NOVI TEDNIK 25.JULIJA1974 — ŠTEVILKA 29 — LETO XXVIII — CENA Z DIN ;,.c|LO OSCINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE '"•'^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Medtem ko velja za skoraj polovico članov uredništva prijetno počitniško vzdušje, seveda, če ga ne moti slabo vreme, je znotraj redakcpe več kot delovno vzdušje. Navzlic hvaležni pomoči praktikantov, tistih, ki s prvimi koraki vstopajo v časnikarski poklic. Naj vas v tem kratkem pismu posebej opozorim na igro v našel tedniku in seveda na možnosti, ki jih imate, če v njej sodelujete, da se uvrstite med pot- nike za potovanje v Varšavo. Sledite pozivu in razpisu, kajti nagradna igra se počasi bliža koncu. Lahko vam bo žal, če boste zamudili ponujeno roko. In še nekaj mi leži na srcu. Noj zapišem, da so v teku tudi zadnje priprave na vrsto prireditev in akcij v počastitev dvajsete obletnice našega radia. Nekatere od njih bodo zajele tudi vas, predvsem pa poslušalce. Zato sledite našemu ted- niku pa tudi sporedu celjskega radia. Lep pozdrav! VAS UREDNIK 0OČJE KJE JE ZNANOST Še v pripravi družbenih dogovorov o splošni in skupni porabi js razmah znanstveno-raziskovalne dejavnosti uvr- fien med prednostne naloge družbenega in gospodarskega fozvoja Slovenije. Zato, ker lahko znanstvena in razisko- ta/jia dejavnost neposredno povečujeta proizvodnjo, sto- rilnost dela. boljšo organizacijo dela in še cel kup kako- tostnih kazalcev najboljšega gospodarjenja in samouprav- ljanja- če bi pogledali zakon o zaključnem republiškem poračunu za leto 1973 bi tudi videli, da je lani samo sklad Borisa Kidriča dobil za raziskovalno dejavnost 13 starih mV.ijard. To pa niso bila edina sredstva, ki smo jih v zdru- ienem delu namenjali za znanstveno, raziskovalno, nova- torsfco dejavnost. Najbrž teh sredstev še ni dovolj in prav ptovo tudi nismo dovolj seznanjeni s tem, za kakšno mnost, s kakšnimi izsledki jih uporabijo. Res je tudi, da mmo v Sloveniji premalo aplikativnih raziskav in da se fosamezna družbeno-gospodarska območja v Sloveniji ne morejo pohvaliti z dovolj razvito znanstveno- raziskovalno Ujavnostjo, ki bi zrasla iz tesne povezanosti osrednjih mnstvenih ustanov z bazo. Z druženim delom. I Te ugotovitve bi zaslužile skrbnsjšo razčlenitev. Kajti tudi celjsko območje se s stanjem in razvojem mskoi-alne dejavnosti še zdaleč ne more pohvaliti — če [vozamemo nekaj svetlih primerov (predvsem inštitut v 'Emezadu). V delovnih organizacijah imajo zelo skromno število ikih z nalogami s področja raziskav in znanosti (službe a organizacijo, načrtovanje in razvoj, sektorji ekonomskO' tehnoloških raziskav, razvojni oddelki, razvojno-konstruk- iijski oddelki, službe marketinga itd.). Res se v zadnjem ^Mu razmere popravljajo. Vendar še prepočasi. Naloge Tozliino zasnovanih razvojnih in raziskovalnih služb so vključno usmerjene na področje tehnike, tehnologije, pro- Podnje, ekonomskih raziskav ni mnogo, socioloških pa iploh ni. Tako stanje se posledično kaže v oblikovanju fazoojnih načrtov, v preslabem prilagajanju tržnim raz- ^am, v uvajanju nove tehnologije, v vnašanju licenc ^ patentov in podobno. Novatorstvo in znanstveno-raziskovalno delo je na celj- '|tem območju nerazvito in ga tudi nihče stalno ne sprem- 'ja, ne spodbuja in ne dovolj nagrajuje. Lahko bi k tej 'tiči navedli še nekaj podatkov — da nimamo zadosti ma- ^trsko izobraženih kadrov, da je podiplomski študij v de- '''^nih organizacijah bolj naključen in da tokovi znanstveno- ^f^nološke revolucije samo narahlo vdirajo v našo misel- in neposredno poitično delo. V znanstveni politiki bi morali še posebej spremljati fazvoj najnovejših znanstvenih disciplin (kibcrnetlka, in- 1'^^rnatika, itd.). Omogočiti bi morali pretok najpomemb- ^iših tehnoloških dosežkov v proizvodnjo in skladno z mo- ^^nizacijo raziskovalnega delu združiti na območju vse ^'^Sljivosti in kadre. Okrepiti bi morali delo na področ- ^ ekonomskih in socioloških raziskav. Izoblikovati bi mo- ^^li torej tako samoupravno politiko na področju razisko- Mega dela, ki bi zmogla povčati delež sredstev za to de- '^^riou, združiti znanstveno-raziskovalni kade in spodbuditi ^^ah razvojnih, raziskovalnih in drugih podobnih služb. p .T^ je ena najpomembnejših nalog združenega dela na '^'^sfcem območju. ^.g, je tisti, ki bi lahko pripravil prvi dogovor o tem, bo združeno delo območja pristopilo k uresničevanju ^''^evek tudi razpravi o delitvi dohodkov m osebnih dohodkov, kar je prav v teh mesecih temeljna tema razprav v sindikatih. Laliko trdimo, da bo prav temeljita obdelava tega področja ena temeljnih nalog kongresa. Brank« Stamejdič ZA KOZJANSKO v solidarnostno akcijo za pomoč po potresu prizadetemu območju v šentjurski in šmar.ski občini se je s posebno po- zornostjo vključil tudi kolektiv štorske železarne, .še zlasti, ker dela v železarni veliko ljudi prav s tega območja. Tako so vsem prizadetim članom kolektiva odobrili plačan dopust, prizadete- mu območju pa so poslali okrog luo ton betonskega železa. V solidarnostni sklad so namenili tudi enodnevni zaslužek vseh zaposlenih, ki znaša okoli 32 milijonov starih dinarjev. MV Za odpravo škode na potresnem območju Kozjanskega je zveza skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Slovenije na svoji zadnji seji dodelila tri milijone 170 tisoč dinarjev ob- čini Šentjur in Šmarje. Ta sredstva je vzela Iz sklada pozavaro- vanja in so bila dodeljena le kot akontacija prizadeti zdrav- stveni službi v občinah in tamkajšnjemu prebivalstvu. O nadalj- nji dodelitvi sredstev bo republiška skupnost zdravstvenega var- stva in zavarovanja še razpravljala. Z. S. 2. stran — NOVI TEDNIK §t. 29 — 25. fulii NA DOBRNI ZA PRAZNIK CELJSKE OBČINE Sobota, dvajseti julij. Do- brna v soncu, cvetju in zasta- vah. Dobrna je toplo in lepo sprejela udeležence osrednje proslave v počastitev prazni- ka celjske občine. Gostoljub- no i>a je pozdravila zlasti borce Pete prekomorske bri- gade, ki so ob letošnjem praz- niku v spomin na ustanovitev Prve celjske čete slavili tri- deseto obletnico ustanovitve svoje brigade; le-ta ima svoj domicil v Celju. Osrednja proslava se je zOr čela s prihodom borcev Pete prekomorske brigade na pri- reditveni prostor. Na čelu bojne zastave. Za njimi pa 415 nekdanjih prekomorcev. Korak še vedno strumen. Le- ta ga niso opešala. Tudi tu in tam sivi lasje ne. Ob spomi- nih se je človek i)omladil in vrnil v tiste dni . .. Mimo! Raport. Komisar brigade Silvo Horvat ga je predal prvemu komajidantu glavnega štaba partizanske vojske Slovenije Francu Le- skošku-Luki. In spet je v senci dreves zadonelo: smrt fašizmu — svoboda narodu! Na govorniški oder je sto- pil predsednik celjske občin- ske skupščine, prof. Jože Ma- rolt: »Zbrali smo se, da prosla- vimo kar tri pomembne do- godke iz narodnoosvobodilne- ga boja: dvajseti julij, dan vstaje slovenskega naroda in trideseto obletnico ustanovit- ve Pete prekomorske briga- de.« Ko je orisal značilnost vseh treh mejnikov, je dejaU »Kljub velikim uspehom pa v našem razvoju vendarle ni šlo vse gladko, premočrtno, brez krčev, brez napak pa tu- di groženj in poskusov zuna- njih sil, da bi zavrle ali one- mogočile našo izvirno pot v socializem. Toda kontinuiteta revolucije, ki smo jo začeli le- ta 1941 in nadaljevali po os- voboditvi, ni bila nikoli res- no ogrožena ali pretrgana. Naše revolucionarno gibanje ni nikoli zapustilo jasno dolo- čene smeri socialne osvobot ditve delavskega razreda in delovnih ljudi, samoupravlja- nja in izgradnje socializma. Tudi to je nedvomno ena iz med velikih zgodovinskih za- slug ZKJ s tovarišem Titom na čelu. S tako politiko bomo nada- ljevali tudi v prihodnje. No- va ustava in deseti kongres ZKJ sta v tej smeri odprla široke perspektive, ustvarila boljše pogo.je za dosledno uresničinanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in jasno opredelila naše naloge ... Okrepili bo treba tudi ne- katere moralne vrednote na- še revolucije, prakso in nor me ravnanja, ki ustrezajo na- ravi samoupravne socialistič- ne družbe. Ne moremo se namreč pomr.riti s pojavi, ki maličijo humani značaj soci- alističnih družbenih odnosov, s pojavi nepoštenja in posku- si privatizacije družbene last- nine, s pojavi socialne dife- renciacije in neopravičenega prisvajanja rezultatov tujega dela ... Pred nami stoje končno tu- di naloge v zvezi z obrambo pridobitev revolucije, obram- bo celovitosti ozemlja in ne- dotakljivosti meja. Mi smo tudi zaradi nekaterih dogod- kov v svetu prisiljeni neneh- no krepiti obrambno moč na- še socialistične skupnosti, da bi v skladu z geslom »tujega nočemo^ svojega ne damo« bi- li vedno pripravljeni, da za vsako ceno branimo naše me- je in pridobitve socialistične revolucije... Ob pogledu na prehojeno pot pa nas redtio spremljata tudi ponos in zadovoljstvo, da smo lahko doživljali to iz- jemno pomembno obdobje naše zgodovine, da smo sode. lovali v tem boju in vgradili tudi del lastnih naporov v zgradbo nove Jugoslavije. In končno spremlja nas tudi spoznanje velike odgovorno- sti in dolžnosti, da na prido- bitvah narodnoosvobodilnega boja dosledno uresničujemo cilje, za katere so se borili in umirali borci naše revoluci- je.« In potem, kot že nekaj let na takih prosi ?vah — podeli- tev šlandorviih nagrad. Letos so jih dobili: Muzej revoluci- je, Novi tednik in radio Ce- lje, prof. Anton Aškerc, dr. Leon Berlic in Albin Les- jak. Letošnje slavje so izkoristi- li še za podelitev prvih pri- znanj samoupravi j alca. Ta od- ličja so dobili: Stane Berglez (Kovinotehna), Mirko Dober- šek (EMO), Stane Keblič (bolnišnica), Rozika Kranjc (Toper), Franc Lotrič (Zlatar- na), Rudi Peperko (predsed- nik komisije za pregled sploš- nih aktov), Veljko Repič (Metka), Franc Vrbnjak (In- grad) in Friderik Zaberl (po« staja milice), V tretje gre rado. Visoko odlikovanje, red dela z zlar tim vencem, je dobil Komor- m moški zbor za uspešno pet- indvajsetletno delo. In p>otem godba m pesem, pa ples in veliko do Dre vo- lje, sproščenosti in dosti spo- mmov na tiste čase pred mnogimi leti. MILAN BOŽIČ Novo avtomatsko telefonsko centralo je odprl predsednik IS skupščhie občine Celje Marjan Ašič in za otvoritveni po- govor poklical inženirja Dušana Burnika. Foto: D. Medved ŠLANDROVE NAGRADE prof. Anton Aškerc dr. Leon Berlic Albin Lesjak K.Mejavšek za muzej NOB Jože Volfand za Novi tednik in Radio Celje DELEGATSKE POTI 2e ob pripravah na vo- litve in ob seznanjanju o bistvenih novostih de- legatskega sistama je ves čas ostala nekje v ozadju delegatska zveza — od delegacije do republi- ške skupščine. Skupičino SRS, to vemo, sestavlja- jo trije zbori — zbor cb- čin, zbor združenega de- la in družuenopolitični zbor. V nobenega od teh zborov pa ne delegirajo delegatov delegacije, pač pa smo se v novem ustav- nem sistemu odločili za novo samoupravno skup- ščino — to je skupina de- legatov, ki izbere iz svo- je sredine delegate za se- jo zbora združenega dela. Delegati družbenopolitič- nega zbora so stalni. Na sejo zbora občin pa gre vselej eden izmed članov vseh delegacij v občini ali kdo izmed d^^užbeno- političnega zbora občin- ske skupščine — a tudi delegata za zbor občin, iz- bere skupina delegatov. Skupine delegatov pred- stavljajo več področij združenega dela — go- spodarstvo, socialo in zdravstvo, kulturo in pro- sveto, obrtno dejavnost, državno upravo, družbe- nopolitične dejaimosti in društva. Sestavljajo jih delegati več občin, kar na določen način otežuje delo ali bolje — prav to dejstvo bi moralo vpliva- ti na dobro pripravo sta- lišč do skupščinskega gra- diva. Delegati bi morali že v svojih občinah opra- viti prve pogovore in izo- blikovanje stališč o posa- meznih točkah dnevnega reda. Prva srečavja skupin delegatov kažejo na zna- ke začetnih težav. Ne le zaradi preobsežnega gra- diva in preobširnega dnev- nega reda seje zbora združenega dela. Pač pa še v večji meri zato, ker člani skupin delegatov še niso uspeli na kakovost- no nov način izpeljati pr- vi del svoje naloge — zbir mnenj in stališč v občini, nato pa v drugi fazi usklajevanje v skupini delegatov. Prejšnji teden so se na primer za včerajšnje zase- danje republiške skupšči- ne sestale vse skupine de- legatov na celjskem ob- močju. Teme zasedanja so bile zahtevne — med dru- gimi tudi ocena gospo- darskih gibanj v Slove- niji in ocena družbenega dogovarjanja o splošni skupni porabi. V skupini delegatov Za gospodarst- vo so postavili nekaj vpra- šanj in predlogov — o politiki cen, o usmerje- nosti bančnih kreditov ter o zagotavljanju usmerje- ne stanovanjske izgrad- nje. V skupini za šolstvo je Jože Gluk upravičeno vprašal, zakaj skv.pscinslco gradivo ne utemeljuje, za- kaj zamujajo z gradnje avtoceste Hudinja—Arja vas in zakaj bodo z deli končali šele leta 1976, m pa prihodnje leto. Tudi na drugih sejah skupin delegatov so pripravili ne- kaj koristnih predlogov- Vendar pa je očitno, da skupine delegatov šele iščejo pravo podobo delo- Še vedno bolj vztrajajo na predstavniškem Ko[ delegatskem razm.erju, ^ zahteva bistveno obogate- no oblikovanje stališč ^ matičnem delovnem oko- lju. Nova tema torej, ki kazuje vprašanja o tern. kako tudi v republiško skupščino vpri pel jati« ver- no in kakovostno izražen interes delovnega človelC' in občana. J. V- -q-- 25. julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 ^ 0RINC IN F. ŠETINC MED BRIGADIRJI... flrieadirji mladinske de^ brigade KozjansKo 1^^ presenečeni, ko sm Jf^^^gbiskala sicer že stara ^ti 90 ^^^i ^ četrtek pri- nca predsednik IS SRS ^irei ' Marine in sekretar ^ CKZKS Franc Šetinc, ^upaj s predstavniki obeh Šmarje pri Jelšah m Jtijurja ter predsedni- republiške konference fLe mladine Slovenije liubom Jasničem in ko- Ldantom brigade, Zlat- ^ Vogričem, sta se naj- odpravila v Šentvid ^ planini, kjer sta se Jjjti zanimala za delova- nj« specializirane brigade I^Jože Potrč, ki je sestav- ijgia iz študentov višjih visokih šol. To je bri- «d3, ki je prva te vrste 5 Jugoslaviji in druga v Evropi- Razumljivo je, da se oba predsednika še posebej zanimala za delo te Drigade in pri tem .naglasi- ij da je treba takšne ob- lice brigadirskega življenja 5e dopolnjevati in vzpod- bujati. Takšne akcije bo brez dvoma treba še organizira- li, bi pa jih morali — to je obveza nas vseh — dol- goročneje načrtovati in jim določiti nov, prožnejši sis- tem financiranja, je v po- govoru z brigadirji pouda- ril Andrej Marine. Skupaj s Francem Šetincem sta si ogledala še traso bodoče cest« Gračnica-Ledinščica. Tik pred odhodom sta se i predstavniki obeh ob- činskih skupščin pogovar- jala še o posledicah potre- sa, pri čemer sta se naj- bolj zanimala za problem šol. Po vsej verjetnosti te- ga ne bo mogoče rešiti do začetka šolskega leta, ven- dar bo treba najti druge ustreznejše rešitve. TakSno je bilo mnenje obeh gos- tov, ki sta hkrati tudi za- trdila, da sta prepričana, da bo Slovenija še naprej solidarna, da se bodo po- sledice potresa čimprej od- pravile. Na območju, ki sta ga obiskala gosta, so trenutno štiri mladinske brigade: Dr.Jože Potrča, Kozjanske*^ ga odreda, šlandrova in 10. ljubljanska. Brigade grade vododod in cesto, specializirana pa opravlja patronažno službo na tere- nu, vodi otroške vrtce — na Prevorju, v Kozjem, Le- sičnem in na Planini pri Sevnici, opravlja sanitarne preglede m ugotavlja soci- alno stanje prebivalstva. Zunaj delovnega časa poma- gajo prebivalstvu pri rednih kmečkih opravilih. V pogovoru z Ljubom Jasničem smo izvedeli, da bosta v naslednjih mesecih prišli na Kozjansko še dve brigadi, dolžnost občin pa je, da napravijo natančne programe. Ti dve brigadi bostia pomagali prebival- cem, prizadetim zaradi po- tresa. Brigadi bo v celoti financirala Zveza mladine, v njej pa bodo ključavni- čarji, zidarji in elektrikarji. Za konec velja še pouda- riti misel Franca Šetinca, ki je na posvetu na Plani- ni dejal, da se bodo v prizadevanjih, da se čim- prej odpravijo • posledice potresa, morali najmočneje pač angažirati domači ko- munisti, ki morajo biti v neprenehni akciji. Milenko Strašek VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU PROF. ZORAN VUDLER, TAJNIK CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE ■ Četudi so poročila infor- macijske službe vaše zive- ze o zasedenosti turistič- nih kapacitet, zlasti pa šte- vila gostov, ugodna, se vseeno poraja nekaj vpra- šanj. Napovedi o letošnji tu- ristični beri na celjskem območju so lepe. Toda, dejstvo je, da temeljijo predvsem na uspehih, ki jih dosegajo zdravilišča. Kako pa se v teh predvi- devanjih in tudi v doseda- njih konkretnih pokazate^ Ijih kažejo druga območ- ja kot npr. Gornja Savinj- ska dolina, Golte i« kako domači turizem? človek dobi nehote vtis, da tu ni bistvenih korakov naprej. Zato tudi vprašanje, kaj bi morali napraviti, da bi tudi to i>odrt:)čje našega turističnega gospodarstva šlo v korak z zdravili- škim? ^ In še nekaj. V tem ce- lotnem dogajanju imajo tudi tako imenovane turi- stične prireditve svoje me- sto. Kako jih ocenjujete? Jih imamo dovolj ali pre- malo? Kako je s celjskimi poletnimi prireditvami? Ali imajo amaterski turi- stični delavci, ki se v ve- čini primerov pojavljajo^ kot pobudniki in organi- zatorji takih prireditev, do- volj opore pri tistih, ki bi sicer bili dolžni, da jih prirejajo in kar je naj- važnejše tudi financirajo? Ali ni v kratkem stiku na tej relaciji iskati tudi dej- stvo, da je prireditev vse manj, ker jih družbene tu- ristične organizacije same ne zmorejo pripraviti in ker ni pomoči pri tistih, ki imajo od njih materi- alne koristi? MILAN BOŽIČ, novinar VELENJE PODPORA ENERGIJI Na enodnevnem obisku v Velenju so bili predsed- aik IS SR Slovenije An- drej Marine ter Janko Smole, Tone Bole in Jože Horjančič, Glavna tema razgovora je bila nadalj- nji razvoj novoustanovlje- nega Rudarsko elektro- energetskega kombinata, l^i naj bi zagotovil večino prepotrebne energije. Ker sama situacija ni najbolj rožnata, so se pogovori de- legacije in predstavnikov REK »vrteli« v glavnem •^koli tega, kako izboljšati 02- zagotoviti takšne pogo- je, ki bodo omogočili da- 13JiJe dovolj energije. Naj- ^^je težave so v rudni- kjer trenutno potrebu- jejo okoli 200 rudarjev. ysako leto upokojijo po ^ rudarjev 50 pa jih upo- j^jijo zaradi določenih T^lezaii. Zanimanje za ru- ^^ski poklic je vedno ^3še. Sedanja termo- ^lektrarna skupaj s pred- J^J^no novo TE IV pa bo ^otrebovala veliko premo- f- Tega bodo lahko na- JfJPaii le z zadostnim šte- lom rudarjev in ustrea- ° niehamzacijo. Prav tem P''oblemom bo potrebno v ^slednjih mesecih posve- jih ^^'^^ pozornosti in ^ skupaj z odgovornimi v republiki in zvezi tako, da ne bomo ."^i pomanjkanja ener- ko), osnovnega vira za ostalo. Tekst: Tone Vrabl Poto: Lojze Ojsteršek Predsednik IS SR Slovenije Andrej Marine (v sredini) je po pogovorih odšel tudi v jamo in se pri »stebru 8«, kjer .)e popolnoma mehanizirano čelo, pogovarjal z direk- torjem TOZD rudnik Slavkom Janežičem (levo) ter delavci o pogojih rudarjev, tako delovnih kot življenjskih. MED BORCI v. PREKOMORSKE FRANC MAVZO\ECRISTO iz Ljubljane: »Bil sem načel- nik brigade. Kaj bi govoril o spominih? Lepi so, kljub hudim časom. Zbolel sem in iz Italije ponovno prišel v bri- gado, ker v peti prekomorski sem bil že prej, \?r sem pri- šel iz druge enote. Preipričan sem v mlado generacijo, da bo znala graditi za nami, le pravilno jo moramo usmerja- ti.« IVAN SLOKAN, Celje: »Spomini so kljub vsemu le- pi. V brigado sem prišel de- cembra, proti Splitu pa sem se napotil 4. novembra 1944 iz Anglije, kjer sem bil ujet, ker sem bil prej mobiliziran v nemško vojsko. Najbolj se spominjam dneva, ko sem do vratu bil v vodi, le desnica in brzostrelka sta bili v zra- ku, še titovko mi je odnesla voda...« MARTIN ZUPANC, Jagoče pri Laškem: »V brigado sem prišel kot večina decembra 1944 v Splitu. Najtežje boje smo imeli okoli Gospiča in pa pod Turnom že v Sloveniji, kjer smo preprečevali vdor sovražnika na osvobojeno oze- mlje. Tam sem bdH tudi rar njen, še zdaj imam nekaj drobcev v kolenu. V spominu "mi je ostal miting, ki so ga pripravili kulturniki v Gospi- ču.« FRANCI ZIDARIČ, Pavlovci pri Ormožu: »V brigado sem prišel 1944 iz Barija, kamor sem prišel iz Afrike. Tako smo se zbrali Lz vseh vetrov. Vozil sem vojaško opremo, tudi proti Kočevju, celo pro- ti Bledu. Najtežje mi je bilo, ko so ustaši ubili mojega so- seda in mu vrezali zvezdo na prsi. Mislim, da danes druž- ba dobro gleda na probleme borcev. DRAGO MEDVED 4.sfran — NOVI TEDNIK St. 29-25^^ TRAKTORSKA PROIZVODNJA ŠTORE NA STARTU S pričetkom gradnje tovar- ne traktorjev v štorah, sto- pa kolektiv železarne ne- dvonano v eno izmed po- membnejših obdobij svojega razvoja. Skrbno pretehtana odločitev, ki so jo vsestran- sko preanalizirali tudi števil- ni drugi gospodarski dejavni- ki, p>a ni pomembna le za prizadevni kolektiv v Storah, temveč je izrednega pome- na za celotno celjsko gospo- darstvo. S traktorsko proiz- vodnjo, ki bo stekla v pri- hodnjem letu, se štorski ko- lektiv izredno močno povezu- je tudi s celotnim slovenskim gospK)darstvGm, saj bo do- bršen del velikih slovenskih delovnih organizacij tako ali drugače vključen v novo pro. izvodnjo. Ni bilo potrebno malo na- porov, da se v celoti realizi- ra zamisel, ki bo v gospodar- ski polet mesta ob Savinji vnesla novega duha in pK)le- ta. Dolgotrajna prizadevanja Štorovčanov zaslužijo zavoljo tega vse priznanje, čeprav ni prvič, da so se železarji tako intenzivno vključevali v ce- lotna gospodarska prizadeva, nja. Ker smo takorekoč tik pred startom gradnje nove tovarne traktorjev, je v zve- zi s fco novo pridobitvijo di- rektor železarne TUGOMER VOGA povedal naslednje: »Delovna organizacija že- lezarne štore se vključuje v zeleni program s proizvodnjo traktorjev, predvsem z name- nom, da uresničuje del druž. benoekonomske politike za povečanje kmetijske proiz- vodnje. Razumljivo je, da je traktor zelo važen faktor v kmetijstvu, na eni strani kot pospeševalec, na drugi stra- ni pa, če jih je premalo, kot omejitveni faktor. Železarna .•^tore, sledeč ciljem srednje- ročnega plana, je poskušala p>ostaviti proizvodnjo traktor- jev tako, da maksimalno vključuje svoje odlitke, cca pet tisoč ton na leto, v viš- jo stopnjo predelave tako, da oži svoj proizvodni program in doseže večjo stopnjo do- nosnosti. Zakaj smo se od- ločili ravno za firmo FIAT in kooperacijo? Že leta 1972 smo sklenih kooperacijsko pogod- bo, pogodbo o generalnem zastopstvu in konsignacijski prodaji traktorjev. Toda le- ta 1973 so naši samoupravni organi prinesli odločitev, da bi skušala doseči spi-emembo pogodbe o skupnih naložbah. To nam je uspelo in tako smo praktično 2. julija po pridobitvah vseh soglasij, pravnih, komercialnih, fi- nančnih in bančnih, uspeli posel zaključiti in tako sto- jimo danes resnično pred re- alizacijo tega projekta, ki ga bomo pričeli graditi konec tega meseca. Na voljo so vsi projekti, usklajujemo še do- ločeno tehnc-loško dokumen- tacijo in tako pričakujemo, da bi konec novembra pri- hodnjega leta, že dali prve traktorje iz naše proizvod- nje. Sovlagareljski princip smo prenesli tudi na naše doma- če koalicijske partnerje, med katerimi moram omeniti Ag- Tugomer Voga rotehniko, ki se vključuje kot sovlagatelj z eno milijardo dinarjev, nadalje bo vezanih trinajst slovenskih podjetij. Najpomembnejšo vlogo pri tem seveda zavzemajo sloven- ske železarne, med njimi še zlasti naš kolektiv z dobavo odlitkov. Praktično lahko šte- vilne kooperante delimo v dva dela: prvi bodo na čistih po- godbenih odnosih, medtem ko bodo sodelovali z nami na podlagi sklenjenega samoup- ravnega sporazuma, tako da bomo del dobička, ki bo ust- varjen iz realizacije na trži- šču, delili po vloženem delu. S tem želimo tudi uveljaviti nova ustavna dopolnila. Gre predvsem za odnoise med proizvodnjo in trgovino, če smem tako reči, in da bi bil tu trajni interes, da se lahko usklajujejo predvsem intere- si vseh naših kooperantov in končnega izvajalca železarne štore oziroma tovarne trak- torjev, v tem smislu, da se ob določeni ekonomiji last- nega dela doseže maksimal- ni ostanek dohodka in se ga potem deli po vloženem de- lu. Med najpomembnejše pro- izvajalce — kooperante lah- ko štejem: TAM Maribor. STT Trbovlje, EMO Celje, ISKRA Kranj, SATURNUS Ljubljana, AVTOOPREMA Ptuj, TEHNOSTROJ in tako naprej. Kot že rečeno, pričakuje- mo, da bodo naši napori kro- nani z uspehom in bi leta 1976 dali deset tisoč enot, od tega šest do sedem tisoč traktorjev na jugoslovansko tržišče, medtem ko tri do štiri tisoč gre nazaj v izme- njavo s tovarno FIAT za kompenziacjo uvoženih de- lov motorja in pa hidravUke. Smatramo, da smo z inovi- ranim traktorjem 350 doseg- li največji uspeh, ker pred- stavlja dosežen vrhunec teh- nike in pa, da železarna Što- re lahko izmenjuje tudi do- ločene tehniške in tehnolo- ške izkušnje s firmo FIAT, ki jih bo koristno uporabila pri svojem bodočem delu.« Kaj naj še dodamo? Morda velja ob besedah tovariša Vo- ge zapisati le še to, da ko- lektivu iz Štor žehmo, da bi v svojih prizadevanjih kar najbolj uspel ter tako ponov- no prispeval nadaljnji-pomem- ben delež tako k razvoju celjskega gosp>odarstva kot k hitrejšemu napredku naše ce- lotne družbene skupnosti. BERNI STRMČNIK EMO, METKA, AERO: O MINULEM DELU Občinski svet Zveze smdikatov Celje je bil iniciator nedavnega razgovora s predstavniki EMO, Metke in Aero, na katerem so se pogovarjali o uveljavitvi minu- lega dela v naših organizacijah združenega dela. Na razgovoru so sodelovali tudi predistaraJki centra za sa- moupravno sporazumevanje m samoupravljanje pri re- publiškem svetu ZSS. GlaAmi namen razgovora je bil v tem, da vsaj v nekaterih OZD na območju celjske občine konkretno pristopijo k razreševanju problemov minulega dela. Čeprav je o minulem delu kot novi kategoriji, bilo že precej razprav pa tudi pisanja, še nikjer niso uspeli zajeti bistva minulega dela. Vse odprte dileme v zvezi s praiktično uveljavitvijo načel minulega dela bodo ta- ko skušali razčistiti v konkretnih situacijah v delovnih organizacijah. Gre predvsem za vprašanje, kako mate- rializiirati minulo delo. Pionirsko delo na tem področ- ju bodo torej pričeli v EMO, AERO in Metki, do ka- terih bodo v teh organizacijah prišli, pa bodo brez dvoma velilka pomoč ostalim deloCm;im organizacijam, ki se s problemi minulega dela doslej še niso ubadale. V treh celjskih delovnih organizacijah bodo sedaj usta- novili posebne delovne skupine, ki bodo tesno sodelo- vale z občinskim sindikalnim svetom ter republiški- mi strokovnimi institucijami, ki jim bodo pri njihovem delu pomagale. Branko Stamejčič SAMOUPRA VLJANJE Eden izmed temeljnih po- gojev uresničevanja in razvo- ja naše samoupravne ureditve je obveščanje in obveščenost. Komunikacije so bistven del delovnega procesa, samou- pravnih odnosov in predvsem samoupravnega odločanja ter element, ki omogoča kontro- lo in realizacijo odgovorno sti v družbi. Lahko rečemo, da so komunikacije »živčni sistem« vsake družbe, še po- sebno pomembna pa postajie- ta obveščanje in obveščenost v našem delegatskem siste- mu. Temeljni smLsel delegat- skega sistema je, da delovni človek neposredno po svojih delegatih odloča o vseh bist- venih vprašanjih razvoja na- še družbe. Če je temu tako, fKOtem mora ta človek — sa- moupravi j alec, delegat, pred- vsem razpolagati z dobrimi informacijami, na osnovi ka- terih se lahko odloča, še več — dobro razvit sistem obve- ščanja v temeljni samouprav- ni skupnosti (TOZD) je os- nova za spoznavanje resnič- nih lastnih interesov. Proces rasti delegatskega sistema zahteva dinamično ravnovesje med aktivnostjo temeljnih samoupravnih skupnosti (TOZD), delegaci- jami in delegati ter družbe- nopolitičnimi organizacijami. To pomeni, da bo poleg do- bro izdelanega sistema obve- ščanja oziroma samoupravne- ga komtmiciranja in medse- bojnega obnašanja potrebna izredna aktivnost vseh organi- ziranih političnih sil oziroma družbenopolitičnih organiza- cij in prenašanje težišča nji- hovega dela na samoupravno bazo. To so osnove, da bodo resnično zaživela delegatska razmerja. Da bo stalna pove- zanost delegatov s svojo sa- moupravno skupnostjo, da bo dosežena javnost dela, odgo- vornost za delo in kontrola nad delom. Bistveno je, ka- ko zagotoviti eno izmed te- meljnih načel slovenske, usta- ve, to pa je: resnično, vse- stransko, pravočasno in po- polno obveščanje. Ce vse povedano prenesemo na konkretno delovno orga- nizacijo oziroma TOZD-e, mo- remo reči, da je v veliki me- ri odvisno od informativne službe, kako bo s svojimi na- čini in sredstvi notranjega in- formiranja in komuniciranja lahko zagotavljala vsem čla- nom delovne skupnosti pravo- časne informacije npr. o čem in zakaj bodo samoupravni organi odločali. Z dobrim si- stemom obveščanja in komu- niciranja je treba omogočiti vsakomur, da izraža svoje mišljenje, daje predloge, pri- pombe ali ugovore celotnemu kolekti\'u in s tem tudi vod- stvenim, vodilnim ter samou- pravnim organom. Informa- tivna služba, ki bo tekoče se- znanjala (naj bi) vse člane samoupravnih organov z vsem dogajanjem v kolekti- vu, jim bo predvsem olajšala opr«3deljevanje pri samem od- ločanju, saj bodo laliko ved- no in vselej na tekočem, ali imajo za predlagano odloči- tev podporo in soglasje celot- nega delovnega kolektiva ali ne. Jasno je, da gre pri tem za zelo odgovorne in obsežne na- loge, ki jih pred vse M stavlja ustava. Zahtevi moramo komuniciranje- meljni samoupravni sli sti — TOZD tako organ ti, da se bo vanj vsak* ko vključil, postavlja odgovorne, pred vse nas, raj nerešljivo nalogo. Kako izpeljati to z> ob ogronmem številu macij, ki so pomembne meljne samoupravne sle sti in ob velikem številu nih komunikacijskih lov? Vse kaže na to, da treba nujno zateči k izbiri sporočil in koiU cijskih kanalov. Vsak«* dobi informacije, ki * potrebne in so zanj po"" ne in to po kanalih, ' najbolj smotrni. Pri vsem tem pa ne i mo za tehnični proble^ pak predvsem za P*^ vprašanje, kajti kdor rokah izbiro informaci.'' tudi družbeno moč in ; odločilen vpliv na odl<^" V samoupravnem sist*"" morajo imeti odločili na odločanje samoupf^ ci in samoupravni " Na koncu si lahko sa" zastavimo vprašanje: 8^ nično vodijo politiko nja informacij samo^^ organi? MITJA U» V vsak don^ NOVI TEDNIK Znova presenečenje. Za vas, za nas, za vse! Med prireditvami, ki jih priprav- lja Ljubljanska banka, podružnica Celje v okviru meseca varčevanja, oktobra, bo tudi proslava 110-letni- ce ustanovitve Celjske mestne hra- nilnice in v njenem delu razstava jubilejnih kovancev in drugih starih bančnih dokumentov in predmetov; Da bi razstava v resnici zajela vse, kar je na voljo, zlasti pri ob- čanih, vas celjska podružnica Ljub- ljanske banke vabi in prosi, da ji posodite ali prodate stare jubilej- ne kovance vseh vrst in izdaj in drugo arhivsko oziroma zgodovin- sko gradivo, ki kakor koli govori o hranilništvu na celjskem območju. Če pa bo to gradivo vezano na Celjsko mestno hranilnico, bo do- brodošlo toliko bo4j. Da bi vedeli, s kakšnim gradi- vom bomo lahko razpolagali pri ureditvi razstave, vas vabimo, da nam pripravljenost o sodelovanju z nami sporočite najpozneje do 15. septembra letos na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Celje, odsek za pospeševanje denarnega varčevanja in propagande, Celje, Trg V. kongresa 10. Že v naprej hvala za sodelova- nje in pomoč. CENE Obravnave o letošnjih gospodarskih gibanjih i. čas potekajo v skupščinskih telesih, opozarjajo ' dokaj ugodnih stopnjah gospodarske rasti, storj;^'*' dela in zaposlenosti tudi na nekaj perečih težav njimi na prvem mestu poudarjajo staro, že kar nično bolezen našega gospodarstva — inflacijo ^ Zdaj sredi leta je jasno, da porast cen ne bo«, uspeli zadižati v mejah, predvidenih z Resolucij letošnjem gospodarskem razvoju Slovenije — ot 17 odstotkov. Ti okviri bi bili glede na požrebg'' naglih stopnjah gospodarske rasti, ki jih c(osegJ in glede na predvidevanja celo presegamo sprej^f}, vi. če države OECD ocenjujejo, da se bodo ob prJ nižjih stojmjah gospodarskega napredka kot jih znamujemo pri nas morale sprijazniti v Povprg^^ okrog 13-odstotno inflacijo, potem bi bili lahko \ pri nas z nekaj odstotkov večjimi podražitvami ^j kar zadovoljni. Zal v tem ne bomo uspeli. Povsem i sno je, da moramo biti odločnejši v vseh "aporift, uresničitev protiinflacijskega programa in med njj se nam zdi posebne pozornosti vredna doslednost, uresničevanju v najvišjih družbenih telesih dogojj )enega sistema in politike cen. Ne na 10. ampak že na 9. kongresu ZKJ je Ul i sežen načelni dogovor, da moramo ob oblikov(n cen spoštovati predvsem tri dejavnike oziroma nj^ vo kombinacijo: razvojno politiko jugoslovanske ir\ be, strukturo in raven proizvajalnih sil ter cene svetovnem trgu. Le v redkih primerih do zdaj so sj razumi proizvajalcev vse to upoštevali, bolje reči lahko upoštevali, pa še takrat so navadno dolgo čJ kali v predalih administracije na njen blagosiJ Skratka, na področju cen je izredno močno čutiti aa ministrativne posege, čeprav nam izkušnje prepria vo dokazujejo, da v samoupravnem gospodarstvu i dajejo zaželjenih sadov. Zato je razumljivo, da j( strani združenega dela slišati tudi trditve, da bi bi inflacija manjša, če bi sistem cen prepustili predvst samoupravno organiziranemu dogovarjanju gospoi^ stva. Ob tem pa se nam zdi predvsem zaskrbljuja dejstvo, da občutni administrativni posegi v cene t redko odvračajo del naporov gospodarstva od noti njih prizadevanj na iskanje čimugodnejšega prosM pod soncem preko državne administracije. Taki (r» nutki obnašanja gospodarstva v preteklosti nikoli z so dali koristnih rezultatov. Zato ocenjujemo, da morajo biti protiinflacij^ napori speljani učinkoviteje in tako kot smo se govorili — da bo njihov glavni nosilec predvsem zdr. ženo delo. To velja tudi za sistem in politiko cen.: tem pa seveda ne mislimo, da država, organiziran na tako naprednih ustavnih načelih kot so naša v hf.- ju proti inflaciji nima pravega dela. .................... TONE KRAŠOU «a — 25. julij 1974 JtJJ--—- NOVI TEDNIK — stran S f^OMEVI IZ TOZD f prejšnji številki našega Jnilca si'^^ zapisali, da se ^^^raiTii položaj delav- TOŽB še ni spreme- ^ pa so delavci sicer vklju- ^\ v delegatski proces rn '^pravno dogovarjanje in f^gdo, da se nekaj spre- ^j8, sprememb pa ne ob- O njihovem položaju v smo povprašali tudi ]L\ delavcev iz Slovenskih ^jic. Poiskali smo jih v K različnih delovnih orga- 'lilijah, v treh različnih sa- ^pravnih sredinah in jim ^j3;riii enotno vprašanje: Ji ge je vaš položaj v TOZD ^gmenil? In povedali so. SL.4VKO FETRIC, mizar iz jjp Slovenske Konjice: sprememba je bolj količin- j^ega značaja, saj se čuti predvsem v tem, da je znat- ^ večje število delavcev ^jučenih v samoupravne organe in delegacije. Pa tudi pj^ščeni smo veliko bolj tot smo bili prej. Delavci goo sprejeli nase večjo od- govornost in zdi se mi, da so i večjo odgovornostjo tudi oravice delavca/ večje. Dejal j)8 bi, da v LIP delavci ni- sno doživeli kakih bistvenih kvalitativnih sprememb, saj isao imeli pri nas že pred Bstanovitvijo TOZD 6 obra- [lov, ki so samostojno razpo- lagali s svojimi sredstvi in ifojim delom. Ti obrati so iFtomatično j;>pst»li TOZD. Slavko Petrič Zdi se mi, da so delegati in tisti delavci, ki so vključeni v samoupravne organe, bolj neposredno vključeni v sa- moupravni proces v TOZD, ostali delavci, tisti pasivni, pa zelo malo. Vendar je ta- kih delavcev zelo malo. Kljub temu pa bo treba v TOZD še veliko storiti. Predvsem bo treba zainteresirati za spre- membe tiste delavce, ki dela- jo ob stroju in ki so zaen- krat še najbolj pasivni. Prav gotovo pa ho, morala za spre- membo položaja delavcev ve- liko storiti tudi samouprav- na delavska kontrola, ki žal še ni zaživela v organizaci- jah združenega dela.« BOŽA VEDECNIK, delavka v Konusu Slovenske Konji- ce: »Naš položaj se je že ne- koliko menjal. Veliko je že to, da smo seznanjeni z vsem, kar se v podjetju do- gaja. Pogosto imamo sestan- ke in tisti, ki niso vključeni v samoupravne organe si la- hko razne sklepe in zapisni- ke sestankov preberejo na oglasni deski. Pri nas se šele poraja nov sistem, novo delo v TOZD in še veUko bomo morali storiti, da bo ta si- stem res zaživel. Predvsem se bomo morali v tej smeri an- gažirati delavci. Spremembo delno občutim tudi sama, saj sem letos prvič vključena v samoupravne organe in ugo- Boža Vedečnlk tavljam, da se je s tem po- večala tudi moja odgovor- nost, pa tudi bolj obveščena sem o dogajanju v tovarni. Nisem šolana in zavedam se, da bom veliko lažje odločala o vseh stvareh tedaj, ko bom več vedela. Zato sem sedaj na sestankih še tiho, pozneje p>a bom tudi jaz povedala svoje. In mislim, da je delavcev, ki občutijo tako kot jaz, še ve- liko.« BERNARD KUNE J, mesar iz Dravinjskega doma v Slo- venskih Konjicah: »Za nas se položaj še ni spremenil. De- lamo tako kot prej, ko še ni- smo ustanovili TOZD. Zdi se mi, da se novoizvoljeni de- lavski svet sploh, še ni sestal. Po mojem so za takšno sta- nje krivi vodilni, ki ne po- magajo delavcem, saj so prav delavci pripravljeni sodelova- ti v vseh procesih samoup- ravljanja. Upam, da se bo položaj delavce v TOZD kmalu spremenil na bolje.« Tako menijo delavci iz Ko- Bernard Kunej njic. Kot ste lahko prebrali, so njihove izjave dokaj raz- lične, toliko razUčne, kot je različen tudi njihov položaj v TOZD. Po njihovih izjavah različen. Vendar upajo, da bo bolje. Nekoč. Ko se bo nekaj spremenilo. In vendar — kdo bo »nekaj spremenil«? . PAMJANASTAMEJCIC CELJANI NA KOZARI Delegacija občinske konference ZMS Celje, se je pred -inevi vrnila s Kozare m Sutjeske, kjer je bila ira ob-sku pri brigadah, v katerih tudi sa,mi sodeluje- jo. Brigade nosijo naslov Zbratimljeni gradovi. Se- stavljajo jo brigadirji pobratenih mest Cuprije, Dobo- ja m Celja. Brigada dela na Kozari v okviru dogovo- rov na XX. Igrah bratstva in enotnosti v Celju.. Ce- ljani se3tavlj?.jo skupaj z brigadirji iz mest udeležen- cev i.2;er BIE tudi brigado na zvezni • delovni akciji SUTJESKA 74. Obe brigadi sta tako po delovnem učinku, kakor tudi po uspehu in disciplini najboljši, zahvaljujoč vzpostavitvi pristnih medsebojnih odnosov, ki dejan- sko odražajo bratstvo in enotnost naših narodov. Naša delegacija je izkoristila obisk za razgovore z brigadirji. Obisk je bil dogovorjen tudi z dele,gaicijami drugih mest, zato so tekli razgovori o sodelovanju med bratskimi mesti ter o izvedbi in financiranju XXI. •ger bratstva in enotnosti. Brigadirji in vodstvo brigade so naši delegaciji pri- redili enkratni sprejem, Darja Glančnik MARJAN TURIČNIK ^^ijeten in živahen po- ^enek. Tudi večkrat pre- '^^^jen, saj je telefon ne- prestano zvona, preudaren in odločen, ^^tičen do sebe in dru- ^^h- Kritičen do vsega do- l^janja. Toda, daleč od '^'^fikarstva. Živahne oči kol je živah- no njegovo bistvo. V več- nem gibanju m premišlje- vanju, delu, razglabljanju. Kadar govori te opazuje in ocenjuje. Prodira v tvojo notranjost. Tak in se drugačen, naj- večkrat tudi malce sku- štran, je Marijan Tunčnik, šef odseka za pospeševa- nje denarnega varčevanja in propagando pri celjski podružnici Ljubljanske banke. »Ali ste že Celjan?« »Menim, da sem. Zlasti pa mi staž za pridobitev celjske domovinske pravi- ce teče od tistega dne pred sedmimi leti, ko sem se poročil s Celjanko, Maj- do Mejačevo. Sicer pa ni- sem pozabil na svet pod zahodnim predelom Pohor- ja, na svet pod Malo Ko- po, ki me v prostih dne- vih še vedno privablja. Se posebej pozimi. Smučanje. V bistvu bom le ostal Ko- rošec« »Po prvi zaposlitvi v EMO ste zdaj mšH svoje delovno področje v celj- ski podružnici Ljubljanske banke. Kako vam je všeč to delo?« »Moram reči, da se v tej delovni sredini dobro po- čutim. In tudi delo mi je všeč. ker prinaša vedno nekaj novega. Ker je tudi zelo odgovorno. Ljubljanska banka je tu- di na področju poslov s prebivalci in v propagandi denarnega varčevanja do- segla bistvene premike. Ci- lji, ki jim služimo, to pa je krepitev našega gospo- darstva, zahtevajo vedno nove prijeme, nova pota in iskanja. Zato ne more- mo stati na istih pozicijah. ■ Naš odnos do vseh po- slov s prebivalci je odgo- voren. Na koncu koncev se je treba zavedati, da predstavljajo sredstva od prebivalcev kar četrtino vseh sredstev v celjski po- družnici Ljubljanske ban- ke. Navzlic temu še nismo dosegli tistega, da bi lah- ko rekli — zadovoljni smo. To med drugim velja tudi za tisti del našega priza- devanja, ki se suče okoli izplačil osebnega dohodka na hranilne knjižice. Kljub izrednemu uspehu — saj že doslej vključujemo v to obliko denarnega varče- rniaja 115 delovnih organi- zacij s skoraj 27.000 varče- valci — nos čaka pred- vsem na tem področju še dosti nalog. Naš cilj je — zajeti vse organizacije združenega dela in vse de- lovne ljudi. Naš cilj je, da razpredemo stike z or- ganizacijami združenega dela od kreditnih odnosov tudi na druga področja. Vrh tega se zavedamo, da bomo morali tudi pri tem poslu korak naprej in že v naslednji fazi spremeniti tehniko poslovanja. Me- nim, da ni daleč čas. ko se bomo bolj pogumno kot doslej lotili tekočih raču- nov občanov in da bomo vse bolj opuščali gotovin- ski promet.« Se in še je tekel pome- nek. O banki in organiza- cij- Zveze komunistov pa tudi o njegovem Legnu pod Malo Kopo. o mlinu, kamor se rad zateče... M. BOŽIČ OBRAZI VISOKO ODLIKOVANJE ZA FRANCA ROJŠKA Tik pred prazniki in ob podelitvi letošnjih repub- liških nagrad vstaje slo- venskega naroda je pred- sednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher izročil Francu Rojšku-Jaki red zasluge za narod z zlato zvezdo, s katerim ga- je odlikoval predsednik Tito ob njegovi 60-letnici za zasluge med narodno- osvobodilnim bojem in za delo po njem. TURiZEM POVEDALI SO NAM Prireditev PIVO — CVETJE je obiskalo veliko ljudi. Le štiri izmed njih smo ustavili in jih povprašali, kaj jim je všeč, kaj ne in kaj bi si še želeli. TONE MASTNAK nam Je takole povedal: »Sem LaSčan in tako nisem prvič na tej prireditvi. Zame je bil naj- bolj privlačen ognjemet pa tudi drugače nri je prireditev zelo všeč. škoda le, da je bilo premalo prostora in si le težko našel prosto mizo in stole.« TONE VODIŠEK: »Na tej tradicionalni prireditvi sem že enajstič, kar je jasen do- kaz, da mi je prireditev PI- VO-CVETJE všeč. Še boljše pa bi bilo, ko bi bile športne in kulturne prireditve celo poletje in bi se potem skle- nile v osrednji dve, v Oignje- met in kmečko ohcet. Tako bi Laško obiskalo še več tu- ristov.« DŽENANA TANOVIC: »Sem iz Sarajeva. V Laškem zdra- vilišču sem že tretjič. Prire- ditev PIVO CVETJE pa sem letos obiskala drugič. Všeč mi je, ker je veliko zabave in plesa, samo rajši bi imela več zabavne .glasbe, ker na polko nisem še navajena.« PETER BLACtOTINŠEK — FRIC nI imel časa govoriti. Toda očitno mu je bila pri- reditev zelo všeč, saj drugače ne bi celo «oč in še naslednji dan ostal za šankom planin- skega društva in žejnim obi- skovalcem veselo točil odlič- no laško pivo. LEPO MED ČEBELARJI Turistično društvo Gomjd grad je preteklo soboto in nedeljo že petič zapovrstjo pripravUo čebelarska praznik. Zal, letos organizatorji niso imeli sreče, saj je biio prav na nedeljo v Gornji Savinjski dolini več prireditev, kar se je seveda poznalo tudi pri obisku. Se prav posebno pa je organizatorju čebelarskega praaaiika. Turističnemu dru- štvu Gornji grad, ponagajalo slabo vreme. Letošnji čisti dobiček, Iri so ga organiizatorji dobili s čebelarskim praznikom, cenijo na okrog dva stara mili- jona. Odločili so se, da ga namenujo za asfaltaranje cest v Gornjem gradu. Prav tako bodo del sredstev namenili za ureditev kanalizacije Gornjega grradu. Kljub težavam, na katere so naleteh letos organizator- ji čebelarskega praznika, lahko rečemo, da je prireditev uspela, saj so bili obiskovalci zadovoljni tako s šp^ortnim tekmovanjem, ki je bilo dopoldne, kakor s pop>oldan- skimi prireditvami, predavanjem o čebelarstvu in na koncu z rajanjem ob zvokih an.sambla. Seveda pa ne gre prezreti prisi^čnega nastopa učencev osnovne šole. Se prav F>osebej pd. gre brez dvoma pohvala neumornim organizatorjem, fcl so prireditev pripravili zares po svojih najboljših močeh. Njihovo gostoljubnost pva že itak mar- silfcdo pozna. ' JANEZ VEDENIK TURISTIČNO RAJANJE Potem, ko so opustili mlekarski likof so se na Lučah odločili za drugo pot, za trad^icionaikia turistična rajanja. Letošnje bo že tretje po vrsti. Tokrait bo v nedeljo, 11. avgusta. Osrednja prireditev bo na Hočevarjevem vrtu, se pravi na vrtu obrata gostinsk^a podjetja Turist. Sicer pa bo veselo in prijetJio na vsakem koraku. Na voiljo bo tudi dovolj kuharskih specialdtet. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 29 - ?5.juhj PODRUŽNICA CELJE mm Bil je izplačilni dan. V tovarni EMO v Celju. V dvorani samoupravnih orga- nov in pred njo precejšen vrvež. Ves dan. Od zgodnjih jutranjih ur do poz- nega popoldneva. Prihajali in odhajali so člani kolektiva. Vsi so imeli s se- boj, v žepih ali rokah, hranilne knjižice Ljubljanske banke, podružnice Celje. Prišli so po svoj obračun osebnega dohodka. Vsi so dobili po 1300 dinar- jev v gotovini, razliko so jim vpisali v hranilno knjižico. Kolektiv EMO se je marca letos priključil tistim organizacijam združe- nega dela, ki so se odločile za poseb- no obliko denarnega varčevanja, ki Jo močno pospešuje Ljubljanska banka v celoti in prav tako njena podružnica v Celju. Gre za izplačilo osebnih do- hodkov preko hranilnih knjižic. »V našem kolektivu je v to Izpla- čilo vključenih okoli 3350 članov,« je med drugim povedala vodja finančne službe Angelca Mihelinova. »Priprave na to akcijo so bile skrbne. V njih smo razlagali prednosti takšnega varčeva- nja ne samo za posameznike, marveč tudi za kolektiv. Začetek je bil težak. Sicer pa, kateri začetek ni težak. Vsa- ka nova stvar vzbuja pri nekaterih lju- deh odpor. Tako je bilo tudi pri nas. Na koncu je le vse steklo in danes je razpoloženje povsem drugačno. Če je bilo takoj po prvem nakazilu osebnih dohodkov na hranilne knjižice veliko dvigov, že kar prvi dan, zdaj ni več tako. Prednost tega načina varčevanja pa je izkoristilo tudi podjetje, saj je že prejšnji mesec najelo prvi kredit za obratne potrebe. Zanimivo je še to, da znašajo povprečne skupne me- sečne vloge okoli 1,7 milijona dinarjev in da je bHo stanje konec junija ria vseh hranilnih knjižicah naših delav- cev že nekaj nad 3,2 milijona dinarjev, se pravi skoraj dva mesečna pologa.« . In kaj so povedali še drugi, ki smo jih v množici vprašali za mnenje: ELA KREMPUŠ, vodja hranilne bla- gajne: »Delamo ves dan. Obračun osebnega dohodka je napisan na pla- čilni vrečici. Ziato tudi znesek, ki ga prejme sleherni član kolektiva v go- tovini in razlika, ki jo vpišemo v hra- nilno knjižico. Moram reči, da smo z razumevanjem sprejeli ta način iz- plačevanja osebnega dohodka.« JAVORNIK, laboratorij, raziskava toplotnih naprav: »To je bila ena bolj- ših odločitev, saj nas navaja k dru- gačnemu odnosu do denarja in do štednje. Zdaj več prihranim, ker pu- stim nekaj denarja na hranilni knjižici. Dobra stran je tudi v tem, da vse te posle uredimo kar v kolektivu.« PAVLOVIČ, salda konti: »To je več kot v redu. Zdaj tudi več prihranim kot prej. Sicer pa je čas, ko so dvigi večji. Naši člani so ta način izplače- vanja osebnih dohodkov sprejeli zelo različno. Toda zdaj so se nanj že na- vadili. Negodovanje je le zaradi dolgih vrst.« ŽIŽEK, skladišče gotovih izdelkov: »Tak način izplačevanja osebnih do- hodkov je zelo pameten. Kdor si hoče kaj prihraniti, ima lepe možnosti. Jaz, na primer, sem si prihranila denar za dopust.« Tako je v EMO, in prav gotovo bi lahko takšne in podobne misli zabele- žili tudi v drugih delovnih sredinah. Izplačevanje osebnih dohodkov pre- ko hranilnih knjižic si krepko utira svojo pot! v EMO na izplačilni dan: gneča pred hranilnimi blaj;a.inanii. Foto: Valentin David. ŽALEC Trenutno je ena izmed po- glavitnih nalog Občinske konference Zveze mladine Slovenije v Žalcu razprava o resoluciji in statutu Zveze mladine Slovenije. Iz pogo- vora s predsednikom občin- ske mladinske konference, BRANKOM POVŠETOM, smo izvedeli, da so imeli že v več kot polovici mladinskih aktivov take razprave. Sedaj jih čaka delo še v raznih speciaUziranih mladinskih, aktivih in društvih. Tu misli- mo predvsem na tabornike, klube mladih proizvajalcev, mladinske gasilske desetine in na jama.rsko društvo. Mla- di v žalski cbčini so imeli dovolj tehtnih pripomb, ki jih bodo iX)sredovaIi komisi- ji za pripravo devetega kon- gresa. Na teh razpravah so spregovorili tudi o vlogi in pomenu desetega kongresa Zveze komimistov Jugosla- vije. Kljub temu, da je poletje in da čas ni primeren za delo, pa so žalski mladinci sodelovali tudi pri raznih- akcijah v okviru občinskega pravnika. Branko Povše je spregovo- ril tudi o tem, če je bilo na zadnjih volitvah izve jenih dovolj mladih. Odgovor je — ne! Zanimivo pa je, da je v družbenopolitičnem zboru žalske občine kar precej predstavnikov mladih. S tem, da je bilo v krajevnih skup- nostih bodj malo izvoljenih mladincev, se je še enkrat izkazalo, da sodelovanje med^ mladinsko organizacijo In krajevno skupnost.)o ni rav- no najboljše. Seveda tega dejstva ne gre posplošiti. Naravnost izvrstno je na pri- mer sodelovanje mladine in krajevnih organizacij ter društev v Preboldu." Prav to se je odrazilo tudi pri volit- vah. Veliko vlogo ;ma danes žalska mladina tudi na kul- turnem področju. Ne gre, da bi sedaj naštevali, kje vse se mladi udejstvujejo na kul- turnem področju. Omenili bi radi, da na tem področju na- redijo največ v Petrovčah, Taboru in Preboldu. Petrov- čani So med drugim naštu- dirali neko igro, s katero so potem gostovali po različnili krajih Savinjske doljug borjani pa so pred kratj3 sodelovali pri igri Zala. Kar petintrideset ^' dih. O kulturnem \xa^\^ vanju Prebolčanov pa izgubljali besed, ker so J primere v žalski obCim^ verjetno še kje dn^je. * Na koncu lahko zapij^^ le še to, da mladi v S občini ne vedo za po6iW JANEZ VEDeJJ VARNO G[Z CESII DREMA VICA ALI OHLAPNOST? Minilo je šest mesecev po zapadlosti roka za ure- ditev samoupravnih odno- sov v temeljnih organiza- cijah združenega dela. Zve- zali zakon določa ostre sankcije tako za temeljne organizacije kot za odgo- vorne osebe, če se ne bi tega držale. Ni še bilo zaznati, da bi bile sankcije kjer koli uporabljene. To daje vi- dez, kot da je povsod vse v najlepšem redu. Kljub temu pa je tudi opaziti nezadovoljstvo delavcev zaradi nespošfcovanja nji- hovih praTOC. Kje so razlogi za to dre- mavico pri uresničevanju ustavnih določb? Odgovor- no osebje se izgovarja na objektivne razmere in me- če krivda na državno ad- ministracijo. Ne vidi o^bče družbenih potreb, ne iz- korišča notranjih rezerv, krčevito se oprijemlje pri- vilegijev iz polpreteklosti. Delavci pa, v .mnogočem upravičeno, vidijo krivdo v subjekti\Tiih razmeraJi. če energično in argumen- tirano svoje pravice terja- jo, se brž znajdejo v ne- prijetnem položaju. Na mah jK>staneio slabi delav- ci, osebni obupanci, boroi za uravnilovko in še kaj. Vsaka njihova slabost ali napaka priae prav za ši- kaniranja. Celo po Tito- vem pismu se jih skuša v zahtevah osamiti in izlo- čiti iz dogajanja. če ob takem ne morejo nemoteno delovati niti ko- misije za delavski nadzor, niti komisije za pripravo samoupravnih splošnih ak- tov, je več kot dokaz, kje ški-iplje. Ustava kot najvišji druž- beni dogovor se ne bo sa- ma po sebi uresničevala. Lagodnost, ki ja zapadajo posamezniki pri njenem uresničevanju je vse prej kot primerna! Čas je, da odgovorni uporabijo svoje ustavne pristojnosti in po- spešijo proces družbenega prilagajanja novim nor- mam. Za to pa je treba ukre- pata zgoraj. Tako terja tu- di zakonodaja! A. NAPRET, Celje SREČANJE ^PROMETNI" POGOVO v poletni sezoni celjska prometna milica zaposluje tudi študente. Tako daje pri- ložnost mladim, da se, po- leg zaslužka, tudi nekaj na- uče. Med drugim si je zapo- slitev prometnega miličnika poiskal SREČKO JAN2EKO- VIČ. Doma je iz Stcr in obiskuje drugi letnik peda- goške gimnazije. »V začetku smo imeli pet- najstumi tečaj. Tam smo dobili osnovno znanje o us- merjanju prometa. Sprva so nas spremljali starejši kole- gi, zdaj pa delamo že ssmi. Kmalu bo minil ni^^sec dni, cdka.r urejam promet na tem križišču. Lahko odkrito pri- znam, da so se mi v začet- ku kriT hlače tres-e od stra- hu. Pozneje sem se navadil in postal bnlj zamozavesten. Delam po pet. ur na dim, ponavadi fxJ petih zjutraj do desetih. To so ure gostega prometa in tako opravljam »jutranjo telovadbo« sredi križišča. Večkrat .<;e mi ic že zgodilo, da je bilo križišče tako polno, da še sam nisem mogel tam stati. Na srečo sem gnečo vselej liizčistil. Nesreče na. tem križišču še nisem imel. Pač pa se zgo- di, da vomik napi^avi nripa- ko. Ponavadi ga pošljem na blagajno in tnm plača pre- kršek. Ravno pred nekaj mi- nutami senr imel tak pri- mer. Vozniki vedo, da redno zajx>slen, toda ^ temu me ne potic Pač pa so pešci bolj ni, včasih tudi zaradi m znavanja znaJtov ali spregledajo. Ji Prvi dan so me iwl plini zelo motili. Zdaj^ se že bolj navadil, tudij vem, da druge izbire ni"* Hrupa Pa sem že tako vajen. Vča^^ih p i me ^ sposodijo, kf^T sem ^^'^'^ Toda nihče mi ne bi kel pomoči. Spi-ejcli so zares lepo. ^ Imel sem že pn^^^ srečati se s tu,risti. P''^ to neki Madžari. , smo se, toda pntem bolele roke. Vendar !^ tos tod mimo ne \^ turisfoa', ker .se radi jo središču mesta. . Popoldan sem prost krat grem na bazen- bom vse poletne ^ Nekdo pač mora Celju.« MARICO SJE^ ^ 25. lulij 1974 11,?^----: NOVI TEDNIK — stran 7 Jglitično izobraževanje k premalo j(ritike, ki ph je bila deležna celjska delavska uni- ^ pred dvema letoma, so izhajale predvsem iz ugo- ^^'^'ti.ve, ^'^ izobraževalna ustanova ni dovolj ^^■.Q0vala za organizacijo in za povečan obseg družbe- f'^jjQlitičnega in ekonomskega izobraževanja. Minula "^t^fll^vfl'"« sezona, vsaj po statističnih podatkih, na dobre spremembe. Delavska univerza je še delala poročilo o oblikah, obsegu in razširjenosti '^itičnegti izobraževanja v sezoni 1973/74. ^poglejmo najprej statistiko, celjska delavska univerza je po naročilu delovnih .gunizacij, ustanov in političnih organizacij izvedla IglitiČne šole, več predavanj in seminarjev, pripravila ^gdavanja v okviru splošnega ljudskega odpora in ^Lometne vzgoje ter v sodelovanju s celjskimi družbe- nopolitičnimi organizacijami začela načrta usposabljati iglegate. 2 raznovrstnostjo oblik izobraževanja pa ne moremo ^fi zadovoljni. Delavska miiverza je na primer izved- la sarno 6 političnih šol — 4 v Žalcu, eno v Slovenskih Konjicah in eno v. Aeru. Sole so trajale do 60 ur, obi- fjcovalo pa jih je skupnd blizu 170 učencev. Enkratnih ^edavanj je bilo več in so osnovne organizacije ZK, psaj nekatere, poskušale izpeljati dogovorjeni načrt ^gfnopolitičnega usposabljanja članov ZK. V Celju je taka predavanja pripravilo 21 delovnih organizacij. Hed njimi LIK Savinja, Izletnik, Zlatarna, Žična, Met- ]ca, Aero, Kovinotehna, Meri, Toper, Ljubljanska banka, fehnomercator. Prevozništvo in drugi. Na vseh teh predavanjih, v te ure izobraževanja, so vštete še oUike, ki jih je organizirala ideološka komisija pri celjskem- komiteju občinske konfernce ZKS, je sodelo- fjolo okrog 1600 udeležencev, ali polovica vseh članov ZK v celjski občini. Čeprav to ni malo, v Celju še vseeno ugotavljajo, ia je idejno-politično usposabljanje še premalo razvito. Dokaz za to sta na primer le 2 seminarja, ki jih je po uročilu izvedla delavska univerza. Prvi ciklus izobraževanja delegatcm je deloma uspel. 7 maju in juniju so pohiteli in že začeli izobraževati delegate s prvimi seminarji v Tehnomercatorju, Meriu, Ingradu, Splošni bolnici. Opekami Ljubečna, v Modi, Vodni skupnosti Nivo, v PTT in drugih kolektivih. Ze iakoj v septembru bo potreben nov impulz vsem delov- nim organizacijam. Kajti tudi organiziran pristop za prva poglobljena srečanja z vodji delegacij se je semi- narjev udeležilo 271. Premalo. In skorajda nerazumljivo je, da se v delovnih kolektivih niso bolj zavzeli za izpolnitev prvega programa usposabljanja za vodje delegacij. Posebej v manjših delovnih organizacijah je W izpad občutnejši. Enako nesprejemljivo pa je, da t večjih kolektivih niso izvedli še nobenih seminarjev in drugih oblik za usposabljanje delegatov. Delavska univerza v Celju se je, kljub nekaterim težavam (tako še vedno nihče ni napisal tez za temi družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje ter aktualni gospodarski trenutek v celjski občini) uspešno odzvala potrebam in v primeri s prejšnjimi leti povečanemu obsegu idejnopolitičnega usposablja- nja. Vendar pa sedanja bolj statistična analiza minule izobraževalne sezone zahteva še politično oceno o kakovosti družbenega usposabljanja. Ob tem pa tudi načrt, kako bodo samoupravni in politični dejavniki v celjskih delovnih sredinah dosledneje izpeljali druž- beni dogovor o družbenem izobraževanju ter zahteven program usposabljanja delegatov. Nastop na Dobrni. Prvič pod umetniškim vodstvom prof. C irila Vertačnika Komorni moški zbor Novi umetniški vodja Za člane komornega moške- ga zbora je bil nastop na os. rednjd proslavi v počastitev praznika celjske občane na Dobrni zadnji v sezoni, kii je dala iziredno bogato bero, ne- kaj odličnih uspehov, po- membno družbeno afirmacijo in ne nazadnje tudi spremem- bo v umetniškem vodstvu. Minulo delavno obdobje je bilo za komorni moški zboo" značilno po proslavi srebr- nega jubileja. Ob petindvaj- setletnici nadvse uspešnega dela je dobil tudi visoko Ti- tovo odlikovanje — red dela z zlatim vencem. To odličje mu je izročil predsednik celj- ske oboinsike skupščine Jože Marolt na proslavi na Dobrni. Takrat pa je zbor prvič nastopil pod vodstvom prof. Cirila Vertačnika. >xAli je bila to zgiolj slučaj- na alii kakšna drugačna za- menjava v umetniškem vod- stvu?« smo vprašali predsed- nika zbora Gustava Grobelni- ka. »Ne, nič slučajnega. V umetniškem vodstvu zbora je nastala sprememba. Prof. E- gon Kunej, ki je zbar vodil vse od njegove ustanovitve, je odšel v pokoj tudi pri nas. Odložil je dirigentsko palico. Njegovo mesto je prevzel do- sedanji korepetitor, prof. OL ril Vertačnik. Maestra Egona Kuneja smo imenovali za ča- stnega dirigenta zbora in ta- ko zagotovili, da bo njegova vez z nami in obratno ostala trdna tudi v prihodnje.« Vprašanje pa smo zastavi'li tudi novemu dirigentu. Naj- prej tisto splošno in običaj- no ob takih priložnostih: »S kakšnimi občutka spre^ jemate umetniško vodstvo ko- mornega moškega zbora?« »Občutka pri sprejemanju te velike dolžnosti, ki pa je obenem tudi velika čast, so takšni ko človek z odgovor- nostjo sprejema neko delo. Tokrat pa je zame težje toli- ko bolj, ker ga siprejemam po prof. Egonu Kuneju. Imel sem že priložnost, da sem za njitm prevzel mladinska pev- ski zbor ginmazije. Takrat je bilo nekoliko drugače, ker je bilo delo zbora prekinjeno. V slednjem primeru sem v težjem položaju, ker gre za velik ugled zbora, za izredno tradicijo. Zavzel se bom, da bom te odlike očuval, ob- držal.« »Nastop na Dobrni je bil zadnji v tej sezoni. Kdaj pri- čnete z jesenskim delom in kaj vas najprej čaka?« »Z novim delom bomo za- čeli v ponedeljek, 2. septemb- ra. Do tedaj pa p>očitnice. Za- čeli bomo zelo resno, kajto že ob vstopu v novo sezono nas čakata dva pomembna nasto.. pa. Prvi na reviji hrvaških zborov v Zadru, drugi pa na tekmovanju sloven^skih pev- skih zborov v sredini oktob- ra. To tekm^ovanje bo za nas izrednega pomena, saj je naš zbor pred dvema letoma na enakem srečanju osvojil naj- višje priznanje, če bomo ho- teli bo mesto obdržati, bomo moirali krepko delati. Obču- tek imam, da se člani zbora vsega tega dobro zavedajo in da bodo tudi v prihodnje so- delovali z VSo vnemo in za- gnanostjo kot je bo bila pod vodstvom prof. Egona Kune- ja.« M. BOŽIČ AG ,,Železar'' v Paračin in Kruševac Sar s"^o že o izredno dobrem sodelovanju med amaterskim gledališčem »Zele- gied y^l^^'^^°^e in amaterskim gledališčem iz Paračina. Nazadnje so paračinski nai-^^^^^ gostovali pri nas z Nušičevo »Gospo ministrico«, 18. 'oktobra pa bodo CyJ, gostovali v Paračinu, Kraljevu in Kruševcu z »Veroniko Deseniško« v režiji ^ Vernika. Na sliki je prizor z letošnje medobčinske revije amaterskih gledališč, Or-..^ ^>^eiezar« Celje-Store nastopil z »Georgom Dandinom« v režiji Branka "■oarja. Grb m Kosjane Kozjani so prišli do svo. jega grba. Ta je sicer že obstajal od njega dni, ven- dar je biti skrit očem jav- nosti. Akademski slikar Peter Krivec, sicer doma- čin iz Kozjega je ustvaril na pročelju gasilskega do- mu čudovito kompozicijo in barvno usklajeno podo- bo kozjanskega grba z zmajem. Lepo estetsko ob- likovana kompozicija do- bro poživlja zgradbo ga- silskega doma, obenem pa v svojem vsebinskem izro- čilu ponazarja del zgodo- vine Kozjega, ki je bila dokaj burna in zanimiva. Hvalevredna je odločitev domačinov, da so se odlo- čili za ta korak, slikarju Petru Krivcu pa priznanje za dosledno opravljeno de- lo. Foto: DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK DOGODKI KONJICE: ZA SUATIVNA NAČELA Po navodilu republiške konference SZDL in CK ZKS so prejšnji teden ustanovili v Slovenskih Konjicah odbor za pospešeno izvaja- nje ustave. Vzrok za formiranje tega organa je predvsem ta, da načela nove ustave še niso uresničena in vpeljana v prakso. Za predsednika odbora za posp<'šeno izvajanje ustave so imenovali Franca Bana, sekretarja občinskega komiteja ZK Slovenske Konji- ce, za člane pa Franca Jelenka, Janka Kovača, Trudo Nemeševo, Karla Arliča, Franja Tepeja, Lilijano Kladnikovo, Majdo Groleger- jevo in Maksa BreCka. Odbor za pospešeno izvajanje ustave se je konec prejšnjega tedna že sestal na prvi seji, kjer so člani sprejeli program svojega bodočega dela. D. S. ŠKALE-HRASTOVEC: 7987 UDARNIŠKIH UR Pred praznikom Dneva vstaje je bilo še posebej veselo v krajev- ni skupnosti Skale — Hrastovec, saj so izročili namenu novo asfal- tirano cesto do naselja Lubela v dolžini dveh kilometrov. Okoli 120 občanov je več mesecev prostovoljno delalo po trikart ali celo šti- rikrat tedensko, da je prišlo ob pomoči občine, REK, RSC in ERE do prepotrebne ceste. Občani so opravili 7987 udarniških ur In sa- mi prispevali še več kot 14 milijonovstarih din. Gradnja ceste je bila zahtevna, saj so na sorazmerno kratki razdalji morali zgraditi kar štiri mostove, kar je povečalo izdatke. Slovesnosti ob otvoritvi ceste sta se med drugimi udeležila tudi predsednik skupščine občine Velenje Ncstl Zgank in predsednik IS občine Fran jo Kljun, ki ju vidimo, kako pripravljata enega naj- mla,fših občanov Skale — Hrastovec, da bo simbolično prerezal trak in tako izročil cesto uporabi. O pomenu objekta za kraj pa je spregovoril predsednik krajevne organizacije SZDL ing. Rafael Kopušar. Tekst In foto: L. OJSTERŠEK SLIVNICA: KIP PRANJU VRUNČU SlivTiičanl so v soboto prvič praznovali svoj krajevni praznik. V ta namen so zvečer priredili slovesnost, na kateri so odprli 170 m nove ceste in odkrili doprsni kip Franja Vrunča na vrtu osnov- ne šole, ki nosi isto ime.Domači inladinci so pripravili lep recital v spomin na prvo celjsko četo. Nastopala je tudi godba iz Štor z veselimi koračnicami. Naslednji dan pa je Gasilsko društvo Slivnica praznovalo pet- inštiridesetlelnico svojega obstoja. Ob tej slovesnosti so prevzeli tu- di nov gasilski avtomobil, ki so ga kupili večinoma s prispevkom vaščanov. M. P. CELJE ZA KOZJANSKO v okviru praznika občine Celje, 20. julija, je bila v nedeljo zvečer v mestnem parku prireditev, katero je organizirala Občinska konferenca ZM.S Celje. Leta je sklenila nameniti čisti dobiček pre- bivalcem Kozjanskega. Glavna pobudnica te prireditve je bila Ma- rija Goršičeva. članica SLG Ccije, ki je poleg New swing quarteta, Vokalov in Ultra 4 nastopila s kratkim monologom. Po programu je sledila prosta zabava s plesom. Prireditve se je udeležilo okoli 500 obiskovalcev, D. G. Sami diviaki Pred kratkim nas je na avtobusnem postajališču pri vili Ani stopilo v avtobus, ki vozi na relaciji Os trožno—Store, več potnikov. Takoj, ko sem vstopil, sem slišal pripombo, da smo to stanovalci novega bloka, pogledal sem osebo, ki je to dejala s takšnim zaničevanjem. Tisti hip pa je nadaljevala s čuAno prezirljivim nasmeškom na obrazu, da so v tem stanovanjskem bloku »sami divjaki«. Nisem razumel, kaj je dejala sogovornica, toda za konec je bilo slišati: »Hm, je pač solidarnostni blok.« St krhko predstavljate, kakšni čudni občutki so se porajali v meni? Ne razumem, kaj naj bi bilo pri tem narobe, če so ljudje dobili stanovanje od soli darnostnega sklada. Preinišljujem, kakšni smo potem- takem v njihovih očeh vsi tisti, ki imamo ta stano- vanja? Ali se ti ljudje, ki širijj razne govorice, ne zaveda- jo, da si ne more vsak zgraditi svoje lastne hiše ali pa si stanovanje kupiti. Ali se sploh vprašajo, v kak- šnih nemogočih stanovanjskih razmerah so vsi ti lju- dje prej živeli? Do primernega stanovanja niso imeli možnosti priti, ker ga enostavno niso dobili. Mislim, da smo lahko samo srečni, ker se je ta sklad sploh ustanovil in rešil probleme ljudi z naj nižjimi osebnimi dohodki. Namesto neumestnih pripom na račun stanovalcev iclidarnostnega bloka, naj bi raje malo pomislili in želeli vsem, da bi se v novih stanovanjih dobro po- čutili, če pa že ne morejo želeti nič dobrega, naj bo- do vsaj tiho. Ni lepo, da žalijo na javnih mestih lju- di, ki so tako težko čakali na izboljšanje stanovanj- skih razmer tudi po več let. Ivan Strmole NAZARJE REDKE SO PODKVI Industrija daje vse več ugodnili možnosti za delo. V obrti ostajajo le najbolj za- grizeni in iznajdljivi. Pomanj- kanje obrtniških storitev raz- Učnih dejavnosti ljudje zelo pogrešajo. Tako pogostokrat pvopravilo, ki bi bilo mogoče, odpade, kupiti je treba novo stvar, mnogo dražje še posebno to velja za ko- vača. Redki so še ti tako stari obrtniki, ti jekleni mož- je, ki so napravili prva že- lezna in praktična orodja. Kot konji, tako se redčijo kovači. Starejši, zagrizeni od- hajajo v pokoj, mlajši se pre- usmerjajo in izpopolnjujejo za popravila avtomobilov, najmlajših pa sploh ni, ker ni perspektive. O delu in o življenju sem se pogovarjal s starejšim kovačem, Fran- cem ANDREJEVCEM (62) iz Trnovca pri Nazarjih. Franc se je izučil za kovača v Nazarjih. Tam je bil zapo- slen šest let, ko pa je od- služil vojaške obveznosti 1934, je ostal doma na kmetiji. Ker je bila kriza za delo in zaslu- žek, je pomalem delal na črno, za kar je bil tudi zaprt. 1943 leta je bil sprejet v partizansko obveščevalno službo Slandrove brigade na Dobrovljah, kjer je ostal do- bre pol leta. Pozneje je bil vključen v VDV (vojska dr- žavne varnosti) in ostal tam do osvoboditve. 1948. leta je za svojo mlado družino po- stavil hišo, zaposlil pa se je kot žičničar pri GLIN Na- zarje do 1952. leta, ko je od- prl kovaško obrt. V domači delavnici je bilo poslej vedno polno kmečkih strojev, ko- njev, napraviti je bilo treba veliko novih vozov. V družini se je rodilo pet otrok. Sele zadnji je bil sin, France, ki se je priučil za kovača. Kmalu se je zaposlil v tovarni, ker je tako bolje kazalo. Tako je ostal kovač sam. Kljub zasluženemu po- koju še vedno odmeva kladi- vo po gozdu, ki obdaja An- drej evčevo kovačijo. Kovaški rejon je zelo okj saj ni od Bočne do '■'^ m od Brda do Spodnje p^' ce nobenega kovača, pjj^ davnim je bilo na tem ročju kakšnih 000 konjev le še desetina. Le-te so 1,^ njali poljedeljski stroji, v.'^ gosto zahtevajo vešče ko^,' roke. Franc pravi: Kovaško .je težko, a zelo donosno'^ lel bi delati še tako dokler bo kakšen konj na polju.« Toda žal, to več zelo dolgo, konj dalje manj, še krepak \y pa ima vsako leto bolj ne lase. Daleč naokrog se slij; nakovala, posebno še, jj. stopi očetu na pomo«:' France, ki se je naučil ti kladivo pri pravem ko;. Jože MiKL-t LAŠKO v petek je bilo tjetje za- sedanje zbora združenega de- la, zbora krajevnih skupno- sti in družbeno političnega zbora skupščine občine Lar ško, na katerem so sprejeli nekatere predloge izvršnega sveta med njimi tudi odlok o spremembi odlomka o prispev- ku za spremembo namemb- nosti kmetijskih in gozdnih zemljdšč. Sprejeli so tudi družbeni dogovor o izgradnji in financiranju doma upoko- jencev v Loki pri Zidanem mostu, v katerem je že sedaj kar 36 občp.nov laške občine. Po tem družbenem dogovoru, ki ga bodo poleg občinske ?.kupščine Laško podoisale še skupščine občin Hrastnik, Sevnica, ki le bila predlaga- telj tega dogovora, Trtovlje in Zagorje ob Savi ter dru- štva upokojencev v teh ob- činah in Trubarjev dom, bo- do zagotovili sredstva iz sta- novan''skega sklada upokojen- cev, ki se oblikuje iz prispev- ka upokojencev za stanovanj- sko izgradnjo. Na skupni se^ia vseh zborov so sprejeli tudi predlog de- legacije krajevne skupnosti Laško za spremembo dmžbe- nega dogovora o osnovah in merilih za določanje meseč- nih nadomestil osebnih do- kodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in ime- novanim funkcionarjem v občini Lažko. Tako so tudi v laški občini kot zadnji v celjski regiji sprejeli ta do- govor, v katetrem so upošte- vali tudi višino dohodkov voljenih funkcionarjev v po- dobnih občinah kot so ob- čine. Sog'asino so ,spire'e!i niča, koroške in zasavske ob- .ine. Soglasno so sprejeli družbeni dogovor o štipendi- ran iu učencev in študentov v SR Slovendji in odlok o smremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pri- stojnosti občine. Na tej seji so razrešili dol- žnosti komandirja nostaje mi- lice Laško Zoreč Aleksandra, ki 31. julija odhaja v p>okoj in na njegovo mesto imeno- vali pravnika Ivana Marguša. Aleksandru Zorcu se je pred- sednik skupščine občine La- ško Rudi Grosar zahvalil za njegovo neutrudno delo, iz- razil l*a je željo, da bi Alek- sander Zoreč še vedno delo- val na družbeno poHfcičnem področju. Člani izvršnega sveta pa so odgovorili tudi na nekatera vprašanja delegatov. Tako so delegati izvedeli, da poglo- bitev podvoza v Marijagrad- cu ni možna, ker je pod pod^x>zom potegnjen kabel in, da tudi sami nosilci pod- voza niso dovolj močni, saj podvoz ni bii predviden za prevoz težjih vozil. Ta prob- lem pa bo seveda treba re- šiti, vendar skupščina obči- ne Laško ni pristojna za nje- govo reševanje, ampak bodo o tem razpravljali na sekre- tariatu za gospodarstvo. Za odprt bazen v Laškem sta že pripravljena prvi pred- račun in program, ni pa in- vestitorja; za širšo cesto v Debrem, ki bi se izognila va- si, je premalo denarja. C^sto Rimske Toplice—Jurklošter pa bodo v avgustu že začeli rekonstruirati. Z gradnjo sta- novanj v Radečah so že za- čeli, tudi v Rimskih Topli- cah so že rešili vprašanje zemljišča, v Laškem pa je to še vedno problem, ker je na prostoru, predvidenem za gradnjo stanovanj, predvidena tudi gradnja, rekreacijskega centra za Zdravilišče. B. P. VOJNIK JE PRAZNOVAL v ponedeljek, na dan vstaje slovesiskega naroda, so prebivalci Vojnika praznovali svoj krajevni praoiii V ta namen so pripravili več prireditev, ki so joli » redno dobro izvedb. Najprej so zjutraj gasijci prikazali vajo, gašenji gorečega objekta, nato pa je bila proslava pred spome nikom NOV. Z njo so tudi počastilii spomin na padk tovariše, borce. Vse navzoče je pozdraivil tajnik Zveze borcev V( mk Ivan Sešel, nato pa je besedo prepustil predseJ ndku Juriju Bojanoviču. Po govoru je nekdanji bo« Franc Kralj položil venec na spominsko ploščo, nat pa se je pričel kratek kulturni program, v kaiterei so sodelovali učenoi in dijaki raianih šol. Ob zaključh pa je Avgust čerenak, sektorski p>oveljnik in poveljai gasilskega društva Vojnik, podelil še vsem 11-timi delujočim gasilskim društvom sp^ominske plaket^"!! zahvalo za sodelovanje. | D.Gl GASILSKA SLA VJA v nedeljo so s)lavili gasilci | več gasilskih društev v Spod- nji Savinjski dolini. V Zabu- kovici, kjer praznuje društvo 50-Ietnico, so odprli nov gasil- ski dom. Zgradili so ga sko- raj povsem s prostovoljnim delom. Opravili so več kot 5.000 ur. Ob otvoritvi je go- voril predsednik društva Franc Krk, ki je tudi ori- sal pot tega prizadevnega društva. Ob tej priložnosti so po- delili številna gasilska pi: nja, društvo pa je dobile silsko odlikovanje tretje i nje. To nedeljo pa so slavii druga gasilska društrs žalski občini. Na Polze-^ praznovali 70-letnico da nja, v Grajski vasi so! zeli novo črpalko, v i petru pa so izvedli vsjf sarmem terenu. Bile sc jami Pekel. T. TAV Nov gasilski dom v Zabukovici ob otvoritvi.' Foto: T. T KONJICE^ POMOČ ZA KOZJANSKO v občini Sloevn.ske Konjice so .se vse delovne organizacije vključile v akcijo zbiranja po- moči za odstranjevanje posle- dic potresa na kozjanskem. TaM.0 so delovni ljudje prispe- vali za pomoč enodnevni za- služek, upokojenci pa bodo na- menili obnovi kozjanskega 3,5 odstotka od neto pokojnine. Svoj prispevek bodo Kozjan- cem namenili tudi kmetje in obrtniki in računajo, da bodo T konjiški občini tako zbrali za »krog 80 starih milijonov dinarjev ra odpravo posledic ITOtresa na kozjanskem. D. S. 25. julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PIŠE 22 ROMAN BOBEN VIŠJE IN VISOKE SOLE j^ot smo zadnjič razde- lili poklice na tiste, kii j^jo ozek in širok radij, Iji prav tako iahko še en- |yat razdelimo na per- pektivne in konjunktume ^iclice. Konjunktumi po- Ijlioi so tisti, ki so zelo j^liam (lahko trenutno) in jeveda tudi dobro nagra- jevani. Vendar pa, kadar nastopi nasičenost, pov- praševanje pade in poja- ^-ijo se težave kot so: po- manjkanje deloTOih mest, nizko nagrajevanje itd. Perspektivni poklici pa 50 tista, za katere se je do sedaj odločalo premalo icandidatov ali pa poklic, do danes sploh ni bil raz- vit. Taki FK>klici so: pro- metni inženir, grafični in- ženir, lesno-industrijski in- ženir, inženir tekstilne tehnologije ipd. Za boljšo presojo naj navedem še nekaj posebnih zakonito- sti perspektivnih poklicev: tisti poklici, za katere se zahteva izi'edno visoka umska sposobnost ali za katere-je študij zelo težak bodo vedno iskani ne gle- de na radij in velikost dajevnosti (matematika, elektronika določene sku- pine jezikov itd.). Prav tako bodo vedno zelo iska- ni tisbi poklici, ki jih za- radi zelo težkih delovnih pogojev, zaradi neugledno sti ali zaradi neustreznega nagrajevanja ljudje nočejo opravljati. Dobre perspek- tive imajo tudi poklici bo- dočnosta kot so računal- niški strokovnjaki, visoko specializirani organizator- ji in razni »kombinirani« pokldoi s širokim obvlada- njem več različnih podro- čij (npr.: fizika-kemija; fi- zika-kemija-biologija; ma- tematika-ekonomija; itd.). Pa še tole: Za ljudi z iz- rednimi sposobnostmi in nagnjenji ni neperspektiv- nih poklicev. Tudi v naj- bolj suficitamih poklicih vedno pK>trebujemo vrhun- ske strokovnjake. Vse nakazane zakonito- sti upoštevajte tudi pri vseh ostalih poklicih, ki jih v današnjem in prejš- njih dveh prispevkih ni- sem omenjal. Naštete ugo- tovitve za posamezne po- klice veljajo tako za višjo kot za visoko stopnjo — zato jih nisem delil. Ce smo zaključili, da potre- bujemo veliko strojnih in- ženirjev, velja to za inže- nirje in diplomirane inže- nirje. Ob vem pa naj po- udarim še to, da bi mo- ralo biti razmerje med višjimi in visokimi kadri 2:1 ali celo 3:1. To velja za večino poklicev. Pogovarjal. sem se z ne- katerimi dijaki in tudi dvoje pisem sem prejel, v katerih me sprašujejo in prosijo za pojasnila v zve- zi s študijem medicine. Težko je na kratko pojas- niti vse kar je pomembno za ta poklic — vendar bom poskusil. Poklic zdravnika je bil že od davnih časov eden od najbolj popularnih: od vrača primitivnih plemen prek Hipokrata do zname- nitega presajevalca src Christiaana Barnarda. Prav zato so tudi tako številne upodobitve zdravnikov v literaturi in filmih: dr. Kildare, Egipčan Sinuhe, dr. Arrovvsmith, L Hakim, Axel Munthe in še in še. Take in podobne upodobi- tve so do danes napravile prav toliko škode kot ko- risti. Njihova koristnost je v tem, da so prispevale k seznanitvi ljudi z zdravni- kovim delom — škoda pa je vsekakor v tem, da je to delo mnogokrat prika- zano v nekakšni roman- tični, neresnični svetlobi. Zato mnogi iščejo v po- klicu samo skrivnostno vzdušje belih hodnikov in pomembnost kakega Bar- narda in so kruto prese- nečeni, ko uvidijo, da je poklic samo naporna vsa- kodnevna služba ljudem, dobrim in slabim, prijet- nim in neprijetnim, da zdravnik ne služi ničemur drugemu kot potrebam drugih ljudi in da pri tem vsak doživlja tudi neuspe- he. Odkar so uvedeni na medicinski fakulteti stro- gi sprejemni izpiti (če ni- maš nadpoprečnih ocen v biologiji, kemiji, fiziiki — ne hodi na medicino) kan- didati resneje razmišljajo, predno se odločijo za štu- dij medicine, ki je naj- daljši od vseh in zahteva tudi telesno in zdravstve- no od kandidata zelo ve- liko. Več boste našli v drob- ni knjižici z naslovom »Ali naj postanem zdravnik, zo- bozdravnik?«, ki jo je iz- dala medicinska fakulteta univerze v Ljubljani. Go- tovo vam jo bodo rade volje poslali. 0,TOPANE! ste že kdaj pomislili, s kolikimi težavami se sre- čuje novinar, ko mora tekati naokoli za podatki, spra- ševati ljudi in še in še? Najbrž niste, saj si niti ne morete predstavljati, kako »prijetno« je, če ustaviš človeka na cesti in ga vljudno zaprosiš za odgovor na vprašanje, še preden pa končaš in se obrneš naokoli, ga že ni več — človeka namreč. In sploh mi ne gre v glavo, zakaj toliko ljudi nerado odgovarja na an- ketna vprašanja! »Oh, ampak raje ne bi. . .« »Pa zakaj ne, tovarišica? Samo slikala vas bom pa Še nekaj boste povedali!« »Ne, ne, slikala se pa že ne bom!« In že jo lahko iščem za prvim vogalom! In tako ne preostane drugega, kot da poskušam srečo znova. »O, to pa ne! V »cajtenge« me pa že ne boste spra- vili!« Vsako pregovarjanje nič ne zaleže, ampak, aha, tamle že gre nekdo, ki bo gotovo hotel odgovarjati. »Oprostite, jaz sem . . .« Tovariš, ki sem ga »napadla«, se je ob besedi »od časopisa« skremžil in začel nekaj momljati, češ, raje ne bi nič povedal. »Saj veste, nočem se videti v časopisu, pa še ljudje bi začeli govoriti. . .n »Pa kaj bi začeli govoriti?« sem bila vztrajna, saj nisem hotela, da bi mi jo še ta osmi človek (kolikor sem jih že ustavila) pobrisal. »Ja, veste, potem lahko rečejo, da se »ven silim«, pa take reči. . .« Odšla sem z daljšim nosom kot ponavadi. In zdaj samo .še premišljujem! Ali so ljudje tako sramežljivi ali jih je strah besede »časopis« ali nimajo kaj pove- dati ali . . Nekaj sem pa vseeno sklenila! Prihodnjič bom skrila fotoaparat in beležko! D. J. lURJE'ŠENTJUR POUK MORA BITI Preletimo na hitro, kakšen ! položaj po potresu v obeh bčinah in ugotovili bomo, i je stanje sedaj precej oljše. Ni razloga za kakršna oli u^banja, kaj bo: ali bo Kiblem rešen tako, kot je llo v začetku zastavljeno ali 5. Namreč s splošno soli- imostjo, ki ji še naprej r.pisujemo velik pomen. Ak- ja 13. julija je pokazala, da M solidarni in da znamo •sedu priskočiti na pomoč. Ešiive kujejo na vseh rav- ih. V prizadevanjih, da kar ijhitreje odpravljamo po- ^iice potresa, so se zdru- ži vsi družbeno politični de- ^•n:ki. V Smarski občini so že ^J^ili škodo za vse družbe- ' objekte, zasebne stavbe pa ^'io ocenjene te dni. Kak- ^ :e torej slika? J^rušiti bo treba več kot [ hiš. Položaj še poslab- 'i novi potresni sunki. Po- idica tega je, da v občini ^"Jujejo šotore in prikoli- .Dogovorjeno je tudi, kje stale nove šole, šmar- " Pa pospešeno grade. Po- ^ seveda vplival tudi ' ^'■ganizacijo šolske mre- ■ ^^blem šolstva bo treba reševati kar najhitreje in iz- koristiti vse možnosti, da bo do otroci lahko nemoteno sle- dili pouku. Urediti bo tre- ba pomožne razrede v gasil- skih domovih in ne nazadnje tudi v privatnih hišah: otroci morajo imeti pouk! Izvedeli smo, da bo Velenje na potresnem območju šmar- ske občine zgradilo novo šolo brez kakršnih koli obveznosti občine. Rešitev, pred katero se lahko priklonimo. Gesta, ki jo l.judje v takšnih trenut- kih najglobje cenijo. V podobnem, čeprav ne ta- ko hudem položaju, je tudi šentjurska občina. Tudi tu- kaj jim povzroča največ skr- bi šolstvo. Lokacija za šolo v Loki pri Žusmu je že dolo- čena. Po podrobnejši oceni so ug-otovili, da so huje poškia- dovane še 4 šole v občini, med njimi tudi kmetijska šola. Hkrati s šolami se je nujno pojavilo tudi vprašanje učiteljskih stanovanj. Rešili ga bodo z montažnimi hišica- mi. Kako rešiti kmete v obeh občinah? Prav gotovo bo os- vojen predlog, da oprosti davka kmete iz I. in II. kate- gorije poškodb za eno leto. kmete, katerih škoda je oce- njena s III. in IV. kategori- jo, pa za dve leti, skladno s tem pa tudi vseh ostalih da- jatev. Misliti bi morali tudi o odpravi davka za reproduk- cijski material. Nad dbe občini pa prihaja še nova nadloga: primanj- kljaji v proračunih. Nič kaj prijetna ni novica, da obe občini nimata sredstev za iz- plačila osebnih dohodkov in starostnih pokojnin ter soci- alnih podpor. Solidarnost je torej več kot na mestu. Ker se obe občini zavedata, da zbrana sredstva še zdaleč ne bodo zadostovala za ponolno obnovo, sta se odločili, da bodo vsi zaposleni delali še eno soboto. Kar največ bodo skušali popraviti sami, ra- zumeti pa je treba, da je to le pripravljenost ljudi, da po- magajo samemu sebi in ne kakšna večja rešitev. Občinski štabi prosijo pre- bivalstvo ogroženih območij, da čimprej prijavijo škodo na pristojnih krajevnih skup- nostih. Tako bo delo lažje in pregled nad škodo celovi- tejši.' V razmerah, kakršne so, je pomembno hitro delati. SREČANJA NA DELOVNEM MESTU „VINJAK PROSIM" Na njenem obrazu domu je smeh, tisti pravi, iskreni smeh, ka se ga nale- zeš, da še sam ne veš kdaj. Nagajiv: plavi lasje in živahne begajoče oči — to so zvesti spremljevalci in tak prijazen obraz lahko ved- no spravi v dobro voljo še druge. Zato ni čudno, da imajo natakarico MARJANO GREŠAK, ki je zaposlena v hotelu Merx na Ljubljanski cesti, gostje radi. »Ja, saj to zahteva moj poklic. Takole smehljanje dan za dnem. Natakarica mora biti z vsemi gosti pri- jazna. Nihče ne bi trpel za- grenjenega obraza, ki bi mu stregel pri mizi. Včasih se mi zgodi pa tudi takole — gost naroči vinjak, ko mu ga pri- nesem, se spomni, da nima cigaret in ko prinesem še te, reče: »Saj ne morem pri- žgati. Vžigalic nimam.« No, kaj bi ti naredila, če bi bila takrat na mojem mestu?« »Ven bi ga vrgla!« Smeh. Na obeh straneh mi- ze, kjer sva se pogovarjali. »Hm, pa saj sem čisto sa- ma kriva, da sem pristala. Ampak čisto slučajno. Ko med gostinskimi mizami, sem končala osmi razred, sem med počitnicami delala v gostilni, ki jo imajo star- ši moje prijateljice, še kar všeč mi je bilo. Jeseni me je pa kar samo zaneslo v go- stinsko šolo in preden sem se zavedala, sem jo že tudi končala. Tako hitro je mi- nilo.« Malo se zamisli, nato stre- se in se zasmeje. »Ja, po končani šoli sem prišla delat sem, v Mene, in ravno zdaj imamo ogrom- no dela. Veš, delam deljeno, od opoldne do štirih popol- dne, potem sem prosta pa spet od sedmih zvečer do enajstih. Sicer pa tako ni- koli ne končam ob enajstih, ker kaže, da postanejo ta- krat pijače gostom najslajše in vse besede, da že zapira- mo, so zaman. No, tole delje- no delo bo trajalo samo še nekaj časa, potem bom pa spet delala vsak drugi dan po 12 ur.« »Uh, to je pa veliko. Jaz že ne bi bila na tvojem me- stu I*rav nič ti ne zavidam!« »Verjamem. Pa ko bi bilo le to. Nobenih praznikov ni- mam prostih, že pet let ni- sem praznovala novega leta, ker sem bila v službi. Včasih se mi kar stoži in bi raje delala na kakem drugem me- stu, potem me pa mine in spet je dobro.« »Potem si pa gotovo razo- čarana nad tem poklicem?« »Mogoče sem bila malo v začetku, potem se pa navadiš. Samo plače so premajhne.« »Te so pa tako ali tako vedno premajhne.« »Ja, danes že, ko je vse tako drago.« »Pa marsikaj smešnega se mi je tudi zgodilo v teh letih. Takrat, ko sem konča- la prvi letnik, sem bila na praksi in neki hrvaški gost me je po kosilu vprašal, če imamo čačkalice (zobotreb- ci). Ker je pravkar pojedel kosilo, sem bila prepričana, da je čačkalica neka vrsta slaščice in sem rekla, opro- stite, ampak imamo samo palačinke in kompot!« In ko mi je Marjana stre- sla s svojim živim pripove- dovanje še nekaj smešnih, sem imela kar dovolj. Samo uspeh sem ji še zaželela pri delu, Marjana pa je kmalu, v belo rjavi obleki, postregla prvim večernih gostom. _________ POLJE OB SOTLI: 50 LETNICA '^di v Obsotelju so svečano pro- slavili dan vstaje slovenskega ljud- stva. Osrednja prireditev je bila v Po- 'JU ob Sotli. Ta praznik so združili s PJ^aznovanjem 50-letnice gasilskega ^ruštva. Slavje v tem kraju je še to- , bolj pomembno, ker so se ga ude- '^zili tudi hrvaški prebivalci. Na tem ^^ricn Slovenije so republiške meje samo še administrativne; kajti ljudje ^ obeh strani Sotle složno sodeluj e- i^a vseh področjih družbenega živ- Menja, Ob devetih dopoldne je imelo de- gasilskih enot združene gasilske ^^le; ob enajstih se je pričela prosla- *' ki so se je udeležili skoraj vsi mladi in stari iz vsega srednjega Ob- sotelja. čeprav ni bilo prisotnih niti občinskih furJccionarjev, so občani po- kazali izredno pripravljenost pri orga- nizaciji in izvedbi prireditve. Kulturni program, pripravili so ga prvi in drugi razred učencev domače šole, je bil lepo izveden; okoli 500 ga- silcev iz Kozjanskega in Obsotelja je številnim, gledalcem prikazalo veliko spretnosti v rokovanju z gasilskimi stroji in orodji. Na koncu prireditve so še petim preživelim ustanoviteljem gasilskega društva Francu Vrenku, Her- manu Jakopinu, Albertu Hedrihu, Fran- cu Jazbecu in Ivanu Boštjančiču po- delili diplome. (i. i.) 10. stran — NOVI TEDNIK St- 29 - 25. iu,. pisma LJUBLJANSKA ENOTA V LESIČNEM v soboto, 13. julija, je v Lesično prispela Ljub- ljanska mladinska briga- da. Do Sevnce so se mladi pripeljali z vlakom in na- to prehodili 36 km dolgo pot preko Lončarjevega dola. Vranja, Miškega vr- ha, Dobropolj, Šentvida pri Plaaiini, kjer so dobili suiio kosijo. Ob 19. uri so prispeli v Lesično. Pred osnovno šo- lo v Lesičnem so se zbra- U brigadirji in pohodnike pozdravih z brigadirskim ZDRAVO ... Po večerji so se brigadirji ter pohodni- ki zbrali ob kresu in ve- ' selo zapeli... Okoli 80 mladih pohod- nikov je noč prespalo na senikih v Lesičnem. V nedeljskem jutru S€ je pohodna enota zbrala v naselju brigadir- jev. Ob 10 uri se je nam- reč za šolskim poslopjem začela krajša slovesnost v počastitev dneva vstaje in v spomin padlim borcem 14. divizije. V uvodnih besedah je IGOR MAKOVEC, pred- sednik OK ZMS Ljubljana — Center ter komandant pohodne brigade, pozdra- vil brigadirje ter prispele goste: tov. Mira Samar- džija — predsednika IS — SOB Ljubljana — Center, borca 14. divizije tov. Franca Goloba, predstav- nico 10. SNOUB Ljubljan- ske tov. Olgo Bratuš, tov. Vladimirja šenka — pred- stavnika mestnega ter ob- činskega odbora Zveze borcev, tov. Zlatka Vo- griča — komandanta zve- zne akcije KOZJANSKO 74 . . . V nekaj besedah je na- to spregovoril o mladin- ski, zvezni delovni akciji KOZJANSKO 74 Igor Ma- kovec — poročilo o delu brigade v Lesičnem pa je podal komandant 10. SNOUB UUBLJANSKE, KOREN MIRAN, ki je obenem seznanil navzoče z določenimi težavami, ki sq se pojavljale pri delu. Po uradnem delu slove- snosti so mladi izvedli krajši recital Kajuhovih pesmi. Štiričlanska dele- gacija pohodne enote je nato položila venec k spo- meniku padlih borcev v Lesičnem. Pohodna enota se je v EHDpoldanskem času napo- tila iz Lesičnega v Imeno, odkoder so se mladi z vlakom vrnili v Ljublja- no. .. MARINA KOCEN POMEMBNA OBLETNICA Gasilsko društvo, Tr- novi je je praznovalo dne 14. t.m. zelo slovesno 50- letnico obstoja. Zaradi bo- lezni in starosti se pro- slave žal nisem mogla udeležiti, pripomnila pa bi rada, da je društvo obstojalo že mnogo 1»- prej (vsaj kolikor je me- ni znano). Mogočni kozolci, .seveda po tedanji navadi, vsi s slamo kriti, so zagoreli, kar sem pozneje zvedela od starejših ljudi, okrog --leta 1880 m takrat Trnov- Ije še ni imelo brizgalne. Vrlim in dobiim sosedom je priskočil na pcmoč ta- kratni veleindustrijalec — sosed Peter Majdič s svo- jo ročno brizgalno, da so vsaj nekaj reših. To je ^Trnoveljčanom dalo pobu- do, da so pod vodstvom podžiupana, domačina Ko- šenina, kupili slično ročno brizgalno. Tako je bil položen temelj za gasil- sko društvo v Tmov- Ijah. Vas takrat ni ime- la (kakor je v mnogih krajih običaj) sredi vasi hpe (takoimenovano va- ško lipo), pač pa je ime- la sredi vasi kovačnico, kjer so se po večerih zbirali va.ški očaki (od daleč tudi tan^je, ki so sicer bili rajši pod okni vaških deklet) in tam so sklenih, da bodo ustano- viU društvo za zaščito va^ si. Pozneje sem spoznala ustanovitelja Košenina tu- di osebno in Je moje pe- ro preslabo, da bi opisa- lo njegovo požrtvovalnost in žilavost. Katerega leta je to točno bilo, ne mo- rem dognati, gotovo Pa je več kot 50 let in bi se to morda dognalo v knji- gi »Naša vas t, ki jo je spisal naš domačin dr. Anton Novčan, ki je bil nekaj starejši od mene in razen tega še fant od fare, ki je imel »eč do- stopa v javnosti kot me ženske, še kot mlada de- klica sem enkrat slučajno dobila v roke zvezek s (,r- dimi platnicami, kjer je bil začetek in ustanovi- tev Gasilskega društva Tmovlje popisan s pere- som. Ce je ta zvezek še kje ohranjen, bi bil dra- gocen doktunent ze. vzrok m čas ustanovitve, če se ne motim so bila tudi imena prvih požrtvoval- nih vaščanov in letnice. Zanimivo bi bilo, če bi se našel kak očak, ki bi moje navedbe ali potrdil ali popravil. 85-letna Trnoveljčanka LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Dovolite mi, da vam na- pišem nekaj besed, ki se vam bodo verjetno zdele pomembne. Mnenja sem, da ste takšne in podobne zapise že dobili. Toda, ker vam bom sedaj napisal, je sploh nekaj posebnega, povrhu tega pa še žalo- sten primer. Prepričan sem, da nihče ni tako pri- zadet in nesrečen kot sem jaz. Ko sem bil star štiri le- ta, sem izgubil dom in starše. Služil sem in de- lal na raznih kmetijah. Ljudje so me izkoriščali, kolikor jih je bila volja. Zdaj sem že pri tridese- tih letih. Toda od svoje mladosti nisem imel po- polnoma nič. Pred tremi leti sem spo- znal žensko mojih let. Je vdova in dobiva po svo- jem možu pokojnino. Ra- zen tega ima hčerko sta- ro osem let iu lastno hišo z nekaj zemlje, tako da se da vse doma pridelati, če je dobra letina. Čeprav sem zaposlen v tovarni — Aero Celje — sem ji z vso vnemo in veseljem po- magal pri vsakem delu in ttidi veliko popravil pri hiši. Prav tako sem mar- sikaj izboljšal z upanjem, da bo življenje in delo lepše potekalo. Ni pa še to vse. Razen tega, da sem ji ix)magal delati in skr- beti za vse, sem ji od .svojega zaslužka moral da- jati devetdeset starih ti- sočakov in še ni bila za- dovoljna. Razen tega je pa enako trmasta, da ji nd enake. Letos pa, ko sem ji sko- raj sam obdelal vso kme- tijo, me pa hoče spoditi na cesto. Ali je to kakš- na pravica na svetu? Re- kla mi je, zakaj sem bil tako neumen, da sem ji pomagal. Vsekakor sem primoran, da grem od hi- ' še. Toda kam? Ali naj grem v hosto pod smre- ko? Tako sem prizadet, da sem že popolnoma obupal nad življenjem. Jezilo me je pa samo to. da ta žen- ska ne zna ceniti in spo- štovati svojega doma, še manj pa te naše slovenske rodne zemlje, ki nam daje kruh. Kako srečen bi bil, če bi jaz imel kakšno kme- tijo, saj imam zares vese- lje do kmetije in bi jo znal tudi izkoristiti, še bolj pa spoštovati. Kar spomnimo se časov druge svetovne vojne, ko je okupator izseljeval naše kmečke ljudi. In kaj se je dogajalo? Nesli so s se- boj svojo rodno grudo. Vedeli so, da jim je daja- la kruh. Danes pa bi lah- ko človek na prste preštel tiste, ki se tega sploh kaj zavedajo. Mogoče se pa jaz edini tega zavedam? Zeljo imam samo eno. Da bi našel le enkrat kak- šno pametno žensko, ki bi imela srednjo kmetijo. Prosim vas, če boste na- šli kaj primernega zame, mi sporočite. B. J., Kompole Odgovor: Tovariš J., dvo- mim, da bi v našem ured- ništvu lahko kaj posredo- vali glede vaše želje, zato se mi zdi. da bi bilo pa- metneje, če bi za to pro- sili naše bralce. Ker pa žal ne želite, da objavimo vaš polni naslov, bo tudi to težko izvedljivo. BRIGADIRKA POROČA v soboto, 29. junija je v Lesičnem na Kozjan- skem postalo izredno ži- vahno. Iz Ljubljane so pri- speli mladi brigadirji, ki so se v Lesičnem vklju- čili v zvezno mladinsko akcijo »Kozjansko 74«. Okoli 60 mladih sestav- lja X. slovensko narodno osvobodilno udarno briga- do — ljubljansko, ki jo je organizirala OK ZMS Lju- bljana Center. Program za- jema novogradnje ter po- pravila. V okviru novo- gradenj bodo gradili kul- turni dom v Lesičnem ter cesti Penkovo selo — Vin- dol — Klake in Drevnik — Klake — Zeče — Buče, v skupni dolžini 5 km. Bri- gadirji se bodo lotili tudi popravila cest v okolici Lesičnega ter izkopov vo- dovodnih odcepov. Mladi smo se namestili v osnovni šoli Lesično*- ki je tako po končanem po- uku znova zaživela. V ne- deljo, 30. junija smo po- častili spomin padlih bor- cev v NOB ter položili ve- nec k spomeniku v Lesič- nem. 1. julija se je sloven- skim brigadirjem priklju- čila še mladina iz Wies- badna v ZR Nemčiji, s ka- tero ljubljanska mladij, že nekaj let PnjateljsiJ: sodeluje. Nemški brigacj^jT ,ji so bih v Lesičnem te' den dni in pomagali pj' delu. Isti dan so brigaciij,| je obiskali tudi predstav", niki občine Šmarje. Preoletnih mese- cih. Tako bo z omenjenimi ploščami vred skuipno šest spomin&kiih obeležij na otomočju Planine pri Sevnici. Na I*revorju že nekaj časa dela specialiEirana mladinska delovna bri- gada Rdečega križa. Brigada bo dese- tim socialno ogroženim občanom na- peljala vodovodne priključke, ki jih bodo financirali brigadirji sami. Bri- gadiirji kopljejo tudi glavni vodovod. Navada je že, da Sotla v skoraj vsakem letnem času poplavlja. To se je zgodilo tudd pred nedavnim, ko je Sotla prestopila bregove in narediia precejšnjo škodo na ix)sevkilh in po- košeni travi, vodovje pa se je razlilo tudi po delu Atomskih toplic. Priča- kujemo lahko, da se bomo z vodami mejne reke Sotle letos še večkrat sre- čali. Prav zaradi tega je upravičena želja občanov Obsotelja, da bd se čim- prej zagotovila sredstva za, reallizacijo že znanega projekta Vonarje, ki bi ga leitos že morali graditi. Zgradili so velik vodni zbiralnik na Pilštajnu. Zbiralnik, kd ga grade za vodovod Pužine^Sotla, je usposobljen za 100.000 litrov vode, gradili pa so ga nekaj več kot dva meseca. Z vodo bo oskrboval pretežno večino Kozjancev v osrednjem delu Kozjanskega. Do dobre pitne vode bo prišlo tudi v Ko- zjem, ki mu jo je zadnje čase začelo primanjkovati. To je tudi razumljivo, saj je bil stari vodovod zgrajen za znatno manjše kapacitete, kot so se- daj. Gradnja samopostrežnice v Kozjem se hitro bliža koncu. Stavba je že po- krita in pričakujejo, da bo samopo- strežnica začela delovati že v jeseni. Investitor, trgovsko podjetje Jeilša, u|pa, da se bodo delavci gradbenega podjetja Rogaška Slatina potrudili in Kozjancem čimprej omogočili usluge v novi trgovini. •ŠMARTNO OB PAKI: NOVA TRGOVINA IN ŠE KAJ V avgustu bo slovesna otvoritev Merxove samopostrežne trgovine, ki jo Šmarč*ani ž^e komaj čakajo. Nova stav- ba stoji sredi vasi in bo tako polep- šala tudi vas. Nad trgovino je i>et sta- novanj, ki so jih že odkupila p>odjetoa. Ker namerava sdravstvetni dom Ve- lenje v šmarinem ob Paki graditi novo ambulanto, stanovanj za zdravnika ni odkupil. Krajani želijo, da bo to kma- lu, naj bi bil potem tu stalen zdrav- nik, ki je za to območje nujno potre ben. Že letos bodo začeli graditi stano- vanjski blok za upokojence in Člane ZB. Denar je že na razpolago. Zgodaj jeseni bodo gasilci pričeli graditi nov gasilski dom. ki je za Šmartno nujno potreben. Stari je namreč dotrajan in za današnje razmere premajhen. Del sredstev je določenih v letošnjem ob- činskem proračunu. Mladinska organizacija je pripravila letno nogometno ligo, v katari je vklju- čenih osem Mjubor iz osmih -vasi Vsa- ko nedeljo igralo ti sa,morastniki po štiri tekme, saj je vseh mladih no^go- metašev kar 160. Začuda pa ti igralci niiso brez občinstva. Niijmanj 150—200 ljudi bodri te mlade fante. Nekateri so že pravi mojstri. Tukajšnji ljudje so bili posebno v zadnjih letih vajeni, da so prisostvovali nogometnim tekmam, ko je bilo mo- štvo š-martnega še v slovenski ligi. Žaa so spKomlaii izpadli. Včasih je bilo na te(h tekmah tudi po 2000 ljudi od blizu in od daleč. Morda pa bi bilo le dobro, če bi se merodaini potrudili in si ogle- daJi sedanje tekme, kajti prepričani smo, da bi bil marsikateri od teh mla- dih jeseni sposoben igrati v vzhodni conski ligi. Tako bi bilo nepotrebno na^ jemati nogometaše od drugod, saj šmarskemu nogometu niso koristili to- liko, kolikor smo od njih pričakovali. Mar ne? ZORKO KOTNIK •SLIVNICA: BRAVO, dAS!^^ Gasilsko društvo v Sli\mici na Kozjanskem praznuje letos že 45-let- nico obstoja. Lepa številka, kajne? Pa koliko se je v teh letih spreme- nilo! Koliko gasilcev je nesebično dar jalo pomoč ob nesrečah! »Požarov pri nas ni veliko, imamo dobro zaščito, že v šoli poučujejo otroke o preventivnih ukrepih. Popla- ve pa so pri nas tako ali tako reden pojav,« je pripovedoval Florjan Potra- ta, predsednik gasilskega društva Shv- nica. Kljub mladosti je že dolgoleten član društva, štiri leta pa mu že predseduje. Najbolj akti^^no je društvo postalo po voj:ni, ko je bil zgrajen gasilski dom, ki je postal tudi center vsega življenja, posebno kulturnega. Pa kaj bi se vračali v zgodovino! Raje po- glejmo, kako aktivno je društvo da- nes! Vseh članov je okoli sto, ^tivnih pa je petindvajset. Sicer pa prav nič niso važne številke, bolj pomembno je to, da so slivniški gasilci vedno pri roki, da radi poprimejo za delo, čeprav se včasih srečujejo tudi s te- žavami. Vendar so kljub vsemu lan- sko leto adaptirali gasilski dom in smotrneje izkoristili prostore v njem. Tako je zdaj tam dvorana, kjer prire- jajo gasilci razne prireditve, z zasluž- kom pa krijejo nabavo raznega orod- ja, kupili so novo motorko in nov gasilski avto, ki je vreden 16 starih milijonov. Denar zanj so poleg Gasil- ske zveze Šentjur, občine Šentjur in krajevne skupnosti Slivnica prispevali tudi botri društva. V Slivnici so le-ti same žene, ki rade pomagajo, zato pa zaslužijo posebno čast. »Pri nas še domuje idealizem. Prav vse delo te- melji na prostovoljnosti članov, ven- dar pa nas je večkrat premalo za de- lo,« nadaljuje predsednik. Gasilsko društro je tudi v športnem udejstvo- vanju doseglo zavidljive uspehe in to nam dovolj zgovorno priča, kako aktivni so. V nedeljo pa je bilo v Slivnici ve- selo. Gasilci so slavili svoj praznik 45- letnice obstoja in ob tej prilož- nosti so krstili nov gasilski avto, po formiranju in paradi gasilskih čet pa je bil še bogat srečolov in zaibara Srečno, slivniški gasilci, in čim manj rdečih petelinov! D. J. • ŠMARJE: MLADINSKI LIST Pred kratkim so v Šmarju pri Jel- šah ustanovili center za obveščanje in propagando, ki deluje prd občinski konferenci ZM. Mladi infonnatorji so že izdali prvo številko svojega lista Informator, ki bo izhajal vsak fnesec in odražal v svoji vsebini delo šmar- ske n-)ia.dine. Tako so v pivi številki objavili poročila o delu aktiva mladih v Šmarju, o delu kluba študentov in o mladih v tovarni KORS. Glasilo so pope&.rili tudi s čiainki o 20. igrah bratstva in eaot.nosti, ki so bile v Ce- lju, ter s pohoda po poteh Kozjan- skega odreda. V listu je seveda tudi litetrarna stran, najdete pa lahko še program šmar&kega kina, lestvico za oddajo »Veseli juke-box« ter, se\'eda, humor. Mladi Smarčani pa pri tem ne misli- jo ostati. 2elijo si, da bi njihovo gla- silo redno izhajalo in prinašalo na svojih stiimeli dovolj čtiva, ki bi za- nimalo vse mlade v občini. Zato se člani centra za obveščanje večkrat se- stajajo ter se pogovarjajo o tem, kako hst še izboljšati. Odločili so se že, da bodo v Informatorju našli svoj koti- ček tudi modni nasvet , pa tudi dru- gih idej za izboljšanje lista ne manjka. In kair je morda najpomembnejše. Sodelavci centra za obveščanje in propagando se nikakor ne mislijo za- preti v svoj krog in zgolj samd pisati v svoj Ust.. K sodelovanju vabijo vse mlade, ki želijo v njihovem liStu kaj povedati. S takim deiom pa bo Infor- mator lahko postal dober list vseh mladih šmarčanov. B02A VAJCER UPOKOJCm ninl ooize je imeia v o6ei,l^ je pripovedovala, da č šla ravnokar iz bow Oba z možem sta boi^ kako haido ji je, če san^ omeni njeno nesrečo. ^ posled saj je skoraj človek, ki se postara, \^ in ni več kos vsakemu^ utrujen si, nič kaj d^gj moreš narediti, čeprav ^ ko rad še kaj delal. Saj lo je zadovoljstvo, razv« za človeka. Pri delu ^ na vse svoje težave! Rozalija Kajšek je doi že 72 let in nihče ji ne b| sodu toliko. Kljub bodeči lo dobro izgleda in tudjj dela. Doma gospodinji, j tega pa je poverjenik dn upokojencev v centru o Ima nalogo, da organi^ lete. Vsako leto gredo kojenci na deset izlete? Jugoslaviji in so s tem, zadovoljni. Seveda pa si rajo sami financirati izlet, da upokojenci radi gredo kjer še niso bili, saj nn ne bodo imeli več moa videti. znamenitosti dr, krajev. Rozalija zelo • opravlja to delo, ki zanjo i težko. Vsa se preda delt V BIH m Največji problem, s ta če, je šola. Potres jo je več mogoč. Komisija, ki v Bučah dobili Marlesovi nik krajevne skupnosti, ne bo nič. Krajani so popravilo stare šole, saj bem vremenu pet in ki v slabem stanju. Krajen metrov cest, za kateril Potres Je poleg stavil ci nestrpno pričakujejo Nesreča, Id Je prizaJ probleme. Na Vrenski p pomoč za obnovo skoraj V krajevni skupnosti Mvljenje ni mogoče. ifll:i Bilo je 2 uri po pi J. maja, ko smo pi na letališču Domodjej Moskvi. Vožnja v ti razsvetljeno mesto je naši utrujenosti in i no s ti bila kmalu za in že smo se znašli cepciji ogromnega ' »Rosija«, ki ima 6500 postelj (uradni i hotela je »Gostinica ja.«) Spanja je bilo 1 bolj malo, saj so nas 7. uri telefonično d iz postelj in kmalu I jati ?ia ogled prvot manifestacije. Sli srn zi vrsto policijskih A in dokončno ustavil hotelom »Inturist«, v neposredni bližini čega trga«. Na sto pred hotelom in pl(- se je zbrala svetovno ka v pravem pomen'; de, saj je bilo moči ljudi vseh barv in nt Vsa ta masa, oboro fotoaparati in kan je čakala na začete) de. Na Rdečem trgi lo toliko rdečih zas OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — i«niejana Rozalija je zedo zadovoljna, da ima to funkcijo. Poleg tega se ude- ležuje tudi vseh sestankov društva UF>okiojencev, kjer razpravljajo o bodočem delu in o težavah, ter njih reše- vanju. Nikoli ji ni dolgčas. Doma poleg pospravljanja in kuha- nja gleda televizijo, posluša radio, mož pa ji včasih kaj prebere iz časopisov. Večkrat gresta v mestni park, klepe- tata in se srečujeta s prija- telji. Obiščeta ju tudi otro- ka, ki sta že poročena. . S pokojnino ni zadovoljna. Nizka je in le sama se ne bi mogla preživljati. Tako pa ima mož malo višjo pokojni- no. Vse je drago. Hrana še posebno. Ker imata oba di- eto, ju pride še dražje. Tako živi Rozalija, občutlji- va, nežna ženica, ki misli vse lepo, ki ima vse rada. Pri- jazno in nasmejano pozdrav- lja ljudi in tudi resna zna biti, če je to pK>trebno. »Ce bo zdravje, bo vse še lepo!« pravi in zopet ima solze v očeh. MIRA PLAHUTNIK n,)evTia supnost Bn- ida pouk v njej ni je odločila, da bodo dan pa je predscd- iporočilo, da s šolo I novo, ali pa vsaj morejo hoditi v sla- (č, lier so vse ceste obsega sedem kilo- •] zbere sredstva. dovod. Vsi preMval- «1». prožila tudi socialne Kinus, ki potrebuje fl pet hiš, v katerih VIDA fiTENDL Predsednik KS v Bučah Jože Ivane ZLATA POROKA v Velenju sta praznovala zlato poroko ANTON IN TE- REZIJA MIKLAVŽINA in to v krogu svojih šestih ot- rok Francija, Darka, Toneta, Vinka, Pepce in Ivanke. Oče Anton se je rodil pred 78. leti v Plešivcu, mati Terezija pa pred 81. v Skalah. Družina je bila vsesko- zi napredna in že leta 1942 so v njunem domu našli zavetje partizani. Anton je pokoj dočakal v jami, saj je 35 let, 9 mesecev in tri dni delal v rudniku, za vseskozi požrtvovalno delo pa je prejel tudi dve dr- žavni odlikovanji. Ob visokem in lepem jubileju jima je poleg otrok in sorodnikov čestital tudi predsednik IS občine Velenje Franjo Kljun. Foto: L. Ojsteršek KAM AVTOBUSNO POSTAJO Skupščina občine Mozirje Se je že v preteklosti zavze- mala za 1)0, da se napravi ur- banistični načrt avtobusne Ijostaje, ki je v Mozirju na popolnoma nepravilnem me- stu — v središču trga. Mo- zirjani so tako precej ogro- ženi. Sedaj je urbanistični načrt že izdelan, žal pa ne bo prinesel nobene rešitve. Po prvi varianti naj bi bila avtobusna postaja izven trga, pri bencinski črpalki. Druga varianta pa predvideva, naj bi v Mozirju naredili obvoz- nico, tako da prebivalci ne bi bili v takšni nevarnosti. Za vse to pa ni denarja, zato si bodo Mozirjani za se- daj pomagali le z najnu,inej- šimi preventivnimi ukrepi. J. V. HIGIENE PA NI Ko človek hodi po me- stu sem in tja, se zgodi, 'da si zaželi kavico in send- vič. Zgodi se tudi, da lah- ko zavije v buffet naspro- ti avtobusne postaje, pri kinu Union. Seveda ni nič čudnega, da dobi star sendvič, z zemljo trdo kot kamen. Tudi ni nič čud- nega, ko potem na to opo- zori prodajalko. Cudjio pa je, da lahko potem neka prodajalka s trgovsko šo- lo, s svojimi rokami, s katerimi je prej brisala prah s steklenic vina, ob- tipa vse sendviče na po- lici, da bi se prepričala, če so žemlj MARJANA NOVAK iz Zbelovega: »Pri nas se mladi p>oleti zabavamo na bazenu, velikokrat hodi- mo na sprehode tudi na bližnji grad. Mladinski ak- tiv je organiziral plese, kjer 1» ves mesec igra isti ansambel, nato pa ga zamenja drugi. Tako je bolj zabavno. Mladi se shajamo tudi v sobd ga- silskega doma, in čeprav nam je ta soba vedno na voljo si vsi želimo, da bi bila nekoč samo naša, mladinska. Sdcer pa je pri nas v Zbelovem za- bave za mladino kar do- volj.« LEOPOLDINA LESKO- VAR iz Slovenskih Konjic: »Jaz zabave ne pogrešam preveč. V kino ne hodim, če pa je v Konjicah kak- šna zanimiva kulturna ali zabavna porireditev, potem pa se z veseljem priklju- čim obiskovalcem. Zad- njič sem se zelo razve- selila, ko je imela v Ko- njicah svoj nastop Nela Eržišnik. 2elim si še več takih prireditev, kot je bi- la ta. Veste, za nas sta- rejše je kair dovolj zaba-' ve, ker nismo preveč za- htevni, za mlade pa je zabave bolj malo.« Tako so povedali konjiški občani. Zaibavajo se, pa vendar se ne zabavajo. Nekateri imajo dovolj prire- ditev, drugi si jih želijo še več. Slixier pa bo poletja talko kmalu konec! Damjana Stamejčič 14. stran — NOVI TEDNIK N0VI TEDNIK ZA SODOBI^IO KMETIJSTVO KAKO DO KMEČKE ŽENE? Vprašanje je pravzaprav na- robe zastavljeno. Pot do kme- čke žene je namreč že dolgo časa prosta, odprta in vselej prazna. Razen dela, ki jo ča- '(ka vsak dan, se kmečka žena \in mati nuna nadejati nobe- nih sprememb, življenje ji teče v ozkem krogu med ku- hinjo, hlevom, njivo, poljem in vasjo, kamor gre v trgovi- no enkrat tedensko 'ali še to ne. če kmečka žena oddaja mleko, se dnevno srečuje s svojimi vrstnicami v zbiralni- ci mleka, če se ukvarja s pri. r^jo pitancev, tudi teh srečanj ni. To, kar omenjamo je stara, dolgo znana, večkrat ponov- ljena resnica. Ker je znana, nam je služila za vodilo pri delu s kmečko ženo, ki smo ga na področju Kmetijske za- druge Slovenske Konjice za- stavili v letošnjem letu. Sredi aprila smo sklicali vse proiz- vajalke mleka na sestanek. Hoteli smo zvedeti, kaj naj- bolj pogrešajo in česa si želi- jo. Bile so si enotne v tem, da je izlet najbolj potrebna stvar, ki bi kmečki ženi vse- stransko koristila, saj vidi no- ve kraje, se pouči in sezna- ni z novimi, njej neznanimi rečmi, na izletu pa se tudi razvedri. Izlet smo organizirali za vse žene, ki so se ga želele ude- ležiti, šli smo v škof jo Loko, kjer smo si ogledali nekaj preusmerjenih kmetij, mle- karno škofjeloške kmetijske zadruge ter letališče Brnik. žene so tudi izrazile željo, da bi imele predavanje o hla- jenju v hladilni skrinji. Vse več kmečkih gospodinj ima hladilno skrinjo, s katero ne znajo pravilno ravnati. Pre- davanja, ki ga je organizirala zadruga, se je udeležilo tride- set kmečkih žena. Za tiste, ki niso mogle priti, bomo pre- davanje ponovili v jesenskih mesecih. Konferenca za družbeno ak. tivnost žena je organizirala razstavo ročnih del. Na raz- stavi so sodelovale tudi kmeč- ke žene s svojimi izdelki. Res je, da kmetica nima toliko prostega časa, kot uslužbenka. Vendar ga najde v zimskih mesecih toliko, da izveze prt, skvačka jopico za svojega si- na, splete možu topel pulover ali sprede nekaj štren volne. Prav je tedaj, da svoje izdel- ke tiidi javno pokaže. Sode- lovanje na razstavi je vzpod- buda mladim kmečkim dekle- tom, ki se šele pripravljajo za vstop v življenje. Res je, da se ne moremo pohvaliti z velikimi dosežki na področju sodelovanja s kmečko proizvajalko. Glede na to, da smo delo zastavili šele pred kratkim, upamo, da bomo lahko čez nekaj let z za- dovoljstvom gledali na uspe- he svojega dela. Ing. IDA TEPEJ PRI TOMAZLNOVIH TUDI DOMA SE DA ŽIVETI Tomazlnovi premišljuj ejo o preusmerjeni kmetiji. Angel- ca bo ostala doma, čeprav je svet lep. Ona in brat Fran- ci sta kljub delu pridna tu- di drugje. če se peljete po cestd iz Velenja protii Polzeli, ki je nekakšna bližnjica za Ljub- ljano — do Polzele je le do- brili 12 km — se kmalu znaj- dete v Andražu, če pa še ma- lo pobrskate po vasi, prav hitro stojite pred hišo To- mazlnovih, kot pravijo po domače ali pri Zabukovniku. Kmetija ni neznana — v času NOB so se v njej pogosto zbirali partizani, ki niso ni- koli ostali prazjiih rok. Go stoljubnost tarej že od nek- daj. Danes sta na kmetiji An- gelca in Franoi. Edina dva od štirih. Ostala dva sta od- šla po svetu, ne sicer daleč, v Gorenje v Velenje, a ven- darle. Kmetija, ki premore 28 ha zemlje, na 13 ha se da kaj tudi pridelati, nekaj je gozda, potrebuje ljudi. An- gelca in Franoi to vesta, za- to sta ostala doma. Ko smo prišli, očeta To- mazlna in matere ni bilo do- ma, bila sta na obisku. Od- peljala sta se z njihovirrf fičkom, ki si ga posojajo ta- kole iz rok v roke. Menda vedno kdo pride na vrsto. Tokrat sta torej prišla na vrsto oče in mati. Bila je le- pa nedelja in zakaj je nebi izkoristili. Franciju je življenje kar iskrilo iz oči, ko je dejal: »Veste, pri nas kmetijo šele preusmerjamo. Odločili smo se za živinorejo. Kupili smo že skoraj vse, kar potrebu- jemo, vendar še marsikaj manjka, saj veste, kal?o jena kmetih. Razen tega pa ima- mo še nekaj malega sadne- ga drevja, ki bi ga tudi radi izkoristili, za to pa je spet potreben denar!« VITAL - 5L0VIN IN KMETJE v sklop integracijskih gi- banj se je pred nedavnim vključila tudi sadno predelo- ■\-alna industrija Vital iz Me- stinja. Nekaj tednov je že, kar so se združili s Slovi- nom, za kar so imeli seveda objektivne vzroke. Vital v Mestinju je obrat, kd je na- stal iz nekdanjega šmarskega Sad soka v Kostri\Tiici, po priključitvi h kombinatu Hmezad Žalec in po precej- šnjih investicijab v nov ob- rat v Mestinju se je pre- imenoval v Vital. Novi obrat si je v nekaj letih, odkar se pojavljajo njegovi sokovi na slovenskem trgu, pridobil precejšnje zaupanje potrošni- kov. O integraciji pa tudi o in- vesticijah v novi obrat v Me- stinju smo govorili z mJadim tehničnim direktorjem Vita- la, ing. Leopoldom Tumškom. 1. VII. se je bivši TOZD Vital torej integriral s Slo-' vinom kot TOZD Slovin-Hme- zad. Gre torej za integracijo isto\"rstnih dejavnoisti kot je že običaj v slovenskem go spodarskem prostoru. TOZD Slovin Hmezad je trenutno v večji naložbi. Po končanih delih v Vitalu bodo kapaci- tete enkrat večje. Na začetku te integracije se je pojavila bojazen, da bi Vital svojemu partnerju ne mogel nuditi dovolj za uspešno sodelova- nje, vendar je sedaj ta strah odveč, saj se bodo, kot re- čeno, kapacitete povečale en- kratno, Slovin pa ima zelo dobro organizirano prodajno mrežo in bo torej ta integra- cija več kot dobrodošla. Slo- vin Vitalu ne bo zagotovil do brega prodajanja njegovih iz- delkov le na slovenskem pro- storu, pač pa tudi na jugoslo vanskem tržišču, ki tovrstne izdelke potrebuje in, kar je zanimivo, tudi čedalje bolj ceni. »Mi trenutno dokončujemo naš novi obrat, odnosno do- zidavo k staremu«, je deal Leopold Turnšek v našemu razgovoru. »Naša osnovno de- javnost je vsekakor predela- va jagodičevja, predelujemo pa tudi industrijsko sadje. Novi obrat bo torej mnogo pripomogel pri našem sodelo- vanju, saj se bodo kapacitete povečale za okoli milijon li- trov matičnih sokov. Dela bi morala biti zaključena v je- senskih mesecih, ko bodo po- trebe največje, saj je ob- močje šmarske občine izra- zito kmetijsko. Surovinska baza je torej delno zagotov- jena.« Leopolda Turnška smo med drugim tudi pobarali, kako bo potem s šmarskim, koz- janskim in obsoteljskim kme- tom: ali bo potem kaj lažje prodal svoje sadje? »Prav gotovo im.a ta naša naložba velik pomen za kme- tijstvo na šmarskem območ- ju. Količine predelovalnih su- rovin se bodo . avtomatično povečale, s tem pa tudi pov- praševanje, in če bodo koz- janski, šmarski in obsoteljski kmetje zmogli naše potrebe, bo vsa surovinska baza šla s teh območij. Za kmetijce torej vsestranska korist. Po- glejmo primer črnega ribeza: že letos smo potrebovali en- krat več surovin kot lani in celotni pridelek kozjanskega čmejra ritezia je bil letos pre- delan prav v Mestinju. Z dru- gimi besedami p>ovedano: nič hudega ne bo, če bodo Koz- janci, t.am je te kulture naj- več, še povečali svoje kom- plekse črenega ribeza.« Ali morda Slovin in Vital že sedaj in če sploh razmiš- ljata o tem, da bi kozjanskim kmetom omogočili boljšo pro- izvodnjo te tako potrebne proizvodne surovine: črnega ribeza pa tudi drugih kultur? »Sedanji Slovin Hmezad je o tem res razmišljal, vendar v direktne pogodbe ne bo šel. ker ima integracijsko po- godbo s kombinatom Hmezad oziroma s TOZD Kmetijstvo Šmarje. Si bomo pa prizade- vali v tej smeri. Jasno je, da se zanimamo za čim večje količine črnega ribeza in pa tudi jabolk, ki so za prede- lavo sorazmerno ugodne.« Kako je z odkupom črnega ribeza in jabolk ter dru- gih kultur v šmarski občini? »Črnega ribeza odkupimo skoraj vsega, jabolk nekoli- ko manj, odkupujemo pa tu- di nekatere grozdne sorte, ki so za predelavo v sokove ze- lo ugodne. Res je, da odku- pujemo tudi od dragod, res- nici na ljubo pa lahko pouda- rim, da nas v pretežni me- ri zalaga prav šmarsko oko- lje. Ni res, takšne govorice so krožile pred časom po Kozjanskem pa tudi drugod v občini, da kupujemo sadje drugje, na Šmarskem pa ne.« Tako pravi Leopold Turn- šek, drugače menijo kmetje. Kdo ima prav in kdo ne, ne bomo razglabljali. V Vitalu Slovin pravijo, da bo v bodoče »šla« v Vitalove pre- delovalne stroje sleherna ja- bolka, zadnja jagoda črnega ribeza in še druge kulture, ki jih pridelujejo v občini. Vprašanje pa je, če bodo te količine zadostne. Priložnost za kmečke proizvajalce je torej res" velika in je ne kaže zamuditi. Novi TOZD Vital Slovin je porok za to. Vsaj tako so nam povedali. MILENKO STRAŠEK Angelca: »Tudi doma je le- po živeti... !« Na kmetiji bo ostala tudi Angelca, dekle, ki bolj spo- minja na manekenko kot na kmetico, ki je zaljubljena v delo na kmetiji. To je dan- danes gotovo redkost. S Francijem imata delo razde- ljeno, kot je treba. Ona pre- deluje mleko v maslo in pra- vijo, da ima pri tem pridno in veščo roko. Na mesec ga pridela takole od 15 do 20 kg in če pomislite, da je maslo hudo draga reč, potem račim ne bo težak. »Naša kmetija leži na zelo prijetnem kraju in prav za- radi tega smo se začeli uk- varjati z mislijo, da bi na naši domačiji uvedli kmečki turizem. Nekaj malega smo v ta namen že postorili, ra- čunamo le, da bo bližnja ce- sta kmalu asfaltirana, do nas pa se tako da lepo pririniti z avtomobilom tudi brez as- falta. Pri nas boste, pravza- prav že lahko dobite razne savinjske specialitete,« je v pogovoru smeje se in naga- jivo poudarila mlada gospo- dinja Angelca. Ce je res ta- ko, potem brez oklevanja, ča. ka savinjski želodec! Seveda smo rekli to in ono Franci: »čim več znati, ti bolje« še o delu mladih dveh izt kmetije in spet se je poi zalo, da sta tudi tam prid in da najdeta čas še za li drugega kot. za preusmer nje kmetije. Njimo deloi rodi sadov le na kmetiji p pa tudi v mladinski orgai zaciji. čeprav imajo doi skoraj vse, od televizor] gramofona, gospodinjsi strojev in druge tovrstnen deme šare, brez katere si dandanašnji težko zamisl mlada dva vendarle čutita, je treba početi še kaj dru ga. »LepD nam je«, je de ob koncu pogovora Franci dodal, da ni problem prič fce prodati. Le to je še i pomnil, da bi ne bilo sla če bi lahko dobili več un nih gnojiil in če bi zadn uvedla v zimskem ča>u Ica no poučno predavanje. »Saj veste, več znaš, veljaš. Pri nas, kmetih, je dandanašnji še kako membno zna.ti čim več.« Obetavna ugotovitev n de.ga človeka, ki mu ni prihodnosti za kmetijo. P ni in prizadevni ne čakajc jutri, delajo kot da bi ta jutri že danes. L. OJSTEBŽ BUCE v Ivan Božičnik roas je opo- zoril na razburjenost kmetov do katere je prišlo pri odku- pu teličkov v krajevni skup- nosti Buče. Hmezad Žalec je plačal kilogram žive tež« le 17 dinarjev, kar je manj kot lani. Kmetje vedo, da je od- kupna cena goveda nizka po vsej Jugoslaviji. Ne bi bili razburjeni, če bi bilo meso tudi v mesnicah ceneje. Tako pa jih zanima, kam gredo ti- sti tisočaki razlike med od- kupno in prodajno ceno. Kmetijska zadruga je še pred letom pospeševala povečeva- nje kapacitet hlevov. Kmetje so jih pridno polnili z novi- mi glavami živine, zdaj pa ne bodo mogli odplačevati l^re- ditov. Tudi cena sviflxjskega mesa je padla od 15 na 13 dinar- jev. Vinogradi so sicer polni, zaradi toplega in vlažnega vremena pa je trto napadlo več bolezni. Tudi sadna na bo dobra, vendar kmetje ne pričakujejo bička, saj so, ker nihče ja ne odkupd, pirisil zmanjševati drevesne I šine. Dobro so se obnesli ril vi nasadi, le dela je z C veliko, saj zahtevajo r' obiranje. Ivan Božičnik je prav < kot drugi kmetje, izgubi upanje v uspeh pri vzrej veda in svinj. »Če bo ' voljen kmet, bo zadov< tudi kupec. To p>a bo J* če zagotoviti le s parne šo kmetijsko politiko«, j< jal in se zaskrbljeno preko vinograda na tra kjer se je paslo govedo. VIDA spe: .fl^25. julij 1974 NOVI TEDNIK ~ stran 15 VSEJUG0SL0VAN5KA AKCIJA KMALU KONČANA SREDI ZAGORSKIH GRIČEV V Kumrovcu je žgalo in peklo, kot da bi hotelo posušiti svet. Nikjer ni bilo videti člo- veka in še sicer od sile živahni purani so se tokrat sprehajali poklapano in leno za kum- rovškimi hišami. Vročina ni pustila ljudem dihati. Vasica Kumrovec je pravzaprav posrečena mešanica mesteca in vasi. Kmečke hiše ne- vsiljivo mežikajo med skorajda mestnimi zgradbami, ki so jih zgradili zadnja leta: po- što, milico, hotel, moderno Mamo. Vse je, kot mora biti in v to urejenost se lepo vživljajo purani in kmečki vozovi. Novega gradbišča, ker bo že za dan republike dokončan Dom borcev in mladine, iz vasice ni videti. Skrit je za gričem. Tudi trušč gradbišča se od tam ne sliši. Kot da ga ni. In vendar: še kako je prisoten med Kumrovčani in njihovimi me- jaši onstran rečice Sotle in končno, med ljud- mi cele Jugoslavije. IVAN BROZ JE ZADOVOLJEN Pravzaprav, tole izgleda kot vrvica brez konca: za- kaj smo prišli in kaj bi radi. No, tema naših po- govorov tisti dan je bil novi dom borcev in mla- dine v Kumrovcu, ki daje vasici v Hrvatskem Zagor- ju novo življenje, nove upe. Možakar, ki je sedel v kotu krajevnega urada, se je predstavil za Ivana Bro- za in še je povedal, da je tajnik krajevnega urada, tisti nasproti njega pa za Staneta Lončarja, šoferja Izletnikovega avtobusa. Obadva sta rojena Kum- rovčajia. »Poslušajte, jaz nisem pooblaščen dajati kakršne- koli izjave o domu,« je de- jal Ivan Broz ves presene- čen. Potolažili smo ga, da ne gre za strokovne izja- ve, potem pa se je le omehčal. »Ja, dom, seveda, od nje- ga bomo imeli velike ko- risti mi in okoličani. Tež- ko pričakujemo otvoritve, še posebOj mi, ki smo bili pravzaprav iniciatorji te gradnje. Jaz sem bil že kar v začetku član uprav- nega odbora in popolno- ma se razume, da težko čakam, da bom končno le lahko zakoračil preko pra- ga novega doma.« Stane Lončar se je sicer rahlo branil, potem pa je le privolil, da spregovori par besed. »Pravijo, da bo zgotov- Ijen do Dneva republike in če bo to res, potem se veselim tega dogodka sku- paj z vsemi Kurnrovčam. Ja, kaj mislite, to je naš dom, to bo nekaj odlič- nega v Titovem rojstnem kraju in prav je tako. Ve- ste, ko se z avtobusom vozim proti Zagrebu, sko- rajda ni dneva, da ne bi pogledal proti domu. Bog- me, lep bo, lep, je kaj videti, je. In pa še to: ve- liko bo pripomogel k raz- voju kraja pa celega Hr- vatskega Zagorja in boroi ter mladina ga bodo tudi veseli.« KUMROVČANI SO PONOSNI NA DOM v prijetnem zatišju kra- jevnega urada v Kumrov- cu ni bilo vročine in sko- raj smo se zbali stopiti na piano. In vendar smo šli: o domu je bilo ven- dar treba zvedeti še več. Nedaleč od TitoVfe rojst- ne hiše, ki skorajda ni- koli ni sama, saj venomer kdo pride, si ogleda no- tranjost in spet prepusti prostor drugim, je v sen- ci kostanjev sedela skupi- na ljudi. Tam ni bilo ta- ko vroče. Pili so pivo. Počasi, med klepetom, smo se jim pri- bližali. Odpete srajce, za- goreU možakarji. Zagorci. Ivan Ivanko je živahno pogledal prišlece. »Kaj bo dobrega?« je pr\'i ponudil besedo. No, to bi morali Ivanka pravzaprav vpraša- ti mi, pa smo ga raje, ka- ko je z domom. Kar v eni sapi je hotel zdrdrati vse, kar se je dolge me- sece, ko so gradili dom, nabiralo v njem. »Veste vi, ta dom je imenitna stvar za turizem našega nekdaj tako zao- stalega Zagorja. Pa ne sa- mo za turizem, tudi za mladino pa za nas borce, ki smo bili v partizanih, za kraj, za vse, za vse. Evo, za kmetovalce prav tako. Kaj pa mislite, tja gor bodo lahko prodajah kakšne rožice pa paradaj- zek in še druge takšne stvari z vrta Bogme, dom bo prinesel še večji na- predek v kraj. Znate, da so veseli tudi Slovenci, no, vsak, ki pride v kraj in to vidi. Ej bogme, samo da je gotov ...« Anton Starešina je ves zagorel od vročega kum- rovškega sonca tiho sledil pogovoru, le tu in tam je izdavil kakšen »j a« in pri- kimal z glavo. Ko je Ivan- ko končal, je hitro vsko- čil v besedo. »Jaz na tem domu de- lam. Eto, dal mi je delo, že to je dosti vredno, sli- šite vi? Tam gori betoni- ram in sem vesel. Vesel, ker gre vse kot po maslu. Ni lahko delati, ni. Hiti- mo, ker drugače ne gre: dom mora biti končan do Dneva republike. Naš Jo- Ivan Kocko vrč: »Sredstva bi morala biti zbrana do konca leta, ko bo akcija zbiranja sredstev za dom borcev in mladine kon- čana.« ža tudi pride in mi vemo, da je pač treba pljuniti v roke. Rad bi povedal še to, da je hrana čudo- vita in da so predpostav- ljeni, to je delovodje in inženirji,' ljudje na me- stu. In koliko pomeni, imeti takšen dom prav v Kumrovcu? Dobiti delo kar doma? Vi tega ne bo- ste razumeli.« Smo razumeli, vse, kar so nam tisti dan povedali Kumrovčani, smo razume- li. Dobili smo občutek, da je dom že sedaj, ko men- da še ni jasno, če bo do konca novembra izgotov- Ijen, že njihov, da žive in dihajo z njim. Kumrovča- ni ga hodijo ogledovat kot nevesta balo. Njihov dom. Smo rekli, da ni jasno, če bo končan do Dneva republike? 29. NOVEMBRA BODO KLJUČI PREDANI »Kdo pravi, da ne bo končan,« se je skoraj raz- hudil naš sobesednik, pred- sednik odbora za izgrad- noj doma borcev in mla- dine v Kumrovcu, Ivan Kookovič. »Bo, brez vsa- kega dvoma. Sicer imamo nekaj problemov s prili- vom sredstev, ker celotna vsota za dom še ni zbra- Ivan Ivanko: »To se ne da povedati, koliko nam že sedaj pomeni ta dom ...!« na, smo pa izbrali drugo -rešitev: iz republike bomo dobili potrebno vsoto, ki jo bomo pozneje, ko bo- do potrebna sredstva zbra- na, vrnili. Sedaj moramo podpisati le še dogovor o notranji ureditvi doma, to pa je tudi konec del. I*o- vedal bi še, da na domu delajo delavci 15 podjetij, gradbena dela pa izvaja predvsem ljubljanska Teh- nika.« Preostalo nam je torej le še to, da si objekt, o katerem smo govorili, ogledamo na licu mesta. Kmalu, po nekaj metrih vožnje iz Kumrovca, smo na hribčku zagledali mo- gočno gradbišče in vendar, celega doma ni bilo vide- ti. Pozneje smo se lahko prepričali, da je zgrajen tako, da ne ruši celovito- sti pokrajine in da so ga zaradi tega pomaknili v obliki teras na p>oložen grič, ker daje celci|.iii zgradbi še lepši videz. Na gradbišču je bilo ži- vo. Pravo pravcato mrav- ljišče in prav ta utrip nas je dokončno prepričal, da odgovorni niso dajali iz- jav, da bo dom končan do 29. novembra, zaman. V baraki, v njej so pi- sarne delovišča, smo se pozdravili s šefom nad- zorne službe, Veljkom Pe- rovičem. Brez velikega be- sedičenja smo odrinili na gradbišče, ki nas je, pri- znati moramo, impresioni- ralo. »V glavnem so dela kon- čana,« je dejal naš sogo- vornik. »Treba je urediti le še notranjo opremo in pa zunanji del.« Odšli smo preko odrov, se zibali na tankih de- skah, pozdravljali nadvse pridno mravljišče. Doume- li smo, da bo to dejansko ne samo velika pridobitev za Kumrovec in Jugoslavi- jo, pač pa da bo dom hkrati tudi veličasten spo- menik neki dobi. »Poglejte: tukaj bo knjiž- nica za 7.000 knjig in bo na razpolago vsakomur, predvsem študentom. V istih prostorih bo tudi ki- noteka, fonoteka in foto- teka ter dvorana s 300 se- deži in pripravami za si- multano prevajanje. Razen te dvorane bodo v tem, takozvanem spomeniškem delu, še dve dvoranici s 60 sedeži. Turistični del bo obse- gal TV salon, aperitiv bar, restavracijo, ki bo samo- postrežna, to je za razne ialete in skupinske oglede, ter zimski bazen v veliko- sti 10 X 7 m. Pomemben del doma, to je deloma tudi njegov na- men, so turistične kapaci- tete. V njem bo 70 sob z eno, dvemi ali tremi po- steljami. Že sedaj je do- govorjeno, da morajo biti cene zmerne, torej res dom za tiste, katerim bo namenjen: borce in mla- dino«. Človek bi si dom ogle- doval še in še, povedal bi še marsikaj, a kaj ko po- tem, ko ljudje že vse ve- do, zadeva ni več zanimi- va. Preden se poslovimo z gradbišča, naj povemo, da na njem dela okoli 300 delavcev, da je celoten kompleks velik 6000 m^ in da je samo terase 1500 kv. metrov, torej prostora, kjer se bodo tisti, ki bo- do prišli v Kumrovec, lah- ko oddahnili. Spoznali smo, da je to tudi naš dom. Tekst: Milenko Strašek Poto: Drago Medved Velikanski žerjav ob domu že skoraj nima več kaj poč eti. Na sliki vidimo le del doma, ostali del se razteza po pobočju desno. Spomeniški del: v njem bodo našli prostor kinodvorana, fonoteka, kinoteka, fototeka **> še marsikaj. Dovolj, da bo lahko zadovoljil še tako zahtevne. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 25. juh MED BRIGADIRJI PRVI v vasi Šentvid pri Planini ima svoj tabor brigada Rde- čega križa, ki nosi ime po doktorju Jožetu Potrču, enem največjili humanistov in komunistov, ki je svoje življenje posvetil fKipravi socialnih razlik in dvigu zdravstvenega stanja ljudi. Brigado Jožeta Potrča sestavljajo .štiri skupine — sani- tarci, medicinske sestre, anketarji in vzgojiteljice. To so mladi ljudje, v glavnem študenti. Obiskali smo jih v nji- hovem taboru in jih spraševali o njihovem delu, proble- mih ... MARJANA LIPUŠEK, štu- dentka višje šole za socialne delavce iz Ljubljane: »Ker sem študentka šole za social- ne delavce, delam v skupi- ni anketarjev. Etelo mi je iz- redno všeč. Do sedaj smo na- redili ankete že v več kot ^0 gospodinjstvih. V glavnem proučujemo možnosti za za- p>oslitev kozjar^kih otrok. Do meseca oktobra morajo biti podatki obdelani, potem pa jih bomo poslali občinama Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. V skupini anketarjev nas je dvanajst in priznati moram, da nas je še premalo. Na koncu bi rada .povedala še to, da so Kozjanci takšni ljudje kot jih še nikjer nisem sreča- la. Sprejeli so nas odprtih rote in so izredno prijazni.« VERONIKA BOHINC, dijakinja celjske vzgojiteljske šole: »Sem vzgojiteljica v poskusnem tritedenskem otro škem vrtcu na Planini. Razen na Plamini so takšni vrtci še v Kozjem, Dobjem in Lesičnem. Te poskusne vrtce obi- skuje okrog sto štirideset otrok in priznati moram, da otroci zelo radi prihajajo v varstvo. Zgodi se, da pridejo že kakšno uro prej kot bi bilo treba. Omenditi velja, da sta hrana m varstvo brezplačna. Otroci imajo na razpolago tu- di dovolj Igrač. Podarili sta jim jih ljubljanski trgovski podjetji Maximarket in Nama. Ob koncu varstva, bodo ot- troc! dobili te igrače v trajno last. Rada delam z otroki, saj je delo izredno zanimivo in prijetno, priznati pa moram, da tudi naporno. 2elim, da bi drugo leto spet pomagala.« J02E HORVAT, Vrhnika: »Sem v skupini sanitarcev. Trenutno delamo na sistemu vodovodnega omrežja. Narav- nost grozljivo, kako zanemar- jeni so vodovodi na tem ob- močju. Čudim se, da ljudje sploh lahko pijejo vodo, ki je še najbolj p>odobna gnojšnici. Popoldne kopljemo vodovo- de socialno šibkim kmetom. Priznati moram, da nas lju- dje povsod izredno lepo sprejmejo, nas strežejo s pi- jačo in jedačo in so zares pr- jazni. Kozjanci so prav za- res čudoviti ljudje. Di-ugo le- to spet pridem!« ZDENKA KOVACIC, štu- dentka šole za višje medicin- ske sestre, Ljubljana: »Pre- den začnem karkoli govoriti. naj po;-em, da sem preseneče- na nad ljudmi. Prepričala sem se, da bolj je človek re- vež, bolj je gostoljuben. Tako je tudi tu na Kozjanskem. Kar žal mi bo, ko se bom p>o- slovila, pa čeprav je delo ze- lo naporno. Sem medicinska sestra. Poleg mene dela še šest medicinskih sester. Po- magajo nam seveda patronaž- ne sestre. Naša naloga je, da obiskujemo bolne in ostarele ljudi na oddaljenih kmetijah, kamor pride zdravnik v naj- boljšem primeru le dvakrat na leto. Ne morete si misliti, kako so ljudje srečni, ko jih obiščemo. Veseli so že, da se lahko s kom pogovarjajo. Na utrujenost kar pozabimo, i>a čeprav prehodimo včasih tudi po petnajst in več kilomet- rov. Na svidenje drugo leto!« Na koncu naj povemo, da je brigada Jožeta Potrča prva te vrste v Jugoslaviji in druga v Evrcpi. Osnovni namen brigade je, da Kozjancem priskoči na pomoč strokovno, ter zbere potrebne podatke, da se bodo lahko brigadirji drugo leto lotili dela bolj načrtno. ......________. . „ ...___________JMim vmmm MATERINSTVO IN OTROK Nekaj teh žena in de- klet smo obiskali na gine- kološkem porodniškem od- delku celjske bolnišnice. Zdravljenje na tem oddel- ku traja več mesecev in vzroki, kd jih odkrivajo v z\'ezi z neplodnostjo se ze- lo različni. Tu srečamo operiranke, ki so prestale hude ginekološke operaci- je in jdm je drugi dom. tudi za pol leta postala bolniška postelja ter medi- cinske sestre in drugo zdravstveno osebje na an- tisteritetnem oddelku v celjski bolnišnici. Srečamo tudi čisto mla- da dekleta, ki so zbolela za tuberkulozo rodil in jih za nekaj mesecev obdržijo tu na zdravljenju. Prostorska stiska tudi tem neplodnim bolnicam ni prizanesla. Le dvajset postelj je na oddelku in kadar se katera sprazni, že je mnogo kandidatk za njo. Zdi'avijo se tudi am- bulantno, pa tudi na Do- brni in kljub razdroblje- nosti beležijo uspehe. Po besedah dr. Slavka Peterlina, ki se s sterilni- mi in bolnimi ženami po- sebej ukvarja (naj pove- mo, da se zelo zavzema za zdravljenje in so mu žene izredno hvaležne, tudi za njihovo mentalno skrb), »ni danes več žena, ki bi križem rok objokovale svojo usodo, ampak pride^ jo k nam na zdravljenje.« Zakaj prihajajo? Zdravst- vena prosveta je žene os- vestila in včasih se čudijo sami, kako se žene bore za svoje zdravje, za zdrav- je svojih mož m za zdrav- je bodočega naraščaja. Zdravimo zakonske pare, nikoh le posameznike, če- prav ne velja to v čisto dobesednem smislu. Danes najprej pride do ginekolo- ga žena, potem pa se po- govorijo tudi 2 možem. »Po vojni je bilo veliko spla- vov in te posledice obču- timo še danes. Žena je zelo obremenjena in teža- ve izvirajo tudi iz tega. Dvoje brem.en je včasih za njo pretežko,« je dejal dr. Peterlin. Pridejo z željo, da ozdra- vijo in z z željo po zano- sitvi, odhajajo potolažene, zdrave ali pa tudi z za- vestjo, da jim ni pomoči. Redke so tiste, ki so jim odvzeli up. Skoraj jih ni. Spletajo jih v vse mo- goče oblike. Ročno nare- jeni prti krasijo mizo, na katero so ob našem obisku postavile domač šopek cvetja. Ažurni vbod v domačem platnu, pa kri- žni vbodi na pogrinjku, pa gobelin tehnika na okrasni slik., pa z ljubez- nijo narejena iutka, s ka- tero se bo poigravalo de- te, ki ga bo rodila mati, ki se zdravi. Panoje so že napravile same. Le zakaj govorimo o iz- delkih, ki so nas na tem oddelku impresionirali, saj nimajo žene niti razstav- nega prostora niti se ni- majo za umetnice. A porodila se je v njih želja, da v času čakanja na materinstvo in zdrav- ljenje nekaj delajo in s tem odganjajo ».misel na slab konec in z nitmi, ki jih vežejo v izdelke, pri- čakujejo čas, ki bo nasto- pil, dolg polnin devet me- secev. Med osemnajstimi žena- mi in dekleti, s kateri- mi smo se srečali, je le ena bila s trebuščkom, vse druge pa so čakale... Vmes pa pietejo, šivajo. vezejo in pripravijo in- timne razstave, vredne tu- di zunanje pozornosti. Pri- pravile so že tri razstave in ko smo jih povprašali, kdo je njihov mentor, so povedale, da ena uči dru- go. In ko naberejo več izdelkov, jih še razstavijo ter povabijo na ogled naj- bližje. Zdravnike in medi- cinske sestre, ki so to- krat prišle celo iz drugih oddelkov celjske bolniš- nice. Intirrmo vzdušje je bilo prepleteno najprej z zadr- žanostjo. Le po kaj smo prišli med nje, je viselo Y zraku. A če stegneš ro. ko v pozdrav ženi, kd tr- pi, ti jo lonalu stisne, se odpro. misel se razkle. ne in pripovedi je dovolj, Zgodbe se nizajo, sPozna- vamo se med seboj jj hrepenenje stresa pero, komaj sproti beleži usode žena in deklet. Svetlolaso dekle, z očmi spominčice, se zdravi tu že štiri mesece in pol. Sta- ro je osemnajst let in ima tuberkulozo jajčnikov. Ker je pogumna, bo tudi ozdra- vela in i-odila otroka. Do takrat pa bo s poroko po- čakala. Cmolaska dvajsetih let ima težave z menstruaci- jo, mati treh otrok je v bolnici zaradi vnetja že tretjič. Dekletu, doma iz Polj- čan so odvzeli plod že 68. leta, zdaj pa je prišla na zdravljenje iX)novno. Mati iz Rogaške Slatine ima doma že'pet let in pol staro punčko. Ker je že sredi zrelih let, se je od- ločila še za enega otroka, Tu jo bodo najprej po- zdravili, potem pa ga bo srečno odnesla domov. Mož jo nestrpno pričaku-l je in doma vse rade volje opravi, ker si še želi na- raščaja. Petnajst let zakonskega življenja je dolga doba in veliko daljša je takrat, če ni trdnih vezi. ki jih pri- nesejo otroci. A žena, Id smo jo srečali, še nd obu- pala. Tretjič je v celjski bolnici, nazadnje vztraja trinajst mesecev. 'Zadnji čas je že, da bi povila dete, zato močno upa ii se smeji. Zadnjo senco n obraza prežene še mož ki je prišel na obisk. Vsa leta ji stoji ob strani ii tudi njemu upanje ne za mre. Morda, morda . .. p bo žena le dobila trebuš ček. Konusova delavka, do ma iz špitaliča, mlado ii odločno dekle, je prišlo ni zdravljenje zato, ker s( njenemu fancu, kmetu očitali njeno neplodnost Zdaj se zdravi in še n< bo ozdravela, se tudi n bo poročila. Le zakaj, pc tem bi se ji posmehoval pa že raje ostane sama. Pa kmetica, ki je pust la doma 14 bektarov zeii Ije ter moža in tri održ sle sinove, ker z bolečinž mi v treouhu ni bila ko najlažjemu delu, kaj šel oranju, pokladanju živil in spravljanju stelje. skrbmi je vedno pri njU ki so mora'i sami za vs popri jet', da bo prišl mati zdrava domov. Pripovedi ni bilo ne ko' ca ne kraja Zene so i dajale svoje skrivnosti ^ bolečine. Tiho, zavzeto, <5 kraja resno in s HREP^ NENJEM v srcu. Tekst: ZDENKA STOPA Foto: DRAGO MEDVE^ Le katero dekle se more upirati že- lji, ki je prvobitna v njej, želji po otroku? Večinoma rojevajo srečno, čeprav vča- sih nekatere težko. A nasmeh materin- stva se razlije čez obraz in vsaka nare- jena guba skrbi se zgladi, ko v rokah drži pravkar porojeno dete. Odnese ga domov, da bo svoj dom prepredla z nit- mi, ki SO najtrdnejše — z otroki. Tudi takih je nekaj, ki srečnega sme- ha, združenega z nečloveško utrujenost- jo, nikoli ne dočakajo. Upajo, veliko let upajo in ko mine nekoliko let, popade žene paničen strah. Mladost se je pre- vesila v zrelost, otrok pa še vedno ni. Veliko pa je tudi takih, ki se za zdrav- ljenje odločijo že mnogo prej. 25. julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 M PIVO-CVETJE na gosta posejano s ^^L^n oblaki, ki so obe- '^S ^ ^ soboto v La- li /azsvetlile pisane ra- ocrniemeta na Starem Videti je bilo kot bi za drug-im prižigala ^^g" sonca in se razpirali *'.asti cvetovi. Kratki tre- ko se človeku izpolni želja otroštva, da bi sd ^ pripel svojo zvezdo na ^ da bi si ra,zsvetlil te- lioči, pregnal njene stra- '*e In petem, ko je ostal ^■^ barvni vodomet na Sa- so se ljudje, ki so prej ^'na bregovih Savinje, raz- ; po ulicah Laškega. Na- Jj^li so jih z veselim go- ,rjenjem, s srečnim mol- y^ V noč so se utrinjali fsk-i glasbe, napolnila so se les;šča. Zabava se je nada- evala, vrčki piva so poto- jli po točilnih mizah. Noč j zamenjala dan. jn vendar mesto drugi dan i bilo utrujeno in, ko so se pomohili umaknili z njego- jh ulic, so jih napo^lnili Iju- je, V svetel sončen dan se ^ mimo njih pomikala po- prka mladosti in dela, fant 1 konju z zastavo v rokah, )z z ogromno steklenico pi- i, pa voz, iz kater^a so iili piTO in rudarji v čr- h oblekah, planinci s klo- ilč polnimi značk, razposa- ne pikapolonice, hišica Jan- i in Metke, tovornjaki raz- 5nih delovnih organizacaj. Brez piva ne gre ... okrašeni z brezštevilnimi ro- žami, svatje na kmečkih vo- zovih, nevesta in ženin v pri- čakovanju svoijega skupnega dne, dekleta na traktorju, za kosilnico, fantje na vozu s kozolcem in vedno znova c\'e- tje, cvetje. Mladost in delo, kako veliki in lepd besedi, polni brezskrbnosti, lepote, skrbi, strahu, želja in pred- vsem življenja. Besedi, tako tesno povezani s prihodnost- jo. Povorka je obšla števdilne laške ulice. Na Aškerčevem trgu pa se je vnel prepir za brhko nevesto, fantje so po- stavili šrango in hoteli denar. Niso zastonj čuvali neveste. Kaj je hotel ženin, kaj so hoteli njegovi svatje, plačali so in tako dobili nevesto. Po- tem pa so po poroki vsii sku- paj šli na svatovšoino, za bo- gato obloženimi mizami so se menjavale zdravice, oglasila se je pesem in se prepletala s smehom. Drugi pa so se spet raztep- h po mestu, menjavali sto- le, se vozili z električnimi av- tomobilčki, se prepričali, da v živalskem vrtu sploh nd videti kaj posebn^a, da je razstava ptičev prav zanimi- va, da izdelkov na gospodar- ski razstavi še niso poznali, in da bi bilo res škoda, če ne bi bilo tudi likovne raz- stave. Brezskrbno so posedali ob mizah in čakali, da se začne ples. Mineval je zadnji dan pri- reditve PIVO — CVETJE, rdeče, zelene in rtunene za- stavice" so raztrgane ležale na tleh, prti so spreminjali svo- je barve, utrujeni gostinci so seštevali: Oni se bodo prire- ditve spominjali v številkah, takšno je njihovo delo, mi pa ... pozabimo, če je bilo kaj narobe, če nismo dožive- li tisteiga, kar smo pričako- vali. Naj v nas ostane spomin na cvetje, na slike, na smeh, glasbo, razigrano mladost, na svetlobo pisanih raket in ma- lo tudi na steklenice piva pa na razbite steklenice in ne na polite prte. Prireditev PI- VO — CVETJE je, kljub vse- mu, postala že del našega živ- ljenja, ki ga preživljamo po- leti. BOŽENA PAVCNIK V vsak dom NOVI TEDNIK Tudi smeha ni manjkalo To pa je od ohceti \OČE _ Sončen dan je pripeljal v »če več sto ljudi, ki so si rišli iz bližnjih in dal.jnih ^jev ogledat že tradiciona- n kmečki praznik. Organiza- rji letošnjih poletnih bul- mih prireditev, med kate- i sodi tudi kmečki praznik, ' pripravili res za vsakega Za, gospodinje — tek- lOvanje v pripravljanju in "hanju kmečkih jedi in njih ' 'Ustavo. Za gurmane — po- »šanje jedi, ki so jih pridne »spodinje pripravile. Za , «etovalce — razburljivo ■ ^"lovanje koscev. Za rado- ) !oklioali hotel Celeio, kjer je bila Nataša na večerji. Zmenili smo se, da jo obiščemo tn predamo po- kal ter čestitamo za. lep us- Vedela sem, da je to dober sedmi nasvetu, to pa ne.« je dejala, ko smo ji izročili po- peli. rezultat, da pa je trenutno kal s čestitkami, in željami, sJkiem prvenstvu v Rimu ais- da bi tudi letos na evrop- pela. Na zadnjih dveh evroip- skih prvenstvih je bila četr- ta, ko bi bilo vsaj tako tudi letjos. Tekst: TONE VRABL foto: TONE TAVČAR OB TARTANU Skokov memoriaJl je dejansko sestanek vseh atletov Slovenije. Sestanek nekdanjih in sedanjih tekm.ovalcev, ki so med in po vojni dah prispevek k razvoju slovenske in jugoslovanske atletike. Na tribuni smo tako videli Andreja Vipotnika, ki je mnogo pripomogel predsedniku Mitji Pi- panu, da je v Milanu uspel dobiti izvrstne Američane. Med gosti smo videli tudi predsednika IS SRS Andreja Marin ca. Žal mod častnimi gosti ni bilo predstavnika TTKS Ce- lje, kateremu so organisatorjd poaabik poslati vabilo, pa če- prav je TTKS Celje pripomogila k i2rvedbi letošnjega Sko- kovega memoriala. - Naša najboljša šprinterka Jelica Pavličič je imela do organizatorja posebne zahteve. To so Celjani takoj prepre- čili in nekoliko preveč zvezdniško Jellco postavili ob ostale tekmovalce v popolnoma enakovreden položaj. Seveda se je Jelica potem kaj kmalu »poškodovala« in ni nastopila v teku na 400 m. Nič zato, videli smo dovolj ostalih kvalitet- nih dvobojev, ki so ogreli stadion. Jelici pa prii>oročamo več skromnosti. Peter Svet je bil sicer nekoliko razočaran, ker ga je premagal domači tekmovalec v teku na 3000 m. Toda takoj ko je izveded za rezultat in nov rekord Slovenije, se je ne- koliko potolažil. Malokateri gledalec na stadionu je vedel, da bi lahko navadni potovalni kovček preprečil nastop najboljšemu skakalcu v višino na svetu Dvvightu Stonesu, ki je prišel v Celje po prihodu iz Švedske z malim »piperjem«, toda v Celju je ostal brez opreme, šele deset minut pred 16. uro se je pričel pripravljati za nastop in začel s tekmovanjem pri višini 205 cm! Tisti tekmovalec, komaj 20-letni svetovni prvak, je pre- jel zvečer v hotelu C^leia, pokal kot najmlajši zmagovalec. Lep pokal mu je podarila Občinska konferenca ZMS Celje. Za najboljši dosežek med tujimi tekmovalci je prejel pokal Občinske zveze za telesno kulturo Celje metalec diska Ame- ričan John Powel, za najboljši dosežek domačinov pa član jiigoslovanske reprezentance Luciano Sušanj za rekordni tek na 800 m s četrtim najboljšim časom na svetu in prvim v Evropi. Ivica Karasi, ki je zmagal v memorialni disciplini 100 metrov, je prejel pokal Steklarne »Boris Kidrič« iz rok sestre pokojnega Ferda Skoka, IMarije Skok. Žena Ferda Skoka, ki je vedno podeljevala ta pokal v prisotnosti ma- tere, je tokrat namreč zaradi bolezni ostala v Ljubljani. Mati Ferda Skoka je kasneje povabila Ivico Karasija k se- bi, čestitala mu je in veselo dodala: »Veseli me, da je zma- gal naš atlet in to še iz Pule. V Puli sem skupaj s Ferdom živela 17 let. Tudi Ferdo se je namreč rodil v tem mestu.« Ivica ji je kot iz topa odgovoril: »Seveda, že prej smo ime- li Puljani najlutrejše tekače, kaj ne?« Vera Nikolič-Ka:sap je takoj i>o izgubljenem teku pove- dala: »Ukradli so mi zmago, samo da bi zmagala Celjan- ka.« Toda člani sodniške organizacije so takoj rešili prob- lem. Vero so popeljali do televizijskih snemalcev, ponovili finiš teka na ekranu in Vera je morala priznati, da je Dani- ca Uramkair zmagaila z nekaj oentimertiri prednosti! Težak je kruh stare slave! 600 PLAVAJOČIH Zavod za rekreacijo in oddih v Celju je skupaj s plavalnim klubom Neptim v nedeljo organiairail drugo večjo množično rekreacijisko akoijo v Celju in to v plavanju. Žal se iz določenih raalogov niso ponovili re- zultati odziva, kot so bili na prvi akciji kolesarjenja, vendar moramo kljub temu biti povsem zadovodjni. V plavalnd akciji je sodelovalo skaraij 600 plavalcev, od tega največ starejših, ena tretj'ina pa otrok. Družin, ki so se udeležiile akcije, je bilo trideset, med drugim tudi IZ Ljubljane. Zakaj ni bilo večje udeležbe? Predvsem je prejšnje dni bilo nestanavitno vreme, ki je marsikoga odbilo, da bi šel plavati (žal je vreme v nedeljo, zilati dopold- ne, bilo dobro in sončno, voda pa je imela že zjutraj 22 stopinj Ceflzija!), do^pusti, tridnevnii prosti vikend m ne na^^adnje v soboto zvečer števitoe proslave z ve- selicami po celjski okolici. Najbolj vztrajni so prišli, odplavali predpisano dG'lž'!no proge, prejeli medaljo in na.jbolj srečni še bili izžrebani za številne nagrade. Za vse ostale pa organizatorja pripravljata ponovitev akcije in to v nedeljo, 11. avgusta. Ne moremo biiti preroki in napovedovati udeležbe na drugi akciji (oz. ponovljeni!), vendar lahko brez zadržkov že zdaj na,pi- šemo, da je tudi nedefljska akcija v plavanju dakazaila, da je uismeritev zveze za rekreacijo m oddih, da pri- dobi čimveč delovnih ljudi v reikreaciljo, več kot samo umestna, am.pak tudi potrebna še širše podpore, kot tokrat. Tekst: T. Vrabl Foto: T. Tavčar Prva družina, ki je preplavala »plavalno trim akcijo« j, (a družina JOŽETA LIPNIKA s sinovoma JOŽETOM in, RAZDOM. To, da priporočajo to in podobne akcije vs mur, ni treba posebej napisati. KOŠAK^ PRVAK CELJA V TENISU v počastitev občinskega praznika je teniška sekci- ja HDK Celje organizirala dvodnevno odprto prven- stvo Celja. Prenovljena štiri teniška igrišča v Mest- nem parku so bila vzorno urejena, sicer še nekoliko mehka, vendar je 32 teniš- kih igralcev iz desetih slo- venskih klubov bilo nad- vse zadovoljnih z odlično organizacijo prireditve in gostoljubnostjo Celjanov. Tako kvalitetnega turnirja in iger Celjani še niso ime- li in videli po vojni. Dr- žavni reprezentant in naš Daviš cup igralec Maribor- čan Košak ter nadvse ta- lentirani mladinski prvak Slovenije Čirič iz Kranja sta dajala ton celotni pri- reditvi. Oba sta se namreč srečala tudi v finalu za na- slov prvaka Celja. Zmagal je izkušenejši Košak s 6:3 in 6:2, v borbi za tretje mesto pa je. Mariborčan Svenšek premagal svojega klubskega tekmeca Muleja šele v treh setih 7:5, 3:6 in 6:3. Do osmine finala se je prebil Žalčan Rajhl, kjer ga je izločil kasnejši zmagovalec Košak z 0:6 in 2:6. Zmagovalec Košak je ob sprejemu prehodnega pokala Sob Celje in poka- la v trajno last od ObčZTK Celje med dru- gim dejal: »TUDI TE ZMA- GE SEM VESEL. NAVDU- ŠUJE ME LJUBEZEN CE- LJANOV DO TENLSA, VA- ŠA ORGANIZACIJA, ŠE POSEBEJ PA ČUDOVIT NARAVNI AMBIENT, V KATEREM SO TENIŠKA IGRIŠČA. VREME NAM JE BILO NAKLONJENO, IGRIŠČA PA SO ŠE NE- KOLIKO PREMEHKA.« K. JUG STREPANil JERAM 5. V DRŽAVI Jože Jeram, strelec Celja, je na državnem prvenstvu v Sarajevu osvojil peto mesto v kategoriji malokaliberske puške serijske izdelave in za- del 518 krogov. V isti disci- plini je Tone Jager zadel 483 krogov in osvojil 39. mesto. Ce bi nastopila še Seršen in Dobovičnik, oba sta bila za- radi službenih dolžnosti zadr- žana, bi Celjani posegli po bronu med ekipami. Škoda! NEODGOVORNO V počastitev praznika CJelja so bile na progirai tudi številne športne prireditve, fci so bile objavlji na letaikih in so s tem bili občani obveščeni, kam naj podajo v prazničnih dneh. Bih smo pa močno zočaranl, saj kopico narpovedanih prireditev iti b Začnimo pni odprtem prvenstvu Oelja v malem no metu, ki je imelo že .svojo bogato tradicijo, v nj pa je nastopado že preko 30 ekip. Na igriščih ni i nikogar! Na kegljišču Ingrada so celjski kegljači main čakali tovariše športnike iz pobratimskega me Siska za nastop na medmestnem turnirju! TVD Pa zan Gaberje je napovedali v Gaber jih dva odbojkan turnirja za moške in ženske z nastopom kar ša ekip. Tuidi tega turnirja ni bilo! Strelci so napove pri Gričku odprto prvenstvo Celja v streljanju z a no puško in tudi tega tekmovanja ni bilo... Tai ravnanje organizatorjev in napovedovalcev določ« prireditev je skrajno neodgovorno in nepošteno do čanov. Stroko-vTia služba na Sob Celje pa naj v hodnje organizacije, ki niso izpolndle svojdh obvea sti, pokliče tudi na odgovornost. j K. J, SAH OB PRAZNIKU Celjam so odlično orga- nizirali brzopotezni dvo- krožaii turnir v šahu, na katerem je sodelovalo kar sedem najboljših ekip Slo- venije. Borba je bila vse- skozi precej izenačena in na koncu so zmagah šahi- sti Maribora, ki so pre- magali Domžale 5 proti 3. Zanimivo je, da so Celjani v prvem kolu premagali Maribor 5:3, toda pozneje niso najbolje nadaljevali in so osvojili tretje me- sto. Končni vrstni red: Ma- ribor 35.5, Domžale 34.5, Celje 24.5, Maribor (mla- dinci) 23, Kovinar 19.5, Velenje 15.5 in Branik 15.5 točke. Za Celjane so nastopili: Brvar, ki je zbral 8.5 toč- ke, Ojstrež 6.5, Jazbec 3.5 in Petrinač 6 točk. NAČRTI NALOG Prejšnji teden je bila na občin- skem sindikalnem svetu v Celju 1. seja komisije za kulturo in izo- braževan,je. Na njej so podali prog^ram nalog za obdobje julij— decembt^r 1974 ter poročilo o po- teku in rezultatih seminarja za iLsposabljanje vodij delegacij in njihovih namestnikov. V programu ao si zadali več nalog, med katerimi so najpo- membnejše: iLsposabljan.je in izo- braževanje delegatov (izvedba se- minarja na ravni oličine za vodje delegacij, konferenc delegacij ter njihovih namestnikov; .spodbu,ja- nje seminarjev za člane delegacij v TW.n oz. delovnih skupnostih), razgovor k vodji Izobražtivalnih centrov v OZD in Delavski i zi o odprtih problemih tCT ] usklajevanja izobraževalnih in akcij), organizirati v oz. delovnih skupnostili kulturno življenje delavcev, bivanje in usposabljan.je ani jev ter organizatorjem kult življenja in -še nekatere dn dogovoitni z družben o-polii organizacijami so tudi ivit Golleh od 17. junija dalj« seminarjev za vodje delep njihove namestnike. Od 4t Se jih je udeležilo samo 2 rej, skoraj polovica manj. Ijeni so bili vsi. Kje j« vzrok, da niso prišli vsi, vedo. RIBIČI NA OBISKU Člani ribiške družine Šempeter so minulo nedeljo povabili v goste tovaf s Kozjanskega, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Lepo nedeljsko popoldne prebili ob Savinji. Dogodek, ki je povezal ribiče, jim bo ostal v prijetnem spon^' Tekst in foto: T. Tav 25. julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 'Za božjo voljo, botra,« ji je dekle seglo v besedo, ^ so mu mati umrli, se vendar ne more ženiti.« "V dveh, treh tednih seveda še ne; toda čez pol leta ^^^z eno leto se bo gotovo. Potem je amen iri konec '•^''laležnosti. če bi ti še ostal prijazen, bo žena postala < *>osumna in od hiše boš morala.« Bog!« je kriknila Pavla in se je le po sili ubranila finalu se je zopet zbrala i7i rekla vsa iz sebe: ^"^d.prav nič se ne zanašam. Ampak tu ne ostanem v bolnišnici se mi zdi, kakor da sem zaprta — ^endar nisem storila nič hudega. Bctra, jmsiite me jj?' ^2emiJca ^esta, najprej še na Glin je, kjer je imela po- opravke, in potem naravnost proti Bistirici. L§čg^p^ je bil tudi Ravnjak na potu v mesto, da jg ^avlo. Prav tedaj, ko sta bili ženski na Glinjah, pil ^^'Peljal na mestni trg. Obredel je nekaj trgovin, ^dvil^^^^^ ruto in verižico s srebrnim križcem, da bi y^ ' dekletu veselje, in se nato podal v bolnišnico. , ^ So ga iznenadili z novico, da je Jerca odpeljala de- h fif (iomov; biti morata že kje pri Sv. Ožboliu. [j, jT^^hk ni verjel; saj bi ju bil moral vendar sre- je povpraševal po mestu za njima, pa ni izve- (y0j^^^''^esliivega. Eni so mu pripovedovali, da je bila 2 nekim dekletom, ki je nosilo roko iMvezano, v lekarni in da je odšla na zgornjo stran, drugi so vedeli, da sta šli proti Kamnici, nazadnje mu je krčmar »Pri Lipi« povedal, da sta si pri njem najeli voz in odpeljali k Ožboltu. Zdaj ni bilo nobenega dvoma, in ker je bilo že popoldne, si je naročil vos in jo udaril za onima dve- ma. Pri Ožboltu je mislil, da ju bo dohitel; pa so mu v gostilni rekli, da je že dobri dve uri, kar sta odšli proti Bistrici. Ker se je jelo že mračiti, se je naglo odpravil in od- mahal z dolgimi koraki po gozdu gor. Toda čeprav je na moč hitel, ni prišel več pri dne na Ravne, ampak šele, ko je bilo že čisto temno. Pršil je rahel dež. Po- gledal je skozi razsvetljeno okno v hišo, kjer je bila družina zbrana pn večerji. Pavle ni ugledal nikjer. Naglo je šel noter in se ozrl okoli ter vprašal: »Ali nikogar ni bilo?« »Pavla, je prišla,« je odgovoril ujec Miha; »tako je udelavliala, da si nismo vedeli več pomagali.« »Zakaj pa, za božjo voljo?« »Strašno žaluje po materi,« je napol v joku povedala Kristina. »Prva pot ji je bila v materino sobo,« je rekla Tonč- ka, svinjarica. »Ko je zagledala materino obleko in druge njihove reči, se je zasedla na te in jela Hiteti in vzdihovati kakor uboga verna duša.« »Kje je zdaj?« »Zgoraj počiva, ker se komaj drži na nogah, tako je trudna pa potrta,« je dejala Kristina. »Ali je kaj jedla?« 'Še ene žlice ni zanesla.« »Pojdi gor, povej ji, da sem prišel in da mora nekaj jesti.« Ko je Kristina odšla, je vprašal: »Ali ni prišla tudi Jerca?« »Prišla, prišla. Saj Jerca je Pavlo pripeljala. Pa je kar hitro spet odšla. Rekla je, da bi rada bila doma, preden ulije.« Čez nekoliko'časa je pridrvela Kristina in zavpita pri durih: »Ježeš Marija, nikjer je ni. V kamri je ni in nikjer v hiši ^e ni. Povsod sem jo iskala.« »V tem dežju in ponoči vendar ni kam odšla,« je me- nil Ravnjak v skrbeh. Zdaj so šli vsi Pavlo iskat, pa je niso našli nikjer. Te- daj se je oglasila Rozika v kuhinji in povedala, da je bila Pavla pred večerjo v kuhinji in da je spraševala, kje na pokopališču so mati pokopani. »Potem je drugače: na grob je šla — kar verjel bi, da je kaj takega,« je menil Miha. >:K.ristina in Tončka,« se je obrnil Ravnjak k deldOr ma, »hitro pojdita pa spravita Pavlo domov! še zbolela bo, ko hodi v tem dežju zunaj.« Kristina je vztrepetala in rekla v strahu: »Moj Bog, ko se tako bojim! Ponoči ni prav hoditi na grobove; rajni tega ne marajo.« Tudi Tončka se ni mogla spraviti. Tedaj sta se po- nudila Florijan in Lipe: »Pojdeva pa midva!« Ravnjak je nekaj premJšljeval, potem pa je rekel skoraj osorno: »Sam pojdem. da vidim, kje je.« Vzel je svetilko, ogrnil bukov jopič in odhitcl proti cerkvi; dobre četrt ure in Se je bil na pokopališču. Sve- tilko je nekoliko zakrit ter zavil k sranslč.m durim, kjer je bil materin grob. Tedajci je začvl tiho Hitenje in za- gledal nekaj živega pri grobu. »Pavla!« je zaklical glasno. »Pavla, ali si ti?« Vzkliknilo jc; bi je Pavlin glas. Koj nato je reklo dekle: »Za božjo voljo, ali ste vi? Ai ste prišli pome?« Seveda. V skrbeh smo vsi. Pavla, tako nespametna ne smeš biti. Saj si vendar vsa mokra. Prehladila se boš; sušico dobiš in nam umreš.« 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 25. |ni„ ZA DOLGO VROČE POLETJE Za prijetne počitniške dni oh morju ne potrebujemo veliko garde- robe. Dobroboste naredile, če se boste odločile za dolgo poletno krilo, ki ga boste lahko oblekle ob različnih priložnostih. Zjutraj nas bo spremljalo na plažo. Ce bo krilo narejeno iz enakega blaga kot kopalke, bo to zanimiva in moderna kombinacija. Seveda pa lahko oblečete k dolgemu krilu še marsikaj drugega. Poletne majice, ki imajo prost hrbet ali drugačen dekolte, bodo kot nalašč za vroče počitniške dni, ko se bomo potepale po starih ulicah obmorskih mest, ob obali ali kupovale na majhnem, živahnem trgu. In zvečer bomo krilc dopolnile z elegantno bluzo, ki se bo lepo ujemala z ogorelo kožo. Nič zato, če že v nekaj dneh potujete; za takšno dolgo široko krilo potrebujete en popoldan časa, zato pa toliko več spretnosti in potrpežiji-; vosti. i zaupno JE MOJA BODOČNOST POROKA? Tmam fanta, ki je doma blizu nas in ga poznam še iz šolskih let. Jaz pa sem v teh dneh dopolnila osemnajst let. Nezakonski otrok sem, živim z materjo in očimom in vse življenje mi ni lepo. Odveč sem jim) kar pomnim. Imam tudi polbrata tn polse- stri co, a sta mlajša od mene. Pazim ju, ko pridem iz službe pomagam tudi pri osta- lem delu, a se vedno čutim nekako odri- njena. Pankrt sem in to mi je zapisano na obra:zu vse življenje. Pa res vse, se spra- šujem, ko razmišljam o svoji bodočnosti. Slikam si jo lepo, skupaj s sosedovim fan- tom, ki me ima rad in pravi, da naj doma- če že pus+im in se z njim poročim. Ugoto vila sem tudi sama, da je to človek, s kate- rim bi lahko živela in me ne bi zaničeval. Njemu pa moji starši nasprotujejo, še več, sovražijo ga. Pravijo, da je premlad (dvaj- set let mu je) in še ničesar nima. Res nič nima, ker je prišel od vojakov, a je priden m dela tudi po »šihtu«. Izgovarjajo se tudi, da sem še za zakon premlada in da bo še k.ateri prišel. MINKA DRAGA MINKA Zazrta si v .lutrišn.ji dan in v n.jem si našla prostor ob sosedovem fantu, ki .je za poroko res še mlad. Mlada pa si tudi ti in zato morda skrb tvojih staršev, da bi se družila z njim. Tvoja mati ima v živl,je- niu veliko izkušenj in rada bi pred njimi obvarovala tudi tebe. Kaj hočeš naj ti svetu,jem? Poroko. l,iu- bezen? Zadn.je je že dovolj in če boš na njej gradila tudi naprej (pri tem p^ ne boš neučakana), si bosta zgradila tudi bo- dočnost. Imej trezno in vedno odprto gla- vo, ki te bo pripeljala do dokončne odlo- čitve. Veš, če se odmika osemna.istletna hči je za vsake starše vedno hudo spozna- nje. Pri vas pa gre morda še za delovno silo in zato .le dvakrat hu.ie. Izgubili bi po- moč doma. vse to pa se skupaj meša v občutek, da fanta ne marajo. Ko boš čuti- la dovolj moči in ko bo morda preteklo še leto, da bosta oba malo stare.jša. takrat, če boš še vedno take volje, ne odlašaj več in pogumno ukroji svojo bodočnost. NATAŠA TRŽNICA Drage gospodinje, za vaš lonec bo prav gotovo poskrbljeno, če boste obiskale celj- sko tržnico, ki je dobro založena. Največ je sadja in zelenjave. Vse polno pa le tudi različnih poletnih rož. Pa začnimo kar pri sadju. Breskve in marelice prevladujejo, toda cene so zelo različne. Cene breskvam so od 6 do 10 din. marelice pa od 10 do 14 din. Nota jabolka in hruške so po 6 din, slive po 8 dm. Zelo redke so še češnje po 13 din, pojavljajo pa se že fige in lubenice po 15 in 10 din iz Primorja. Sem pa tja najdete tudi ribez in borovnice, jagod pa ni več. Tudi zelenjavi so cene različne. Stročji fižol stane 5, 7 ,8 ali pa 10 din. Čebula je po 6, solata po 5, krompir pa po 2,50 din. Paprika je še vedno po 20 din in paradižnik po 7 in 8 din. Ce boste pekle potico, boste za orehe odštele kar 50 din. Tudi gobe so še po 30 in 40 din. Na trgu dobite tudi žive piščance po 4.50 din. Ljubitelji rib imajo za svoje jedilnike dovolj izbire, saj je ribarnica dobro zalo- iena. M. P. Bliski parajo nebo in grom stresa oblake. Dež lije kot iz škafa, burja pljuska množico debelih kapelj v šipe, v pešce na cesti. Včasih se blisk po- žene na zemljo, strela prepara drevo na ravnini. Po cesti hiti četrtošolček, Gašparji- nov Lojzek izpod Strme planine. Da- leč je njegov dom, dobro uro hoda. Odrasli in otroci so se poskrili v hiše, pri oknih stoje in gledajo razbesnelo nevihto; Lojzek pa hiti naprej proti domu. Skozi temen gozd ga vodi pot. Pod drevo ne sme, tako ga učijo doma in v šoli. Neštetokrat je že prehodil to pot, vendar se mu zdi danes najdalj- ša. Kar naprej in naprej, ga podžiga misel. Bose noge se spotikajo ob ko- renine. Do kože je premočen. Vodni curki se zlivajo za srajco, doma pa je še vedno tako daleč. Hiti, vzpenja se, utrujenosti pa ne čuti nobene. Na pra- gu ga čaka mati. Zaskrbljeno gleda v nebo in premočenega sina potisne v hišo. — Zakaj nisi vedril? še prehladil se boš! mu govori, ko mu prinese su- ho obleko in mu ponuja skodelico to- plega mleka. Preobleče se, popije mleko in stopt v kuhinjo, na hišnem pragu obstane in vpraša v hišo: — Mama, kje pa je oče? — V dolino je šel, saj veš, zaradi oči... — Brez dežnika, brez dežnega pla- šča? — Ko pa je prej sonce tako lepo sijalo. Sin gleda mater, mati mu vrača pogled. Oba mislita na očeta, ki je zdaj v dolini in se v dežju vrača do- mov; zunaj pa nevihta noče m noče pojenjati. Lojze teče v hlev in poklada živi ni, nanosi vode in drva v kuhinjo. Ne- miren je. Vsak čas bo noč, oče pa tako slabo vidi. — Mama, očetu grem naproti! — V tem neurju? — Kaj pa, če bo deževalo vso noč? Očeta moram spraviti domov! Na materin obraz se prikrade smehljaj, roka poišče skuštrano glavo in jo privije na prsi. — Lojzek, če te ni strah, pa poj- di! V^ame dežni plašč, dežnik in žep- no svetilko in požene se nazaj v do- lino. Mati stoji na pragu in gleda za sinom. — Tak korenjak! zavzdihne in gre po opravkih. V gozdu je prava noč, trda tema, da bi jo lahko z nožem rezal. Ploha sicer pojenjuje, bliski pa še naprej parajo nebo in grom še vedno doni v oblakih. Ubogi oče! Med vojno je bil kurir. Ni še imel šestnajst let, ko je postal partizan. Pred njim se je raztreščila mina in drobci so mu ranili oči. Vsa- ko leto mora po trikrat k zdravniku, ki pravi, da se bo očetu vid še po- slabšal. Cez dan ni tako hudo. Ko pa se stori noč, ne more nikamor z dvo- rišča. Kako hitro je Lojzek pritekel v dolino. Drobne oči se upirajo v temo. V hišah se prižigajo luči, nekje daleč pobliskujejo žarometi hitrih avtomobi- lov. In še vedno ni nikogar, ki bi mu prihajal naproti. Kaj pa tista senca, ki se je prika- zala izza ovinka? Pomika se v levo in desno, tiplje v temo in se počasi poganja naprej. — Hahoj, hahoooj! krikne Lojzek in za hip obstane. Tudi senca pri ovinku postoji. Kak čas je vse tiho, potem se v temo za- reže hreščeč glas. — Hoj, hahoooj! — Oče! ____—^JLo^§k!........ ^ Za trenutek postojita, oddahneta si. Oče ogrne plašč in odpre dežnik. Po- tem treplja sina po rami in sprašuje. — Kaj danes nisi bil v šoli? — Sei>eda sem bil in zdaj sem spet v dolini. — Stopirm, da mame ne bo strah! Držita se za roke in hitita v breg. Sprejme ju gozd. na videz teman in grozeč, znotraj blag in mehak. Ko se bližata čistini, ko iz daljave mežika luč. obstaneta in Lojze vpraša očeta: — Te je bilo kdaj strah, ko si bil kurir? Oče se zasmeje in reče. — Seveda me je bilo. Gozda ne, strah me je bilo čistine. In na čistini sem jo tudi skupil. Veš, kaj mi je re- kel zdravnik? — Kaj? — Da bo pri tem ostalo, da ne bom popolnoma slep. Na preglede pa mo- ram redno hoditi. Lojze bi najraje zavriskal. Dež je pojenjal, tudi bliskov in gr- menja ni več. Na nebu se prižgejo zvezde in mesec plava v nočno tišino. DRAGO KUMER priporočamo Na otioškem oddelku veleblagov,. lahko izberete za svojega otroka i otroški komplet kratkih hlačk in b|J pikastega bombaža, ki ga izdeluje^ Radeče. Na voljo so vam številke o,j 6 let; cene 79,00 in 103,00 din. Za potovanje, za izlet in podobno v teh vročih poletnih dneh nadvse t, došle termovke. V veleblagovnici TKA prodajajo 3/4-litrske plastične termoi rdeči in rumeni barvi za 39,50 din. Med poletnimi ženskimi plete vam priporočamo moderen ženski kratkimi rokavi iz sintetike. Izbirate od številke 36 do 46 v prodajalni V Cena 114,00 din. Velike frotirke iz 100-odstotneg baza, dimenzije 2x1,40 m lahko m gim uporabljate kot pregrinjalo in nih mesecih kot odejo. V prodajalni jih prodajajo v prijetnih rumeno-rj) tenkih. Cena 197,35 din. iZares moderna in kvalitetna očala lahko kupite v ABA foto-^ Ljubljanski cesti. Očala so narejei zlomljivega francoskega stekla s nimi OPTVL okviri, ki jih je obliko stian Dior. Cena 206,00 din. 25. julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 ŠPOIIT NI' 1!^$^^ ŠPORT NT ŠPORT NT --JPpRT NT PO SKOKOVEM MEMORIALU USPELA ATLETSKA „FEŠTA" jjX. Skokov memorial, ki je bil letos največja atletska ureditev v Celju, je popolnoma uspel. Priznati moramo, \o organizatorji, člani AD Kladivar, imeli srečno roko, ^ jirn je uspelo zagotoviti nastop odličnih atletov iz ZDA ^ u^goslovanske reprezentance (žal samo del!), ki je na fipravah v Celju za Balkanske igre in evropsJco prvenstvo jlimu. ce ne bi bilo teh, bi bila prireditev skromna, kot [dolgo ne, saj so atleti iz Kanade, Italije in Avstrije (izje- *, je Karoline Kafer) pokazali bore malo atletskega zna- 1^ postav ja se vprašanje, če se splača takšne tekmo- vabiti na miting, ki je navsezadnje v evropskem kole- jjfji/, in za njih po nepotrebnem trositi sredstva. Bolj po- 0ihno od tega je, da je bilo vreme ugodno za atletsko ffcjnovanje, da se je zbralo veliko ljudi (ponoven dokaz, (jjto cenjena je atletika v Celju!) in da so bili doseženi 0teri odlični rezultati: predvsem ne smemo mimo prve- J Tjioza celjskega mitinga Lucijana Sušnja, ki je v teku y^0m postavil nov državrii rekord (1:44,7), kar je letos 01 rezultat v Evropi in tretji na svetu. Tu so še zmago- jjjec » višino Stcnes (svetovni rekorder), ki je preskočil Ecni in postavil rekord stadiona-. Woods z zmago v krogli \ovim rekordom stadiona 20,41 m (na olimpiadi v Miin- u je osvojil srebrno medaljo), Poivel zmagovalec v di- p, ter še nekateri drugi, ki so dali ritem in šarm ter nvlačnost celjski prireditvi. Seveda ne moremo mimo Jugoslovanov. Mimo že ome- ijenega Sušnja velja omeniti še Petra Sveta v teku na 3000 m, kjer je bil z novim republiškim rekordom 7:58,6 tretji, Zdravka Pečarja in Miča Mijača (drugi in tretji v disku), Danico Urankar v teku na 800 m (nova zmaga nad Vero Nikolič), Stanka Lisca za pogumen tek in drugo niesto na 1500 m ter kot najboljšo Celjanko na pri- reditvi odlično Natašo Urbančič, ki je z metom 60 metrov osvojila prvo mesto, dosegla sedmi letošnji rezultat na svetu in osvojila kot najboljša pokal Novega tednika in radia Celje (o tem poročamo na 18. strani). Kljub lepo organizirani prireditvi, kar se za Celje tako ali tako spodobi, pa ne moremo mimo nekaterih pomanj- kljivosti: tako od »pozabe« vabljenja nekaterih ljudi v Ce- lju do tega, da so priznanja podeljevala deJcleta, ne pa znane osebnosti (športne seveda, kot je. bil to običaj in še vedno povsod je!), nespretnost napovedovalca in še marsikaj. Kakorkoli že, celjska atletska »fsšta« je uspela. Ponav- ljamo: po zaslugi odličnih Američanov in skupine Jugoslo- vanov in Avstrijke Kdferjeve. Z letošnjim mitingom pa je nastala nova obveza, ki jo bo treba v prihodnje izpeljati z večjo spretnostjo, da ne bi prišlo po nepotrebnem do brodoloma, kajti ni že opeka cela s tem, če se men ju je fasada! S tekmovanja poročajo: JOŽE KUZM.i, TONE TAVČAR, IX)J- JOŽE OJSTERŠEK, DRAGO MEDVED IN TONE VRABL Tekmovanja se je tako kot vsako leto udeležila tudi mama pokojnega atleta Ferda Skoka ter njegova sestra, ki je izročila pokal zmagovalcu v memorialni disciplini teku na 100 metrpv Iviči Karasiju. Foto: Lojze Ojsteršek Del ameriške ekipe je prispel v Celje direktno iz Stockhol- ma. Do Brnikov s »ta pravim« avionom, do Levca pa z dvema miniaturnima »piperjema«, Važno je, da so fantje pravočasno prišli v Celje in tako dali ton prireditvi. Foto: Drago Medved iekmovanje se je začelo na svojevrsten način, ko je kupina cicibanov in pionirjev z nageljni v rokah pretekla Jo metrov dolgo progo in potem na tribuni izročila I «tje gostom, med katerimi je bil tudi predsednik IS SR iovenije Andrej Marine. Foto: Drago Medved Do miniaturnega spora je prišlo med zmagovalcem v dalja- vo Miljenkom Rakom in sodnikom Pavletom Božičem. Reakcija je več kot očitna, upamo pa, da se je dobro kon- čala. Dejstvo je, da je prav, da sodnik ostro ukrepa, če ga tekmovalec nepravilno imenuje. Foto: Drago Medved m ^^niu. da je tekmovanje trajalo samo dve uri pa je ' k»l,°"' teknilo, ko so jim prinesli sendviče. "o nosen na sina, ki strelja ptiče ali pa raztelesi še živo mačko. Društvo za varstvo ži- vali, ki aktivno deluje v Celju od 1972. leta, se bo ri predvsem za vzgojo otrok v etično-moralne osebe, člani ne trdijo, da potrebujejo živali pretira- no nego v posebnih salo- nih. Zadovoljile se bodo z zadostno količino hrane, s toplim prostorom in z majhnimi dokazi, da jih imamo radi, da si želimo njihovega prijateljstva. VIDA ŠPENDL Tovarna kovinskih izdelko^ n A L P O S « Šentjur pri Celju razpisuje za šolsko leto 1974-75 te ŠTIPENDIJE: dve štipendiji na ekonomski fakulteti dve štipendiji na fakulteti za arhitekturo dve štipendiji na fakulteti za strojništvo eno štipendijo na pravni fakulteti dve štipendiji na srednji tehniški šoli — strojni oddelek dve štipendiji na srednji ekonomski šoli eno štipendijo na srednji tehniški šoli — lesni oddelek eno štipendijo na upravno administrativni šoli Kandidat mora poleg prošnje s kratki; življenjepisom dostaviti tudi potrdilo gmotnem stanju in dokazilo o vpisu v šo najkasneje v 15 dneh od dneva objave ra pisa na tovarno »Alpos» Šentjur pri Celjt POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG Nekdo nam je poslal naslednjo kartico in se zadaj korajžno podpisal z: bralci. Pa naj ugibamo, kateri od 18.000 bralcev hrepeni po snidenju. Mi v uredništvu se strinjamo za »randi«, korajžno napišite kje in kdaj se dobimo, kot razpoznavni znak zadostuje če krepko zarigate—-saj znate, mar ne? GOBARSKIH 1. Spoštuj te zapovedi, da boš dolgo živel in tu pa tam našel kakšno go|j^ 2. Veruj v enega samega boga. Goba je denar, posebno na tržnicil 3. Ne skruni imena gob. Raje pusti vse pri miru, kot da vlačiš domov za jur^i vse vrste kravjač. ' 4. Ne lazi po grmovju v sušnih dneh, ker bo dolg nos edini uspehi 5. Ne ubijaj polžev, ki so pred tabo našli gobo. Raje pohiti z iskanjem, da n, boš večerjal sam krompir. 6. Ne izkoriščaj gob za izgovor, če je v vprašanju skok čez plot, La|a ]e kakšna strupena vmes — tudi avanturica! 7. Ne kradi »Lisičk« da te ne bo katera prelisičila. 8. Ne povej, kje si našel jurčke, sicer jih ne boš našel nikoli več. 9. Ko greš nabirat gobe, ne jemlji s seboj svojega bližnjega ženo, ker |w prišel nazaj brez gob. 10. Ne želi si vseh gob hkrati, da ne bo.^ šel »po gobe«! LJUBEZEN PO SVETU Pa smo pri običaju, ljube- zenskem seveda, ki je blizu načelom naših »moralistov«. Aluku pleme, na področju nizozemske Gvajane Je pri- neslo iz Afrike izročilo, ki ga spoštujejo tudi v iiovem sve- tu: namreč to, da mora biti človek spočet iz obraza v obraz. Zato Aluku žene in de- kleta ne bodo nikomur, če- ravno glede zvestobe niso ravno natančne, dovolile da se ji približa iz obraza v ob raz, razen svojemu zakonite- mu možu in to takrat, kadar vaški čarovnik meni, da je čas za spočetje ugoden, da zvezde na nebu kažejo na- klonjen položaj. Zato pa Alu fcu ženske kadar jim je kdo všeč, kadar se jim zahoče, ae-. lo koketno pozibavajo z boki in izpostavljajo svoja seda- la. In pri tem plemenu že zgodaj začno starejše ženske vaditi dekleta tiste vrste gi- mnastike, ki krepi zadnjo plat, zato v tem plemenu že- ne nosijo otroke tako da so privezani čez pas in sedijo okobale na' materinih krep- kih oblinah. Vse to počnejo zato, da bi bile bolj privlač- ne s tiste strani, ki jim je dovoljena za lljubezienske užitke brez posledic. Verja- mejo namreč, da edino po- ložaj iz oči v oči, povzroči zanositev. Seveda vse to ni niti malo prijetno in ugodno za moške. Pri takšnih i>oudarjenih obli- nah mora biti dedca nekaj skupaj, da razveseU dekle ali ženo. In dekleta za nobeno ceno ne bodo vzele za moža fanta, ki jim ni bil kos s hrbtne strani, kajti če je us- pešen s-tega položaja, je to- Uko bolj iz oči v oči. In za- to ima Aluku ženska tohko krepke j šega moža, kohkor za- jetnejšo in razvito sedalo ima. Na sliki Aluku dekleti pri lišpanju. Rezultat telovadbe, ki jo v seštevku omenjamo, je očiten. »Jože, včeraj si bil v živalskem vrtu. Povej sošolcem, kaj vse si vi- del,« nagovori učitelj učenca. Jože vstane in pripo- veduje: »V živalskem vrtu sem videl leve, tigre, slone. Vas tovariš uči- telj, svinje in koze.« Pred leti so na poboč}u griča v Skalah, na katerem je svojčas stala škalska cerkev, slučajno pri buldožiranju našli ostanke kosti ter oklov in nekaj zobovja m stadonta. Vse te kosti so nato skrbno zbrali in konzervirali ter po daljših študijah sestavili in ga pripravili za restavriranje. Zdaj stoji v velenjskem gradu v Rudar skem muzeju. Mastadonti so zdavnaj že izumrli, pa si je to edinstveno žival, ki je pred milijoni let tod živela, vredno ogledati. LI RIBE - PRIPRAVITE SE! Poletje je tu in v Savi- nji je vsak dan več ribi- čev. Prihajajo od blizu in daleč, namakajo trneke, ribe pa so vsako leto bolj muhaste in ribičem skri- vaj osle kažejo. Predlani smo rekli, da je za vsakin deset rib en ribič, lani pa da ima vsa- ka riba svojega ribiča; le- tos pa se je nagnetlo toli- ko ribičev, da ima vsaka riba vsaj po tri in tako ji je skoraj zagarantirano, da se bo zuEišla na trnku in potem v ponvi. Na let- ni konferenci v Šempetru smo slišali, da je lani eden izmed bolj »pridnih« ribičev natmkal skoraj za dva stota nb; to je pribli- žno 400 rib. Pravijo, da šteje ribiška dioižina Šem- peter preko 500 rtbičev. Zato skoraj dvesto tisoč ribam slabo kaže. -dk- NuVi IhJjNiii - Cilasuo oDčuisKJD orgttruzacij Sociaiist,iCi)e žveze aeiovnega ljudstva ceije l^ro, Slovensise Sentjui Šmarje pn Jelšah m Zaiec - Uredništvo: Geije. Gregorčičeva 5 pošmi preaai 161, Naročmna u3 og'*' v Kongresa iC - Glavni m odgovom) urednik: Jože Voltano fenniCni urednik: Drago Medved - Redaiscija; ivHiaD Jure Krašovec Dommilca Poš Milan Semčai Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopar Milenko - Tone VraDi - Izhaja vsaR čemeK - Izdaja ga CGP »Deioo LjuDijana - Elokopisov ne vračamo — Cen^ mezne StevUke 2 din - Celoletna oaročnma 75 din polletna 37 dm Tekoči račun .50102-601 20012 OGP »DEHjOo UU" Teiei uredništvo 22:1-69 tn «