabljanjem nihče ne more meriti z menoj. To je splošno znano in ni treba, da sem skromen. Zabodem svojega nasprotnika, kamor bom' hotel. Urejuie Josip Zupan« li Za »Narodno tiskarno* Fran. Joran II Za upravo in inseratni dol lista Oton Chrisfoff // Vsi v Ljubljani