vsak dan raaaa aobet. eailalj ln praznikov Issued dally except Saturday* Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravnlAkl preetort: 1SS7 South Lawadalo Am Office of Publica tien: M87 South Lawndale Ave Telephone, Rockwall 4S04 LETO—YEAH XL Cm* lisia Je SUO W«" III Mac January t*, ism, M ' ' ^^ 99 el raia11. Una* anew tfca Act at Canaria at SUTl*un CHICAGO »9. ILL. PETEK. 11 AVGUSTA (AUGUST 13). 194« Subecrlpdon SS.00 Yearly STEV.—NUMBER 1SS Rusija bo morda poostrila blokado Zapadne države prepovedale nemškim bankam pošiljanje denarja v sovjetski predel Berlina. Nova konferenca z ruskim zunanjim ministrom v Moskvi Borlin, 12. avg. — Rusija bo morda pretrgala telefonsko in telegrafsko zvezo med Berlinom in zapadno Nemčijo in s tem poostrila blokado. Zapadne države se bodo morale posluževati le radia v komunikacijah med Berlinom in okupacijskimi conami v zapadni Nemčiji, ako se bo Rusija odločila za akcijo. Nemška časniška agentura ADN poroča, da je ameriška armada pretrgala tri glavne telefonske kable med Berlinom in rusko okupacijsko cono. Ameriške vojaške oblasti so zanikale poročilo. Zapiadne sile so zadale udarec Rusom z oklicem finančne proti-blokade. Prepovedale so nemškim bankam pošiljanje denarja v sovjetski predel Berlina. To je odgovor Rusom, ki so prej "zamrznili" milijone dolarjev nemških firm v zapadnem delu Berlina. Glavni uradi bank so v sovjetskem predelu. Finančna protiblokada je bila odrejena po objavi naznanila, da se bodo morali vsi Nemci v starosti 18 do 30 let v ruski okupacijski coni registrirati. Nepotrjeno poročilo pravi, da so Rusi odvedli več Nemcev, ki so se registrirali, neznanokam. Govorice, da se ruske čete zbirajo na ozemlju pri Magdeburgu v bližini ameriške okupacijske cone se vzdržujejo......^ . j London, 12. avg. — Poslaniki zapadnih držav bodo odgovorili na rusko formulo glede končanja berlinske krize na konferenci v Kremlinu. kjer je sedež sovjetske vlade. Od konference zavisi uspeh ali polom razgovorov v Moskvi. Poslaniki se bodo sestali z ruskim zunanjim ministrom V. M. Molotovom v Kremlinu. To bo Velika Britanija ne bo odobrila pakta Ruski predlog sprejet na konferenci v Belgradu Belgrad. 12. avg —Velika Britanija je naznanila, da ne bo odobrila nobenega pakta, ki bi dal Rusiji in vzhodnim evropskim državam popolno kontrolo plovbe na reki Donavi. Britski poslanik Charles Peake v Belgradu in delegat na'konferenci je dejal, da hoče Velika Britanija obdržati pravice v soglasju s podonavsko pogodbo, ki je bila sklenjena 1. 1921* Peake je dalje rekel, da se bo Velika Britanija obrnila do mednarodnega razsodišča v Haagu, da bi odločilo, ali je pogodba še veljavna. • Enajst držav je poslalo delegate na konferenco. Rusija in vzhodne evropske države v sovjetski sferi vpliva imajo večino na konferenci in lahko zavržejo vse predloge britske, ameriške in francoske delegacije. Prizadevanja britske delegacije za sprejetje predloga, da kanali in pritoki ob Donavi ostanejo pod mednarodno kontrolo v smislu pogodbe iz leta 1921, ao m* izjalovila. Predlog je bil poražen. Konferenca je potem sprejela ruski predlog, da se svobodna plovba omeji na Donavo Waahlngton. D. C.. 12. avg — Državni tajnik Marahall je napove« iaI. da ae bo konferenca v flalgradu ra/bila, če ne bodo Rušila in vzhodne evropske drževe revidirale stališ«-« glede bodoč no.ii plovlie im n ki l>siiivi. peti sestanek med njimi v zadnjih dveh tednih. Morda bo odprl pot sklicanju konference zunanjih ministrov štirih velesil. Besednik britskega zunanjega urada ni hotel komentirati pogajanj med poslaniki zapadnih držav in sovjetskimi voditelji v Moskvi. Optimizem, ki je bil očiten v Londonu, ko so se pričeli razgovori v Moskvi, je izginil. Mnenje še prevladuje, da se bo našla podlaga dosegi sporazuma med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo. (Ameriški državni tajnik George C. Marshall je rekel v VVashingtonu, da Amerika v pogajanjih z Rusijo ni samo za sklenitev dogovora, temveč tudi za izravnavo nesoglasij. Na sestanku s časnikarji ni hotel razkriti rezultata razgovorov v Moskvi.) Moakra. 12. avg. — Prvi komentar o konferencah med poslaniki zapadnih držav in sovjetskimi voditelji je bil objavljen. Publikacija Novi čas je osmešila poročilo, katero je objavil francoski list L'Epoch, da sklenitev kompromisa med zapadnimi državami in Rusijo glede reševanja nemških vprašanj ni mogoča. ' NoVi čas1 pravi v uvodniku, da je Sovjetska unija za sklenitev mirovne pogodbe za Nemčijo kot celoto, ne strinja pa se z načrtom Amerike, Velike Brita nije in Francije glede ustanovitve separatne vlade v zapadni Nemčiji. *!'. \ _ Organizacija prevzela oskrbo ubeinikov Frankfurt, Nemčija, 11. avg — Mednarodna pomožna organizacija je prevzela oskrbo ubežnikov iz Cehoslovakije. Čez 4,000 Čehov in Slovakov je pobegnilo v ameriško okupacijsko cono v Nemčiji po preobratu v Čehoslo-vakiji, ko so komunisti dobili vso oblast. Ubežniki so v desetih taboriščih. Ruski konzul se uprl zahtevi Nastopil ne bo pred sodiščem Washington. D. C.. 12. avg.— Ruski konzul Jacob Lomakln v New Yorku se je uprl zahtevi Samuela Dlcksteina, člana new-yorškega vrhovnega sodišča, da morata on in Oksana Kosenkina, v Rusiji rojena učiteljica, nastopiti pred njim. Zadevni poziv je bil dotsavljen konzulu. Učiteljica je v ruskem konzulatu. Zadeva je povezana s preiskavo ruske špionaže. Državni department je dejal, da slučaj nima primere in da še ni zavzel definitivnega stališča. Kongresni odsek za neameriške aktivnosti hoče zaslišati Ko-senkino v pričakovanju, da bo razkrila tajnosti ruskih spletk. Državni tajnik Marshall je de- Domače pesti Oblak " Chicago.—Glavni urad SNPJ so 11. in 12. avg. obiskali: John Novak st. iz Carlinvillea, 111., Katherine Petritz iz Los Ange-lesa, Cal., ki je prišla z možem na sejo gl. odbora Jednote, Anton Brelih in žena is East Palestine, O., ki sta sa vračala do mov Iz Rock Sprtngsa, Wyo., kjer sta obiskala Brellhovo sestro, ter Joseph In Ivanka Za-» vertntk iz New Yorka, ki sta na ienitovanjskem potovanju. Is Clevelaada Cleveland.—K smrti pokojnega Josephs Podobnika, ki je naglo umrl 5. avgusta, naj dodamo, da je bil star 60 let, član društva 28 SNPJ, v Ameriki od 1913. Pokopan je bil v soboto po civilnih obredih. V Bartonu, Ohio, zapušča brata Franka, v starem kraju pa dva brata.—Is Oklahoma je prišla na obisk k družini Mike Zupančič hči Lil Rusi se drze aretirana Američana Frankfurt, Nemčija, 12. avg.— Pogajanja med ameriškimi tn ruskimi uradniki še niso rezul-tirala v izpustitvi dveh Američanov, ki sta bila aretirana, ko jal, da bo ameriška vlada nudila u»n 8 iV0Jim r"to4wT) Po™fni" zaščito vsakemu posamezniku, ki kom Cliffordom Uptanom. Spo-bo nastopil kot priča pred kon-itom/ sU obiskala njfgove starše grešnim odsekom. To velja tudi v Miasour ju, iz Clevelanda gre- za ruske državljane. st* v Callfornljo, od tam pa v n , . „ , . , Korejo, kamor je bil poročnik Pred kongresnim odsekom je J 'premeščei. ponovno nastopila Llizabeth K Bentley, bivša članica ameriške komunistične strsnke, Izjavila je, da je dobila $2,000 od sovjetskega poslaništva v VVashingtonu kot nagrado za špionažo v vojnem času. Profesor oba>dil "mrzlo" vojno Amerika bo izgubila svpbodščine Chicago. 12. avg.—Dr. Harold D. Lasswell, profesor prava na univerzi Yale, je obsodil "mrzlo" vojno med Ameriko in Sovjetsko unijo. Dejal je, da bo Amerika postala vojaško-jatnlaka država, če se bo ta ¥djna - nadaljevala. Izgubila bo civilne svoboščine. « "Atomska bomba ne bo prestrašila Rusije," je dejal. "Ameriško osredotočeni svet ne bo varen, ker je gotovo, da ima tudi Rusija orožje mnsnegs uničevanja. Vprašanje sedaj ni samo socializem in kspitsllzem, temveč tudi nevarnost, ki je posledica mrzle vojne. Nova kasta se je rodila v Ameriki. To je kasta generalov, ki ima glavno besedo v kovanju smernici ameriške zunanja politike. Ta kasta je v nasprotju z ameriškimi tradicijami/' cono. Američsna sta poročnik Sherman S. Turner in Roland Meyers, civilni uslužbenec voj-sta dospela v rusko okupacijsko' nega departmenta. VOLILNA KAMPANJA PROGRESIVNE STRANKE V NEW YORKU New York, 12. avg.—Progresivna stranka bo uradno odprla volilno kampanjo v New Yorku z velikim shodom 9 septembra. Glavna govornika bosta Henry A. Wallace, kandidat za predsednika, in senator Glen H. podjetništva, Ti si prišvajajo pravico do grmadenja profilov in ropanja ljudstva. Kongres nI na izrednem zasedanju storil ničesar za ustavitev inflacije in dviganja cen Ameriško ljudstvo je dobilo nov ukaz. Taylor, kandidat za podpredsed- da ae igra nadaljuje. Obe stari nika Shod sta aranžirala državni odbor za Wallacea in Ameriška delavska stranka. C. B Baldwin, direktor kampanje. je dejal, "da bo shod demonstracija ameriškega značaja progresivne stranke Na ahod bodo prišli progresivni elementi in vsi oni, ki sn se vedno borili za ljudske interese, za mir in svobodo. Borba za svobodo se mora dane« voditi proti sebični manjšini, ki nas skuša pognati v atomsko bombo in postavlja privatne profite nad dobrobit in blaginjo Ipid.tva Progresivna stranka zavrača blatenja in potvarjarije ameriške zgodovine s strani zagovornikov Kisti*m.i «volaidiK-gi* stranki, demokratska in republikanska. zavajata ameriško ljudstvo." « Baldwin je nspovedsl, da ae bo shoda udeležilo na igrišču žo-gometnega moštva Yankee 75,-000 ljudi. BritskeČete v akciji proti gerilcem Kuala Lumpur, Malajski polotok, 12. svg,—Britske čete ao bile poslane v akcijo proti gerilcem. ki ae skrivajo v džunglah H, M nice, upravitelj kevcukartke plantaž« je bit ustreljen v gertiskom napadu IM njegovo t|ÎMi. Marshall bo morda resigniral Newyorški list objavil poročilo Waahlngton. D. G. 12. avg.— Državni tajnik George C. Marshall se je baje spri s predsednikom Trumanom in odločil za resignacijo. Zadevno poročilo Je objavil newyorški list Star. Poročilo pravi, da se Marshall ne strinja s Trumanovim programom v prilog Izraelu, Židov ski državi v Palestini. Trumgp je, za popolno ameriško priznanje Izraela, podpiranje prošnje židovske države za vstop v organizacijo Združenih narodov ln ameriško posojilo $100,000,000 Izraelu. Mlchael J. Dermott, uradnik državnega departmenta, je zanikal poročilo. "Gotov sem, da se Marshall in Truman nista sprla." ja dejal. "Vprašanje popolnega priznanja Izraela in posojila je predmet dlskuzlj." Predsednik Trumsn je tudi zanikal poročilo, da bo Marshall resigniral. Unija sklenila novo pogodbo Provizija o zvišanju pla£e ukljucena ' Mow York.—(FP)—Unija International Ladies Garment Workers ADF je sklenila in podpisala novo pogodbo z orga nizacijo delodajalcev. Pogodba krije okrog 47,000 članov unije v New Yorku, uposlenih v industriji ženskih oblek, in v veljavi bo tri leta. Pogodba Je bila podpisana v navzočnosti newyortkega župana Wllliama O'Dwyerja. On j« dejal, da je pogodba lahko zgleo mestu in vsej deželi, ker zagotavlja mir v industriji. Provizija glede zvišanja plače v soglasju z dviganjem cen je uključena v pogodbi. Kadar se cene dvignejo, lahko unija zahteva zvišanje plače Več sprememb v aoglaaju s provizijami Taft Hartleyevega zakona je uključenih v pogodbi Provizija o zaprti delavnici je bila Izločena in nadomestila je provizijo o unljski delavnici po volitvah, katere bo odredil fedoralnl delavski odbor. Delodajalci bodo lahko najemali Izurjene delavca,' ki niso člaut »inne p«vl pogojem da morajo postati člani v 90 dneh Prej so Mtijiiiuili Mlim 44*r«e unije. Progresiv ci se zavzeli za zamorca Stranka obsodila governerja Greena Cktcega.—Progresivna stranka se je zavzela za zamorca Corrie-ja Sanforda, uslužbenca v bolnišnici vojnih veteranov v' či-kaškem predmestju Maywoodu. Obsodila je governerja Greena in , njegovo administracijo, ker sta ugodila zahtevi države Mia-slsaippi za ekstradicijo Sanforda. Država MissiMsippl je obdolžila zamorca, da je ukradel količino bombažnega aemena v vrednosti $30 7. junija tega leta, Rekordi dokazujejo, da Sanford sploh ni bil takrat v državi Mis-sissippi, temveč uposlen v bolnišnici. Grant Oakes, kandidat za governerja države Illinois na listi progresivne stranke, je naslovil pismo governerju Greenu z zahtevo, naj prekliče dovoljenje za ekstradicijo zamorca. "Voditelji republikanske in demokratake stranke so na konvenciji v Phiiadelphlji pred nekaj tedni uključill provizije o civilnih pravicah v platformo," pravi Oakes v pismu. "Sedsj je čss, da dokaicjo, ds ao za civilne pravice. Uporaba oblasti države Illinois, da ae zamorec Sanford polije v tlačanstvo lastnikov bombažnih plantaž je srs-mota, katera ljudstvo ne bo to-lerlralo. Akcija governerja Greena je ožlvljenje suženjskega zakona, ki je bil pokopan po civilni vojni. Pričakujemo, da bo Green revidiral svoje stališče In s tam ohrsnll dobro Ime drževe." Skupno poljsko-češko industrijsko središče Tekmovalo bo lahko s Porur jem. Državi bosta podpisali trgovinski dogovor Varšava. Poljaka. 12. avg. — Poljska in Cehoslovakija sta se stavili načrte za zgradnjo ogromnega industrijskegs središča na ozemlju med Katowico v južno-zapadni Poljski in Ostravo v čehoslovakiji. Načrti so bili razkriti z objavo poročilo o seji članov poljsko~čehoslovaškega Sveta za ekonomsko kooperacijo. Industrijsko središče bo lahko tekmovalo s Porurjem v zapadni Nemčiji. Objavljeno ja bilo naznanilo, da bosta Poljsks in Cehoslovakija kmalu podpisali petletni trgovinski dogovor. Izmenjava blaga med državama bo dosegla vrednost $200,000,000 1, 1953. Poljski krogi poročajo, da načrti določajo združenje Industrij jekla, premoga, cinka in telesa obeh držav. Ogromno Industrijsko središče bo skupna laatnina. Jeklarske tovarne bodo produ-cirale 10,000,000 ton jekla letno in v teh bo uposlenih 25,000 delavcev. Poročilo dostsvlja, da so bili na seji članov poljsko-čehoalo-vaškega svala sprejeti zaključki glede transportaclje In plovbe. Reka Oder bo postala glavna transportna žila. Parniki bodo prevažali čehoslovaško blago ln produkte po reki v &!?tin, pri-stanlščno mesto ob Baltiškem morju, Zgrajene bodo tudi nove železnice in ceste med drla-vama., Pričakuje se, da bo program izveden v dvar.sjstih letih. Is-,4|jenje programa se je pospeši W po preobratu v Čehoslovakiji v februarju, ko so komunisti dobili vso oblast. Gradnja električne centrale v Dworyju, Poljska, se je pričela. Električna centrala bo produ-elrala 150,000 kilovatov električne sile dnevno. Večji dal Avstralski mornarji podprli Malajce Izrekli so se proti zatiranju ljudstev Molbourne. Avstralija.—(ALN) —Mornarska unija je naznanila, da ne bodo njeni člani dslsli na'Ctrojev, turbin ln druge opreme parnlkih, naloženih z orožjem j® preskrbela Cehoslovakija. Finančne reforme v Franciji Program predložen narodni skupščini Parts. 12. avg.—Finančni minister Paul Reynaud je predložil narodni skupščini program finančnih reform v odobritev. Namen je zaščita franka, denarne enote, Reynaud je dejal, da bo Francija deležna trajnih koristi, če bo skupščina odobrila program. Sedaj je odvisna od ameriške pomoči na podlagi Marshallove« iu načrta. Program določa znižanje državnih stroškov za sto milijard frankov v tem in prihodnjem letu, Francija bo razpisala notranje posojilo zs kritje deficlts. Reynaud je sugeriral podaljšanje delovnega tedna na 45 ur, in strelivom, S tem so preprečili isvedbo načrtov avatralsko vlade glede podpiranja brltskih vojaških čet, ki skušajo zdrobiti- revolto delavcev na Malajskem polotoku. zunanji minister Herbert V. Evstt je priznsl u člnkovitost bojkota, ko ja pred odhodom v Lopdon izjavil, "da bo vlada pošiljala orožje za zatiranja revolte malajskih komunistov." Voditelji mornarske u-nije so mu odgovorili, da ne bo noben parnlk, naložen z orožjem, odplul Iz avstralskih luk- Desničarske grupe so razkače na, ker so avstralski delavci odprto povedali, da ne bodo pro-ducirali In ne prevažali orožjs ss zatiranje drugih ljudstev. Pomolski delavci nočojo nakladati tovorov na holandske par-nike že dve leti. Bojkotirajo tu dl grške parnike, odkar so bili delavski voditelji ustreljeni v Atenah. Boj kotiranje Španije je bilo odrejeno, ko je diktator Franco zasegel oblast. nih industrij. On je a|>ellral na narodno skupščino, naj takoj odobri program finančnih re. da se povečs produkcija, kakor form In s tem pospeši ekonom-tudi reorganiziranje podržavlje- sko okrevanje Francije. DEMONSTRACIJE PROTI DRAGINJI V AMERlSKO-BRITSKI CONI Frankfurt. Nemčija. 12, avg,— Demonstracija v znak proteata jroti draginji so v teku» v me je krščanaki demokrat. Stranka je /apretila z akcijo. Voditelji »Irokovnih uivj so dih v ameriško-britski okupa- (sds I i oklic za splošne demon-•ijaki coni. Vojaška policija Je. «(riacljct proti draginji. Zavrnili dla poalaria v akcijo v nekate-l*, trditve ameriških in britakih Ih mestih za vzdrževanje miru uradnikov, da so denarne refor-n leda, ko ao demoriatrantl na- pt^poln u*|H.h. Izjavili ao, da jedli prodajalce živil. m j0 »jtuaclja poalahšela po uve- V Augsburgu Je več tisoč ženak |j„vljmju reform ..valilo na tržišča Jn -le-Hlai ,e Najbolj prizadeti so delavci jV • r O rT b,,° Pritožujejo », da niso dobili do-mt oaeb ranjenih. Demonska- V(i|J ,|(|Vjh m-fk y um#f|J|(vl „ " .vr4^ v Ansbechu, ,ure marke po uveljavljanju de- SESKI . Mimmkir I narne refor me Dalavrl sploh m Voditelji atrokovmh unij Vm r Nuernburgu ao organizirali streže in jih poslali v podeželake kraje, ko ao kmetje naznanili, da ne bodo pošiljali pridelkov na tržišča Kljub Izjavi dr. Ludwiga Kr-harda. načelnika nemške ekonomske komialje v Biconijl, da morejo kupovati živil in drugih potrebščin po aedarijlh cenah. Rumunska vlada zanika poročila Tehnični veščaki obeh držav so Nestavlli načrta gleda dobav-Ijanja surovega materiala Industrijskemu središču. Ustanovljeni so bill posebni odbori aa Uvedbo načrtov, Telefonski delavci zahtevajo zvišanje Kompanija izkaauje porast profitov New York.~~a Field Wright, goveiner Miaaiaaipplja, Riuii rumunski minister aretiran London. 12 avg.—Valer Roman, bivši min.atar v rumunski vladi, je bil aretiran, pravi poročilo Iz Hukai ešte Policija je Bukarešta, Rumunija, 12 avg. —Vlada je zanikala poročila, da ao cene dosegle višek in d« «a Ini razpisala volitve, pri katerih ho altoaii|a izboljšala, >e stran- ( bodo volllci odločili, ali nei Ko aretirala tudi več n/egovlii prip» ka aOctslnih demokratov ohiavi- munija postane del Sovjetske' teljev Obtoteni so ekonomske la proklemerijo z obsodbo trner unije Poročila »o objavila tur- j sabotaže tn poneverbe denarjs Ilir avolaaln«* figovim- F.rluod dolgem ¿asu je opaziti, da je vojno hujskanje v tej deželi zadnje dni nekoliko pojenjalo. Svoj viaek je doseglo sred julija, ko je bilo ameriško ozračje po zaslugi žoltega tiska in ra dia nasičeno s histeričnimi ugibanji in proglasi vojnih hujska čet', da znu v Berlinu vsak čas i/bruhniti nova vojna med Rusijo in zapadnimi silami. Kadi lega hujskanja so nekaterim Ameri čanom tudi odpovedali živci, da so postali hister^LčfA 1 Neki Wa shuigtončaii (D. C ), veteran prve svetovne vojn* kj oče sina, k ima biti upoklican v armado, si je v duševni zmedenosti končal življenje na pokopališču Arlington, češ da ne mara dočakati dneva, ko bo njegov sin poslan v klavnico. Nelli veteran, botnbar dir v zadnji vojni, pa je iz "ukradenega" letala spustil bombo na glavni stan Združenih narodov v Lake Succesgu, N. Y., v znak protesta, ker varnostni »vet po njegovem mnenju ni ničesar sto ril za preprečenje grozeče vojne. Iz zdravniških krogov so tisU dni prišla poročila, da imajo opraviti s histeričnimi bolniki, prepletenimi radi vojnega hujskanja. Do preokreta v tem vojnem hujskanju je prišlo po ustanovn konvenciji nove progresivne stranke, ki je posredno toliko vpli vala riu predsednika Trumana, da je takoj po njenem zaključku izjavil, "da so dobri izgledi za mir". Ta Trumanova Izjava sicer ni bila všeč žoltemu Scripps Hovvardovemu časopisju, ki je na vsak način hotelo vojno. Do te spremembe je prišlo po preokre tu v Washlngtonu, ki je deloma radi VVallacevega gibanja in deloma na pritisk Francije in Anglije odločil za politiko pogaja nja s Sovjetsko Rusijo glede Berlina in nemškega vprašanja sploh Ker se želje vojnih hujskačev /a enkrat niso izpolnile, da bi prišlo do odprtega konflikta med feusijo in Ameriko, se zdaj mas-tijo z vohunskimi preiskavami in "bdkritji", g katerimi so jim postregli republikanci, da zakrijejo svoj reakcionarni rekord v kon gresu in namečejo novega peska v oči ameriški javnosti. Ce ne gre s straienjem z vojno, gre pa s strašenjem z rdečim bavba vom in .dozdevnimi sovjetskimi vohuni iz pretekle vojne. Kadar bo konec teh senzacij, bodo našli pa drug«1, da bodo lahko nadaljevali svojo mrzlo vojno proti domačemu prebivalstvu in proti Rusiji. V ta namen dobro služi komunistično strašilo. * Ničesar bi vojnih hujskačev bolj ne udarilo nego možnost, da pride do kakega sporazuma med Kusijo in zapadnimi silami. Tu možnost je sicer mujhna tako glede Nemčije kakor sklenitve nove pogodbe o mednarodni plovbi po Donavi, o čemer se zdaj vrte pogajanja v Belgradu. Značilno za današnje dni je vsekakor to, da je prišlo do teh pogujanj v Moskvi in v Belgradu. In dokler so pogajanja, je upanje, da bo prej ali slej prišlo do kompromisnih sporazumov. Kako se razvjjajo pogajanja v Moskvi, je največja tajnost. Mi smo že večkrat naglasih, da smo načelno proti vsaki tajni diplomaciji. Toda če premotrimo žalostne sadove odprte diplomacije zadnjih treh let, ko so ge predstavniki spornih držav javno bičali in dtug drugemu odprto metali polena pod noge, tudi za tako diplomacijo nc mote biti nihče navdušen. Prinesla nI drugega kakor poostren je konfliktov in med narodi zaplndila novo sovraštvo, nov šovinizem. Sicer ko hile to le posledice, ne pa vzroki konfliktov. Toda dejstvo je, da se v zastrupljenem mednarodnem ozračju poostrit jejo tudi vzroki. Ce bi se na primer v Mo skvi zdaj javno bičali kakor se na lielgrajski konferenci podonavskih dr/av in /apadnih sil, hi bila vojna propaganda v tej deželi še danes na višku; /daj pa morajo njeni razpihovale! le ugibati, kaj se dogaja /a kulisami, ali pa molčati. * V reanici je že lani, i>o skrahiranju londonske konference zunanjih ministrov Ametike. Anglije, Francije m Kusije postalo jasno, da s tako odprto diplomacijo ne bo prišlo do sklenitve nemške in avstrijske mirovne pogodbe. Kakor kaže, so do tega za« kljucka prišli tudi v krogih visoke diplomacije prlradetlh vlad. Zato se /daj tudi pogajajo «a zaprtimi vrati v Moskvi. Znamenja mi, da je ta konferenca v Moskvi večjega pomena kakor pa bi bilo soditi |to dejstvu, da so zapadne sile zastopane v teh razgovorih s Stalinom in Molntovum le po svojih poslanikih in m- po višjih dižavitikih Kaj je predmet teh razgovorov, je sicer znano. Ta predmet ni sumo Berlin, katerega ni mogočo izluščiti iz celotnega nemškega \ptuaanja, marveč ne iszgovorl gotovo sučejo tudi u ključnem vpiašanju, na kaki podlagi bi bilo mogočo ptiti do sklenitve nemAke mirovne pogodi** To sodimo po tem ker se je v Moskvi že vršila serija konferenc in kakor vse ka>e. se l*.do ti razgovori nadaljevali, dokler ne pridejo bodisi do kakih rt varnih kompromisov, na podlagi katerih bi se mogla vrilti nova konfetenca oživljenega sveta zunanjih ministrov, ki hi sestavila mirovno |*»godb<> /a Nemčijo, ali pa dokler ti razgovori zof»et ne nasedejo na t er I . . . a Slednjega ne more risklrati nobena stran, kajti v takem pri metu bt se svetovna situacija se poslabšala in v Berlinu, sploh v vsej Nemčiji bi prišlo do nove krize Ce ptlde do slednjega, bodo vojni hujskači zopet na konju, možnost nove vojne v pri hod n j ili !>ei letih toliko vet ia Z diugo besedo odnoftgjt med Kusijo in /apadntmi silami ao pttšli do točke, ko se morajo "zmagovalci" sporazum«»!i glede bodočnosti Nemčije, ali pa bo ta konflikt zašel v tako nevarne vode da se bo prej ali slej razticščil v novem požaru, ki bi pomenil sigurno unnenje vse Evrope in totalno tzči panje, ako že ne totalno uničenje tudi Rusije in Ametike Glede slednjih dveh je znano to. da Amerika poseduje orolje — atomske bombe etr — s katerim lahko zada »lične udarce Rusiji kakor jih je zadala Jap< nski, ne vemo |*a daii tudi Kusija j*»aedujc slu no orožje zlasti atomske Im mbe in *u|»eil>otiihnike ki In se luhko kosali i najnovejšimi amettikimi tipi. k katerim In lahko vrnila šilo za M999ig|999iM9l O obiskih ia počitnicah v Michigmnu Waat Frankfort, 111,—Čas za počitnice je tukaj. Tudi jaz jih imam, in sicer že od 25. junija, odkar smo šli premogarji na stavko, da izvojujenpo pokojnino za stare rudarje. Sedaj smo to dosegli, toda veliko je še takih, ki kar naprej garajo, dasiravno so nekateri že nad 70 let stari. Ti so pač lačni dolarjev. Dne 4. julija sva imela z ženo precejšnje število obiskovalcev, iz Chicaga sta prišla na počitnice moj sin Frank in hči Fran ces, sorodnica Helen Gobec iz Clevelanda, par dni pozneje pa str ae pripeljala z novim avto-rnobilom Frank in Jenny Fatur L njuno hčerko. Janny je dobro znana pevka zbora Zarje iz Clevelanda. Ona je hči brata moje žen«, rojena Perušek. Samo ob sebi je umevno, da smo se prav dobro imeli. Zadnji so se poslovili od tu 12. julija. Dne 18. julija pa je zopet prišla domov moja mlajša hči Mary Ammudsen iz Chicaga. Bila je na počitnicah teden dni. Ko so ji počitnice potekle, pa sva se tudi midva z ženo jpodala v Chicago. Pri hčeri sva ostala čez noč, drugi dan pa svg zasedla vsak North Western-železniške družbe in se odpeljala do postaje Eacanaba, Mich., kjer naju je z avtomobilom že čakala mrs. Kordish in njena hčerka Sophie, katera je izvrstna šo/erka. Od le postaje naprej vlak namreč ne vozi in tako je bilo še 03 milj do najinega cilja. Tja ava dospela 28. julija ob dveh zjutraj. Z Andrejem Kordišem se nisva videla že 46 let. Njegova leta tečejo blizu SO, vendar pa je še vedno korenjak, čil in zdrav. Ima dve hčeri. Mary je poročena z Lauričem, Sophie pa je še vedno prosta. Ima tudi šest sinov, kateri so bili vsi v zadnji vojni in se srečno domov vrnili. Najbolj mi je ugajalo, ker znajo vsi slovensko in radi govorijo materin jpzjk. Rojak Kordish je bil rojen v Poljanah pri Ložu. V tem kraju Michigana so lepi kraji. Mesto Münsing leži prav ob jezeru Superior. Tamkajšnji rojaki in drugi so zaposleni v lesni industriji. Nekateri pripravljajo les v Šumi, drugi pa delajo v tovarni za pa plr. Stroji drobe debele hlode kakor žito, na drugi strani pa se valijo veliki zvitki papirja. V teh krajih živi veliko Slo-vencev, ki so večinoma doma iz Loškega potoka. Vsi so prijazni in goNtoljubni ter vesele narave. Za šoferko smo imeli miss Sophie Kordish, katerg nas je vozila po tamkajšnjih gozdovih, posebno okoli jezera Superior. Bili smo tudi na tisti veliki skali, s katere je pred mnogimi leti pridifoval Indijancem škof Friderick Baraga. V soboto. 31. julija, pa sva bi-Ia z ženo povabljena na svatbq v mesto Traunik. Ženin je bil Slpvcncc p«» imenu Knaus, nevesta pa poljske narodnosti. Na svatbi smo se imeli imenitno. Slovenci namreč lastujejo svojo dvorano, v kateri se Je vršilo ženitovanje. V spodnjih pro-štorih je bilo( dovolj jedače In pijače, v zgornjih pa ples. V npdeljo, avgusta, pa smo bili vsi povabljeni v Forest Lake. v naselbino, ki je oddaljena 15 milj od Muniainga, na «»«Weese?»**mm Slika a pikotno stražo pred veletrgovino Opponhoim Collins Depi. Store v New Torku. Stavka le nastala, ker se Je uprava/ trgov'na vrgla na "rpd bat Ing" namesto v pogajanj« za sklenitev nova pogedbe. Stavkgrjem je prišlo na pomočč več tisoč članov unij CIO. Raznoterosti O atomski bombi Pne 0. avgusta so potekla tri leta, odkar Je bila vržena atomska bomba na Hirošimo, nato pa še na Nagasaki. S tem strahovitim orožjem se ni samo končala druga svetovna vojna, ka-ter^ je tedaj že šla h koncu, ampak z nJim se je pričela nova doba novih upov, problemov in groženj. Takoj po prvi eksploziji atomske bombe so znanstveniki, mi-litarlsti in razni drugi "vešča-ki" najx)vedovali v zvezi z a-tomsko silo marsikaj^ kar je bilo preuranjeno in se pozneje iz-kazalo napačno- Kakor hitro je bila vržena prva atomska bomba, so mnogi domnevali, da dežela, ki ima atomske bombe, lahko namah uniči le tako mogočno silo, ki nima tega strahovitega orožja. Danes pa vse kaže, da je tudi to mnenje napačno. V zvezi z u-činkovitostjo atomske bombe, piše čikaški dnevnik Sun-Times tudi sledeče: "Atomska bomba je še vedno masivna in nerodna. Prenese jo lahko na kraj napada samo veliko letalo. Pri spustitvl bombe na tarčo je potrebna izredna natančnost. Vse to pomeni, da bi. čuječa obramba najdene dežele lahko nudila močan odpor. Raketna letala bi lahko z lahkoto napadla velika ietala, nogilce atomskih bomb. zlasti če bi letela iz oddaljenih baz. Vse atomske naprave Ze dinjenih držav morda ne bi zadostovale. da bi letala vrgla več kot ducat atomskih bomb ne sovražnikovo ozemlje, ducat bomb pa ne bi imele drugega ličinka kot da bi združile napadeni narod za odločen boj. Skratka, učinkovitost atomsko bombe zahteva predpogoje: Naj- ---— vendar pa gre zopet z veseljem domov. Doma pa se moje počitnice nadaljujejo, kajti v premogovnik ne mislim več Iti,'v katerem sem pustil svojo mlada leta in moč. V premogovnikih sem delal nič manj kot 42 let. Frank Kochevar. prej bi bilo potrebno zaseči baze blizu tarče in uničiti sovražnikovo zračno silo. To pa bi pomenilo že samo na sebi zmago, torej brez atomskih bomb." Ameriški Industrijalec o razvoju rusko Industrije Znani elevelandski industrijalec James F. Lincoln je bil na obisku v Evropi in raziskaval gospodarske razmere v zapadnl Evropi. Po povratku je podal novinarjem svoje mnenje o Rusiji, tyarsfcallovem načrtu itd. Britski industrijalci in kpn6er-vativni politični voditelji so mnenja, da ameriška posojila Angliji in Marfchallov načrt vzdržuje na oblasti laborite, je dejal Lincoln. Časovni komentarji MILAN MEDVEŠEK Dva kontrastat podeželje ln vole-mosto Zadnji teden sem preživel nekaj dni na podeželju, prav za-prav v mestecu. Mod ameriškimi velemesti in podeželjem je razlika kot noč In dan. Velika industrijska mesta so neprijazna, hladna, da te zebe do mozga, majhna pa so gorka, prijateljska, intimno pozdravljajoča. V velikem mestu srečuješ soseda vsako jutro, pa se ne pozdravita, v majhnem mestu pa pozdraviš Človeka, kogar morda nisi še nikdar poprej videl. So še drugi Jcontrasti med velemesti in podeželjem. V mestih vse hiti in se preriva. Morda si tudi ti, čitatelj, eden tistih, ki nervozno butaš naprej, hitii brez smotra in se gneteš v histeričnem kolobarju z največjo naglico, kakor da bi ti gorelo za petami. Teko se obnašajo ljudje v velemestih. Vse drugače pa na podeželju in mestecih. Ljudje so mirni, naravni, zdravi, normalni, veliko bolj srečni kot v velikih mestih! Toda v velemestih je ve£ prilike za zaslužek in tako leto za letom prihaja mnogo ljudi s podeželja v mesta, kjer morda naj dejo večji kos kruha, ne pa tistega naravnega življenja kot so ga živeli doma, v prosti naravi, kjer so vživali gorko domačnost in živeli normalno, naravno življenje. Stanovanjska kriza v velemestih N a š u svobodnopodjetniška ekonomija tako "imenitno" funkcionira, da sodišča dan za dne vom mečejo iz stanovanj revne ljudi, kateri nimajo kam položiti glave. Pred sodišči se odigravajo naravnost v srce pretre sajoče tragedije, na drugi stra- Dalje je Lincoln izjavil: "Naj- ni Pa «toje prazne hiše, toda lju- ftolj «««Vse začeli,, kef ijfe .flMMSP"* ska industrija bolj gladko obra-1 kupili. Vse to je rezultat našega tuje kot so pod vtisom mnogi svobodnega podjetništva, "naj-Američani." i boljšega" sistema pod svobod I nim soncem ... Ne komunizem, Dalje pravi Lincoln, da je pač pa se bo uničilo svobodno iskal informacij o ruskem go- podjetništvo samo! Morda še ne spodarstvu od raznih inženirjev jutri, pojutrajšnjim pa gotovo! in industrijalcev, ki so bili v Ru- Farsa v Jolletu ni bila popolna sij i že po vojni, .kateri so mu| Kakor sem zadnjič poročal, so pravili, da se rusko gospodar- 1 avgusta slovenski katoličani in stvo in industrija hitro razvija člani KSKJ proslavljali 50-let-in ne bo vzelo dolgo časa, ko nico rojstva te organizacije. Ob bodo Rusi lahko konkurirali s tej priliki so prali bivšega ljub kapitalističnim svetom. Toda Ijanskega škofa Rožmana, če pa Lincoln tem poročilom nI ver- so ga tudi oprali, je pa drugo jel, po obisku v Evropi pa se je vprašanje. Jankovič je zapisal, prepričal, da so ta poročila res- da lahko zamorca še tako pereš, večerjo k Kordiševi hčeri, omo-| .,- ženi Laurich Pripravila nam t/ ... je zelo okuano večerjo. Prav V* bilo na SC JO lopa hvala, Mary! Une 2. avgusta pa Je prišel čas najinega odhoda Zopet naju je Sophte odpeljala s avtomobilom na postajo Escanaba Z nama Je bil tudi njen oče Kordlah Družini Kordish se lepo za hvaTjujem za uuobno stanovanje In dobro postrežbo Mrs. Kordish je rea izvrstna kuhari-ca človek gre rad kam na obiak. društva 62 SNPJ I Ca I u met. Mick. — Članstvo društva 02 SNPJ pozivam na I redno mesečno sejo, ki se bo vršila v nedeljo. 15. avgusta, začetek ob dveh popoldne Udeležite se v velikem številu. Po seji bomo imeli nekoliko prigrizka (Doapelo prepozno za priobčitev v sredo —-Ured.) Jooopfc Pockawor. tajnik ognilo Znano vsekakor je, da na področju raketnih letal Rusija nič -r« zaostaja za Ameriko ali Anglijo, ako ne prednjači. Ne gre torej samo za ueodo vse Evrope, marveč tudi za uaodo Amerike m Rusije Sigurno je tudi ln da v tem konfliktu ni lakih problemov, da bi Jih ne mogli rešiti okrog zelene mize. ako na obeh straneh pos4duJejo voljo za mirno Izravnavo spornih vprašanj. nična, in pravi: "V Evropo sem šel s prepričanjem, da je vse to govorenje o nevarnosti od strani ruske industrije, navaden bunk, domov pa sem se vrnil prestrašen vsled velikanskega napredka ruske industrije. V Evropi so mi povedali razni veščaki, da je Rusija naredila v zadniih nekaj letih velikanski napredek v svoji industriji. Ce bo ta dežela s tako naglico razvijala svoj sedanji produkcijski program, po tem bo najbrže vsa zapadna Evropa In morda ve» svet zajet v območje ruskega gospodar- pa «bo še vedno zamorec. To je le primera, v resnicj pa je najbolj črn zamorec bolj bel in čist krt škof Rozman. To farso v Jolietu bi si pisec rad od bliže ogledal, nakar bi jo namalal v Prosveti, a baš tisto nedeljo sem bil na "Ameriško-slovenskem dnevu" v Pittsbur-ghu. Pri tem je zanimivo, da škof Rožman sam priznava, da je bil v času najkritičnejše ure sloven skega naroda zagrizen pristal, italijanskega papeža, zato se je obrnil proti slovenskemu Ijud-ljudstvu. Toda če bi to tudi obžaloval. potem bi vsaj malo oči stva. Rusija bo najbrže postala stil svojo dušo, toda on izjavlja, v nekaj letih najmogočnejšo In-j da je bil proti slovenskemu ljud dustrijaka de/ela na svetu, če atvu, nato pa poudarja, da |e bi bo šla tudi v hod oče s tako hi- na mestu tedaj in prav tako da-trim tempom naprej." neg. K temu človek ne more reč: Vlado Jordan: Pokol je 1143. drugega, kot da je največji, neod-pustljiv greh, kadar se nekdo obrne proti svojemu ljudstvu jp ga preda na milost in nemilost sovražniku. In to je storil škof Rožman, kogar sedaj na vso poč perejo slovenski klerikalci v Ameriki. Klerikalci so hoteli ^a to far-, so izraoiti tudi kongresnika Blatnika iz Minnesote, toda Blatnik je bil pameten in se povabilu, da bi skupno nastopil z največjim slovenskim kolaboratorjem, ni odzval. Vsekakor so Blatnika pridobili za ta nastop pod napačno pretvezo, kakor hitro pa je uvi*. del, v katerem grmu tiči zajec, je povabilo odklonil Bila bi res sramota, če bi ta napredni kon-grešnik govoril z istega odra kot škof Rožman. Poslovilni ve£or sa revorenda Gabrovška ■ , - V 1 ..... A. D. pproča, da so farani sv. Vida priredili ppslovilni večer za duhovnika Gabrovška. Kam s^ je namenil ta dični "gospod", poročilo ne pove. Toda naj Že gre kamor koli, žimeriški Slovenci ne bomo nikdar pozabili tega "sina" slovenske matere, ki je naperil tožbo proti slpvenskim Časopisom za tako ogromno vsoto. Seveda, s tem ni rečeno, da je tožbe konec, pač pa bo visela nad nami še dolgo. Zadnje čase ne slišimo dosti o prispevkih za obrambo našega naprednega Časopisja, zato apeliram, da še nadalje sleherni napredni Slovenec prispeva po svojih močeh, če nočemo, da nas ne izigrajo razni ubežniki in domače poturice. . Ameriški Slovenci potrebujemo zavedne Slovence, ne ubežnike 1 Ameriški Slovenci potrebujemo svežih moči, ne pa pokvarjenih ubežnikov, kateri prihaja-j 1 918 po dovršen ju svoja slu IJevaU. Tako ja 39. miji Ma išbe kot predsednik Zed. dršav,^- po oovi redsedr Ml Modercaiju M. Noahu; I Je pretrpeli* vgii (vprvke) sekta, nudi ing^ilan dokaz, di ofc|-«taji v splošnem duh vgrik* nestrpnosti . . . Nila postave eo d» zdaj edini protistrup, naperjen proti tej slobi ln Milijo ap le naše vprtke. pač pa tudi ei vil ne pravice, postavljajoč nbo ji ni isto enakopravno podlag«. /*oda še mnogo bo trebi storiti, kei dasi smo svobodni v smislu tikone, na moremo tega reči lx vidika prakse . .. Ljudsko mn*> nje potrebuje i efortttaeije na i*j točki," V drugam pismu, ki fa je pisal pred tam, v ja Thomaa Jeffarson israoll tel, ki Je bila pravilno ta kot njegovo občutje s odrotp I. 1914, sail nu- osnače- koli vero. Njegov cUj Je bila na versko svobodo In ja priv f popolna verska ifsfc^t. Od 1. 1776 do 1797 Ja bilo pra-klicanih nekaj trdih zlpostav-Ijalnlh zakonov, toda zmaga a tem še nI bila dobljena V letu 1779 ja Thomas Jeffarson pred-ložil virglnski zakonodaji svoj predlog za vzpostavitev verska svobode. Večina poslancev Ja bila presenečena in zavzeta nad popolno svobodo vaatl, zahteve no v predlogu. Jeffersonu in njegovim pristašem Je vselo šest let preden so dosegli, da Je bit predlog sprejet. Lets 178» Ja bila končno sprejeta kratka resolucija, v kateri Je bilo navedeno sledeče: ". . . nihče na bo prl«il)an, da podpira ali zahaja h kskršnernukoli bogoslužju, ali da b| trpel radi avojaga verskega nesiranja In prepričanji, temveč naj bodo vsi ljudje sve-bodni, Izpovedovati In na podlagi tega obdršaU svoja naslra-nji v verskih sadevih. in to na sme v nobenem ozlrp «manjša ti, povečati aH prizadeti njiho vlh civilnih imožnoetl,- Pred Log M d. zaščit v«« d.isvljane v njihov. ^Kmt fitU, V novi JuçoeleviJi «a rasvlja tudi fllmaka industrij«. ■svobo Jfrffersoft p pisal v »veji Avtobiogi.fijf * osnutek flkofts miel «II) tu svoje zaščitit«- I.HHI da i • tekel jo svobode vesti ¡¡j & iMlttjsrm lpol i a moden ■in Huulotu tat neveiiuku ku kršnegakoli prlp«dntštv« " [ Ta zakon je služIl kot vzorec tske prikladna danes kot Je kila tedaj: ■■MiM ripi so podrejeni odgqvorno«tl Urn nikogar p mirni radi različnih potpv, ki Jim morda sledimo, uvflrjMM. Ja so najkrajša, ki vodijo k ni-šemu končnemu clljui s)' dimo ivoji dobri vesti, bodimo zado voljni v nadi, di pridemo JKiv po teh različnih poUh ne luifMtu skupaj."- -(Common Councll) , Liitnlci Kee pečini sek#A velik drpšte? ali dsacJJ. «II R9 M» t?** i skirsgii denarje. mJ t 41 t al« •prse| «sbtevs ad MA da s« taka «glašeala Is Meti. «Ima. drill««« PETEK, 13. AVGUSTA 1948 dopisnikom in članom JEDNOTE Kadar pišete Proevoti ali ▼ glavni urad SNPJ, na pozabite v naalovu napravili poštne šie-rllko 23 «a baaado "Chlcago". Na kuverti vselej saplšlie: Chicago 23. 111. To bo olajšalo dalo na tikaftki poitL nam pa po-•potilo dostavljanje pošto. MIŠKO KRANJEC * Po večernem nebu počasi, skoraj neopazno plovejo rdeči oblaki. Gredo počivat za gore. Na vzhod in sever zamirajo drug za drugim nizki griči in se nekje daleč zgubljajo v prostrano, modrikasto, nerazločno, sanjavo ravnino, kjer je samo še rahlo prelivanje barv in nič drugega. Na zapad pa se hribi počasi dvignejo v gore, tam na zapadu stoji temnomodra gomila Pohorje, kakor ogromen grob, kakor težka, neprehodna pregraja na koncu evota. Za tistim Pohorjem so ob jasnem vremenu vidne še višje, še močnejše gore, ki jim zaostrene vrhove pokrivajo bledikaste krpe »nega. Vzel me je torej na ta v okolici navišji vrh, na vrh s čudovitim razgledom, kjer stojita le dve vinogradniški hiši in ob hišah dva jag-neda, podobna visokima obeliskoma, kjer se po vinogradu spuščajo nizdol redi trte ob kolih in se zdi, kakor bi bil vrh lepo počesana glava. Samo od strani sem mu pogledal v obraz in zdelo se mi je, da je naš učitelj, s katerim sva malo prej pila in brezkončno modrovala v neki zidanici, se zavijala v oblake dima slabih cigaret, mahala z rokami, ko sva si ugovarjala, pa se nato spet strinjala v tem in onem, in ko »va gospodarju vsiljevala vaak svoje mnenje. Daai me je bil pri zidanici prav on pregovoril za sprehod na ta vrh, se mi Je Vendar včasih zdelo, da ga ni poleg meno, ali pa, da se njegov obraz spreminja, da prehaja iz enega v drugega, tako da naposled niti nisem vedel, ali je šolnik, ali pa govorim z docela drugim človekom. Pogledal sem ga in zdelo se mi je, da je vendar le naš učitelj; spoznal sem ga po tem, kako si je prižigal cigareto in kako si je brisal čelo, ki se mu Je orosilo od razgretosti po vinu. Naposled sem ga spoznal po govorici in po vsebini njegovega govora. Zakaj, ko si je prižgal cigareto, je postal, se zagledal pred se in dejal nekam otožno vzneseno: "Ali ni krasna naša domovina?" Ni me posebno mikalo, da bi ga poslušal. To njegovo pesem o domovini sem dobro poznal. 4Cakor mnogo takih ljudi, zlasti učiteljev, je začel svojo pesem pri domovini Ta domovina pa je bila kakor nekak trden, strašen steber, h kateremu je privezan z nekaj metrov dolgo vrvjo in mu je dano, da se ves dan vrti okrog tega stebra, vrti od jutra do večera, dan za dnem, leto za letom, vse življenje, vrti vedno v istem krogu, včasih nekoliko bliže stebru, potem spet v tisti dalji, ki mu jo dopušča vrv; dalje od. tod ne more; vrti se in vrti in to vrtenje postaja enolično, dolgočasno, utrujajoče; in ko se tako vrti, govori samo še o tem stebru in zdi se ti, da govori o tem stebru tako, kakor govore otroci o trnu, ki se jim je zasadil v nogo, pa jim ga nima kdo izdreti. "Ali ni krasna naša domovina?" je ponovil. Hal sem se tega začetka, zakaj nekaj morečega, mučnega in ubljajočega se je skrivalo za tem naslovom. Vedno me je spominjalo človeka, ki je šel k spovedi, začel lepo in spečano: Spo-vem se vseh svojih grehov .,., a potem, ko se je bilo treba res Izpovedati, je govoril samo o tem, česar ni storil, ne pa o tem. kaj je grešil. Pa je tako nadaljeval s svojim neizpoveda-njem: "Poglejte te-lo naše gričke s temi hišicami! Ali ne stoje te hišice, kakor razvrščena vojska, ki v dvostopih maršira nekam daleč? Kam potujejo? Saj so vendar večno na istem kraju. Pa vendar, če boste tu obstali jutri, se vam bo zdelo, da natančno le niso na istem kraju, da so se razmaknile ali strnile. Zdaj spet se vam zazdi, da se nekatere pogovarjajo prijazno in kle-petavo, druge se drle kakor da so sprte. Poglejte le ono Kislovo ln Kajhovo, opazujte ju, ali *e vam ne zdi, da ae jezita druga na drugo? In v resnici se Vsaj jaz imam tak občutek, morda zato, ker vem, da sta njuna gospodarja sprta. Zakaj sta sprta? Bog si ju vedi, morda ker sta slovenskega pokolenja ln je že tako navada, da se Slovenci moramo večno prepirati, večno iz|>odJedatl drug drugega.-^ Poglejte te dolince! Zdaj so megla dviga po njih. S to svojo meglo bodo kasneje podobne jezerom. (Dalje prihodnjič) "PROLETAREC" —SocUBeiično-delavaki tednik— Glasilo Jufotlovsnske soc. zveza ln Prosvetne mstice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku, liano 83 aa celo. 81.75 aa pol. , 81 aa 6etrt lata. NAROČITE SI GA I Naalov: PROLETAREC CHICAGO 22. ILL. 2381 South Laaradale Avonno PEJSAZ Povedel me je s seboj na goro, na enega tistih nevisokih vrhov, kakršnih je mnogo v Slovenskih goricah, a vendar na takega, od koder je razgled čudovit Bilo je pred pomladjo 1941. Sijalo je prvo sonce; v zavetjih je bilo toplo, na odprtem pa je še hladno velo iz gozdov. Bil je čas, ko cve-tejo šele zvončki. Drugih rož takrat še ni mnogo; najdeš le še trobentice Mali zvončki cve-tejo po pobočjih, na obronkih gozdov, veliki po dolinah, kjer so orumeneli travniki, kjer rastejo jelše i i) vrbe, kjer so orumeneli travniki s šer-jem, kjer vedno dehti po trohnobi, kamor se spuščajo vrane in srake, in kjer bodo kasneje bohotno vzcvetele kalužnice, ki pregrnejo ves pas ob potoku z živo rumenim prtom. Večerilo se je in hladne dnevne sapice so ponehale. Smreke v gozdovih so onemele. Samo včasih je nekje daleč še rahlo zašumelo, kakor bi prihajal odmev zamirajoče pesmi. Kleti In viničarske koče so bile razvrščene po klancih med vinogradi druga ob drugi, kakor se zvrstijo ob cestah ljudje, kadar pričakujejo koga. Iz obljudenih se je kadilo. Tam zdaj matere, revne viničarske in želarske žene kuhajo borno večerjo—Juho Ne vem, kakšna Juha je. Vem samo, da povsod kuhajo juho. Juho, ki ima najrazličnejša imena, kakor pač ta ali ona žena vrže v njo: malo kaše, močnika, dva krompirja, ali pa stre vanjo eno ali dve jajci. Juha ni nič drugega Tu in tam si še odrežejo zelo tanek košček kruha. To je vse, zato ker drugega Um nimajo, ker Je pošlo že zdavnaj, že okrog božiča. Po tistih tesnih sobah se zdaj otroci stiskajo k peči, potem ko so se ves dan podili zunaj, ali pa bili v šoli; zdaj pa se Je že shladi-lo in Je kar prijetno čepeti pri peči. Očetje, ki »o opravili vse delo in se vračajo v sobe, stresajo Iz vseh žepov smeti, pomešane s prahom tobaka in si zvijajo iz tega cigarete. Dekleta hitijo z delom, da bodo čimprej opravile, da potem ležejo in zasanjajo. Morda bodo ponoči celo prisluškovale, ako potrka na okno. Včasih rahlo ln komaj slišno potrka, kakor bi se kje kaj zganilo, zato da očetje ne bi slišali Potrka pač, ker tudi v še taki revščini ne zamre klic ljubezni, kadar je njen čas. Nekje poje dekletce. Bog ve, kaj ji polni srce. Ali poje od žalosti? Od radosti? Od obojega? Ali poje, ker se je oglasil od daleč, od zdavnaj odmev v srcu, v srcu, ki se šele prebuja in ki si nad vse želi lepo, preprosto in radostno živeti? Zakaj čim revnejši je človek, tem večja Je v nJem želja po bornem, a vendar toplem življenju. Tam so srca revnih ljudi prepolna tistih lepih sanj, ki tako zaudarjajo po preprosti in strašni neizpolnitvi: tam otroci sanjajo o koščku kruha in pogači za praznike, tam doraščajoča dekleta sanjajo o svileni ruti za veliko noč, včasih celo o novi, rdeči ali kakršni že obleki, sanjajo o pomladi, ki ni več daleč in ki je neizbežno povezana s prvo ljubeznijo; tam dorastla dekleta sanjajo, da bi že skoraj postale žene ln matere, da bi se vselile v še tako borno hišico; tam fantje sanjajo o tem, da bi naposled vendar le mogli povesti v novi dom svojo nevesto, tisto dekle, za katerim hrepene že leta in leta; tam matere sanjajo o časih, ko bo tako na svetu, da bodo imele vedno kaj dati v lonec in ko bodo mogle dostojno obleči kup svojih otrok; in tam očetje vse življenje sanjajo o tem, da bi se že enkrat dokopali do koščka svoje zemlje, do koščka svojega vinograda, da bi si mogli kupiti vnaj eno kravo, da bi si nekoč celo postavili svoj dom ln da bi so konec koncev vendar le že pomaknili vsaj korak naprej po tej trdi. trnjevi poti, ki skoraj da nima kraja, ki se večno enaka, težka in bridka aamo vleče in vleče Tam sanjajo vsi. sanjajo vedno in povsod Vsi ki nekam žele ln vsi si žele nečesa. Med vsako dnevno neizbežno obupava-nje in razočaranje vpletajo nove sanje in vero v boljšo bodočnost, ki vsak dan stokrat umre, a se vsak dan stokrat znova obudi in zaživi še močneje Zakaj, če bi umrla vera, bi pomrli tudi ljudje Ta statlattčns ekica kašo naraščanje con po odpravi OPA. Bazirana Jo na atatiettld svesnoga delavskega departmonta. ___ It-lack raeerd. 7te COD. plas posta«a C-1211 Be happy, polks . Bye-bye-baby, polka C-1214 My honey la wandering la Tyrol; St. Clair palka C-1221 Tea fat palka; Jally palka P. Yankovie and his orck C-11VS Alpiae wslt* Lsaiplifhtar's palka t C-1211 Villafa tsvara palka Lasibarjsck — palka C-1211 Msrisans polk» Hit snd miss palka F. Zajc and hii Polkateei* T-ltl Silk Uaihrells palks Linden Tree — wait» T-ltt Tirol! Park Palka Vlilac« Squire Polka T-114 Bed Wine — Polka Edelweiee wslts Ernest Benedict Quartet R-574 Ns Msrjsnee, Polks Clsrics (Clsrs) Pokls B-571 Clevelsndeki Vsltek Mslo Nocek. Polks J. Perush snd his Tsv. Bsnd Write for free list of all new SLOVENE record», the largest selection in US., by the best Slovene artists, to: PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chltage 5,11L TISKARNA S.N.P.J ---—sprejema vsa- I v tiskar t ko obrt upadajoča dela Tl«ka vabUl za veselice ln shode, vtzitnlce, Časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ▼ . slovenskem, hrvatskem, slovaškem^češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .' . • i .... Vea pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unljsko delo prve vrste Pišite po informacije na naalov: SNPJ PklNTERY 2857-38 S. Lawndale Avenue - - Chicago 28, Illlnola TEL. ROCKWELL 4884 "PROSVETA" 8817 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, HI____________ Vaša naročnina na "Proaveto" je potekla z dnem. V slučaju, da Je od atraml uprsvnlštvs kakšna poaalta. nas takoj obvestile, da eo teta popravil Zy bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Prišteti se sme le ono člene Is drnftlno. ki le dovolilo In ki Uve ali stanujejo na onem ln Istem naalov« V nakanam elu£a)u ne vet kot I tednikov PeJaanUoi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki eo prišteti, preneha biU član 8NPJ, ali čo ae preseli proč od družine in bo zahteval mm svoj list tednik, bodo moral Usti ¿lan ti dotične družina, ki Je teko akupno naročena na dnevnik Presvete, te tskoj naznaniti uprsvništvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvsts. Ako tegs ne store, tedaj more uprsvništve sni Is ti dstum ss to vsoto naročniku ali ps ustpvlU dnevnik. PROSVETA. SIT»J. tat? S. Lavndala Ave_ Chteape 22. Illlnefc Prililiei petUJam naročnina sa Bal Preevete veete 8_ za sinom Jernej firapar je stal pred svojo hišo ve* nevoljen NoIm -na stvat ga ni mogla spraviti \ dobto voljo Zrna je itoskušalu prva. pa ji m niti odgovoril '/. < loputnil je za aeitojtvrata in od šel na dvorišče 1'na, ki se mu je dobnkal okoli nog. m hotel niti pogledati, kakoi d« Je peki iv. če ni vae prav "Smrkav« ■ kakor da m doma dela," je je no zabrundal skozi /obe Mi !i mi mu ve» ( hs ubaj.de v Ljub IJano, kamor je poslal v šolo svo jega najmlajšega fanta čeprav ni bilo rtom« denaija nikoli do volj, Vcersj Je dobil njego\< pumo. Da je šolo Uhpešno kon tal, mi piše. da ga im domov s« ne bo, krt gie v mladm»ko hn gado Prav to je («iapai|* i« kacilo Ne toliko, ker ga »in n vprašal če mil dovoli. ImiIj /m , di tega, kci >»eh teb iiovoun Titovi savodl Liloolroj »od gradnjo.