Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
kulf-urno - politično glasilo '
svetovnih in domačih -dogodkov
LETO XI. / ŠTEVILKA 33
CELOVEC, DNE 20. AVGUSTA 195»
CENA 1.50 ŠILINGA
Varnostni ventil
V zadnjem času je veliko govora o »vrhunskih konferencah”, kot novem pripomočku, ki bi naj tešil mir na svetu. Napovedani medsebojni obiski med ameriškim državnim predsednikom Eisenho-werjem in sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom so temu upanju dali novega zagona, saj bo sestanek teh dveh mož kot predstavnikov dveh najmočnejših velesil na svetu brez dvoma najvišji vrhunski sestanek. Vendar misel vrhunskih sestankov ni nova, kajti to besedo je že pred dobrimi 8« leti skoval lord Beaconsfield, ko sc je leta 1878 vračal z berlinskega kongresa. Vendar so se dosedaj taka vrhunska srečanja služila le h končnemu raz-čiščenju določenih vprašanj v mednarodnih zadevah, glede katerih so bila prej v pogajanjih med diplomati nižjega ranga, kot so poslaniki in mini-vtri, ugotovljene glavne poteze možnega sporazuma in je bilo potem najvišjim odločilnim možem treba razčistiti samo tiste točke, ki so še ostale sporne.
Danes pa je to drugače, kajti v zadnjih letih je postalo jasno, da si oba svetovna bloka nasprotujeta v skoraj vseh točkah. Sporazumna sta si pa menda le glede enega, pa še to na tihem, da namreč nihče zaradi teh številnih in globokih nasprotij ne bo začel vojne, z atomskimi in vodikovimi bombami ter raketami, kajti to bi pomenilo neizmerno katastrofo za vse človeštvo. Posledica take vojne bi bilo splošno razdejatije, ki bi enako prizadelo morebitne zmagovalce in premagance.
Vendar sc že sedaj kaže, da bo pot do mednarod-nega sporazuma tudi po poti neposrednih stikov 'ned vrhovnimi državniki težka in prav gotovo napornejša kot vse dosedanje, v prvi vrsti seveda za vrhovne državnike sanic.
Preden se bo namreč ameriški predsednik Eisen-hoivcr sestal s sovjetskim ministrskim predsednikom Nikito Hruščevom, se bo podal v Evropo, da se pogovori s svojimi atlantskimi zavezniki, ki jim ob misli na razgovore med Hruščevom in Eisen-hotverjem med 4 očmi ni prav prijetno pri srcu. Tudi v odnošajih med zapadnimi zavezniki ne zadostujejo menda več redni stiki med diplomati in zunanjimi ministri, ampak je bilo treba preiti k stikom med poglavarji samimi, kar kaže, da medsebojno zaupanje ni povsem trdno. Tako sc mora Lisenhoiver podati najprej v Bonn h kanclerju Adenauerju, nato London k premierju Mac Milla-nu, potem v Pariz k francoskemu državnemu predsedniku generalu l)c Gaulle in morda celo tudi v Him k prvemu ministru Scgniju. De Gaulle je namreč odklonil skupni sestanek zapadnih državnikov. Tudi on hoče biti deležen iste pozornosti kot Hru-ščev, torej tudi zanj rendezvous samo v dvoje.
Hruščev je nekoliko na boljšem, kajti vzhodni sateliti po njegovi izjavi z navdušenjem odobravajo vse to, kar v Moskvi narede. Vendar ne vsi, kajti v zadnjih dneh je slišati, da bo Hruščev pred sestankom z Eisenhovverjem obiskal Mao Tse Tunga, svojega velikega kitajskega idejnega bratca, ki pa menda včasi tudi hoče delati po svoji glavi.
Kaj naj reče človek k vsem tem dogovorom med štirimi očmi? Najprej je treba ugotoviti naslednje obžalovanja vredno dejstvo:
V dobi hladne vojne, po najstrašnejši ognjeni vojni našega stoletja, izgubljajo diplomatji, t. j. u-ntetniki mirnega razvoja in premišljenega kompromisa, vedno bolj pomen. Nasprotja med svetovnimi silami postajajo vedno večja in treba je vedno večjih mož, da se končno doseže — vedno manj.
temu torej sedaj najvišja vrhunska konferenca dveh in cele serije nižjih vrhunskih konferenc, ki spreminjajo najvišje države v neke vrste mednarodne potnike? V prvi vrsti je te vrhunske konference rodilo spoznanje, da sporov med Zapadom in Vzhodom v doglednem času ni moč rešiti po redni poti, to je s pomočjo razgovorov med diplomati in zunanjimi ministri. Interesi obeh taborov si pač preveč nasprotujejo. To so pokazale mednarodne konference zadnjih let, prav posebno pa nedavna konferenca zunanjih ministrov v Ženevi. In kljub temu sc tako na Vzhodu kot na Zapadu zavedajo, da je treba govoriti naprej, in sicer na najvišji ravni, kajti gre za ohranitev miru. Ti razgovori so Ostali zadnji varnostni ventil, skoz katerega spuščajo paro »hladne vojne” — da kotel ne poči.
Milijonska škoda zaradi neurij
Neurja, poplave in viharji, ki so v minulih dneh hudo prizadeli obsežne predele Avstrije, predvsem Gornje Avstrije, Štajerske, Solnograške in Tirolske, so povzročili škodo, ki jo je notranji minister Afritsch ocenil na 250 milijonov šil.
Precejšnje število krajev, med njimi Stevr, je bilo več dni odrezano zaradi tega, ker so bile prekinjene vse prometne zveze. Zaradi nalivov so potoki in reke nenadoma narastli v deroče hudournike ter odnašali mostove, razdirali ceste in železniške proge.
Na Solnograškem se je še iz nepojasnjenih vzrokov sesedel most preko Salice (Sal-zach) na novozgrajeni avtocesti (Autobahn). Most sam je bil zgrajen leta 1939. Zrušil se je, ker je nenadoma popustil opornik, ki je stal sredi vode. Samo pri tem mostu znaša škoda 30 milijonov šil. Dokler ne bo zgrajen nov most, za katerega bo treba celotno železno konstrukcijo izdelati, ker so sestavni deli starega mostu povsem nepo-rabni, bodo potegnili preko Salice zasilni leseni most. Gradnja novega mostu bo trajala predvidoma dve leti.
Notranji minister Afritsch se je s helikopterjem podal v Steyr, središče po poplavah prizadetega ozemlja. Potem ko so se vode nekoliko odtekle, pa so na več krajih nastali obsežni zemeljski plazovi, kajti voda je bila izpodjedla podlago, na katero
so se zemeljske gmote opirale. Samo v dolini sicer ponižnega potoka Dambach so našteli 300 takih plazov.
Tudi v priljubljenem letoviškem predelu za avstrijske in tuje turiste, Salzkammer-gotu so nalivi povzročili znatno škodo; med drugim je voda odnesla 8 hiš.
V	Gornji Avstriji, kjer je narastla Donava prestopila bregove in je v Linzu voda vdrla tudi v pisarne tovarne dušika, je od začetka poplav na delu, 600 gasilcev, ki so zaposleni z reševalnimi deli ter popravljanjem poškodovanih objektov. Po sporočilu obrambnega ministrstva sodeluje tudi 360 vojakov pionirskih čet pri očiščevalnih delih, popravljanju cest, železnic, električnih in telefonskih napeljav.
V	zadnjih letih postajajo poplave in hudourniške škode v Avstriji vedno pogostejše, kar je posledica prevelike sečnje po gozdovih ter premale skrbi za zaščito gozdov in polj pred hudourniki, za katerih ureditev ni nikoli potrebnega denarja.
Vlada je ustanovila v naglici sedaj posebni sklad za podporo po neurjih prizadetih področij ter pozvala prebivalstvo, da prispeva denar na čekovni načun št. 9000, ali pa pošlje svoje prispevke na zvezno vlado po navadnih poštnih nakaznicah s pripombo »Za poplavljence«.
Devet turistov zajel snežni vihar
V VViesbachhornu, v pogorju Glockner-ja, je gora zahtevala zopet svoje žrtve. Na natančno istem mestu, kjer je v avgustu 1. 1957 snežni vihar zajel v svoj smrtni objem pet dunajskih učiteljev in šolarjev, je minuli teden nenadoma nastopivše snežno neurje zalotilo devet turistov, od katerih so tri našli mrtve, tri pa so na koncu življenjskih sil in z močnimi ozeblinami rešili in prepeljali v bolnico v ZeM am See, kjer se sedaj zdravniki trudijo, tla jih ohranijo pri življenje. Nadaljnje tri pa še pogrešajo.
Minulo nedeljo zjutraj se je bila skupina mladih turistov, sedem fantov in dve dekleti iz koče »Heinrich Schtvaiger« bila podala na pot, da se povzpne na Wiesbach-horn. Sredi vzpona pa jih je presenetil snežni vihar in v gostem snegu so izgubili orieh-tacijo ter postali ujetniki gore. Tavali so sem in tja in končno eden za drugim o-mahnili izmučeni v sneg.
Ko je v nedeljo zvečer prišlo v dolino obvestilo o skupini, ki se ni vrnila, so iz Kapruna in Zeli am See odšle na pot reše-
valne skupine ter patrulje gorske žandar-merije, ki sta jih pri iskanju podpirala dva helikopterja zveznega notranjega ministrstva. Kljub silovitemu viharju je reševalcem uspelo v neki pastirski koči v višini 3300 metrov najti pri življenju 3 turiste in sicer 19-letnega Haralda Ranettingerja iz Zeli am See, 22-letnega Friedricha Wartner-ja iz Pinzgaua in 29detnega Walterja Prie-schla iz Linza. Mrtve in zmrznjene so pa dobili Helmuta Hochederja iz Bad Rei-chenhalla, 20-letno Marjeto Diesenreiter iz Linza in 19-letnega Thomasa Heindla iz Bad Reichenhalla. Brata — 17-letnega Jošefa in 20-letnega VVolfganga Mallvja ter 16-let-no Herto Aschberg iz Linza pa še niso našli, vendar ni več upanja, da bi jih dobili še žive.
Bela smrt v gorah je zopet sredi poletja zahtevala svoje žrtve. So sami mladi ljudje, ki so imeli še vse življenje pred seboj. Je to opozorilo vsem, ki se lahkomiselno podajajo v gore.
Haile Selasie pri Titu
Na svojem potovanju po Evropi, na katerem je obiskal Sovjetsko zvezo, skandinavske države, Zapadno Evropo in Jugoslavijo, je etiopski cesar Haile Selassie prispel na Brione, kjer je gost maršala Tita.
Etiopskega vladarja so v Jugoslaviji sprejeli z vsemi častmi in v napitnicah sta oba poglavarja povdarila prijateljske vezi, ki označujejo odnošaje med obema državama.
Haile Selassie je absoluten vladar, ki pa se trudi, da svojo deželo privede čimprej na raven modernih držav ter ljudstvo vzgoji za demokratične svoboščine. N
Ko so ga leta 1936 Italijani izgnali iz njegove države, jo zasedli ter spremenili v svojo kolonijo, je Haile Selassie kot. izgnanec živel v Angliji, kjer je spoznal prednosti parlamentarne demokracije. Po drugi svetovni vojni se je vrnil na svoj prestol, toda v svoji zaostali državi demokracije dosedaj še ni mogel uvesti, kajti ljudstvo je večji-del še nepismeno in gospodarsko zelo zao-
stalo. V praksi v gorskih predelih še obstoji suženjstvo.
Jugoslavija je v zadnjih letih navezala živahne trgovske stike z Etiopijo in v njeni prestolnici Adis Abebi živi znatna skupina jugoslovanskih strokovnjakov. Jugoslavija gradi ladje za etiopsko trgovsko mornarico ter dobavlja industrijske naprave. Med drugim nameravajo jugoslovanska podjetja sodelovati pri razširitvi etiopskih pristanišč.
Požar je izbruhnil na ameriški atomski podmornici »Triton«, zaradi česa je morala biti spuščena voda v enega izmed oddelkov, v katere je razdeljena ta ladja. O tem požaru se je razvedelo zaradi tega, ker je več članov posadke zaradi njihove duha-pristnosti in poguma pri gašenju prejelo posebno javno pohvalo od vojnega ministrstva.
-KRATKE VESTI -
Morilca 19-letne prodajalke Use Tschep-pe, ki so jo minuli teden našli mrtvo strašno razmesarjeno v nekem gozdiču blizu Gradca, je policija aretirala na celovškem kolodvoru, je to 16-letni poljedelski delavec Gerhard Resch, čigar ljubezenske ponudbe je umorjenka zavrnila. Za svoje strašno dejanje si je pri gospodarju, kjer je služil, izposodil lovsko puško. Po dejanju je pobegnil.
Aretiran je bil nemški generalmajor Otto Remer, ki je leta 1944 kot poveljnik mesta Berlina odločilno pripomogel, da je po neuspelem atentatu na Hitlerja bil v krvi zadušen državni udar skupine proti nacističnih oficirjev. Remer je obtožen, da je kot solastnik neke firme, ki prodaja kmetijske stroje, zagrešil več meničnih goljufij in svoje odjemalce, kmete iz okolice njegovega domačega kraja Varel na Nižjem Saškem, ogoljufal za preko milijon šilingov. Remerju je pred kratkim disciplinsko sodišče nemških oficirjev odreklo pravico do pokojnine.
V Sovjetski zvezi izhaja sedaj 7688 časopisov, ki imajo skupno naklado 97 milijonov izvodov, pisani so pa v 67 jezikih. Poleg tega pa obstoji v Sovjetski zvezi še 3777 kolhozniških časopisov, namenjenih za kmetijske delavce, ki delajo na državnih posestvih in 799 drugih časnikov, ki dosegajo skupno naklado 29 milijonov iztisov. »Posebnost naših časopisov pa je,« pripominja komunistično uradno glasilo »Pravda«, da »po vsebini in usmeritvi predstavljajo enoten strankarski tisk.«
8 delavcev je bilo usmrčenih pred kratkim na Madžarskem. Na smrt so bili obsojeni zaradi udeležbe pri ljudskem uporu leta 1956. čeprav je sodba že pred časom postala pravomočna, so z izvršitvijo kazni iz neznanih razlogov počakali. Pred nekaj tedni pa je bila le izvršena, kmalu nato pa je izšla nova amnestija. Izgleda, da so madžarski rablji izvršili sodbo zato, da obsojenci ne bi mogli postati deležni pomilostitve.
3013 beguncev je pribežalo iz Vzhodne Nemčije v zapadni sektor Berlina minuli teden. V predhodnem tednu jih je bilo 2919. Ker vlada v Zapadni Nemčiji zaradi novega vzpona gospodarske konjunkture znano pomanjkanje delovne sile, novi begunci, povečini mladi ljudje s strokovnimi šolami, zlahka dobe delo. Tudi z »Unter-vvanderung« si zapadnonemške oblasti ne belijo glave.
Hjalmar Schacht, bivši Hitlerjev glavni pomočnik v finančnih zadevah in dolgoletni predsednik nemške državne banke, ki je s svojo denarno reformo omogočil nacizmu oborožitveni program, je prišel na povabilo državne banke Filipinov v Manilo, da filipinskim finančnim krogom nudi svoje strokovne nasvete. Malo pred začetkom druge svetovne vojne pa je Schacht padel v nemilost pri Hitlerju, kajti napovedal mu je poraz v vojni, vendar ne iz vojaških temveč iz gospodarskih razlogov. Po drugi svetovni vojni si je Schacht ustanovil zasebno banko in se uveljavil kot internacionalni bankir.
Sporočilo
V zvezi s sodbo, ki smo jo objavili v št. 26 »Našega tednika — Kronike” z dne 2. avgusta 1959, smo z več strani prejeli vprašanja, zakaj k zadevi ne zavzamemo stališča. Zaenkrat naslednje pojasnilo:
Kot smo po zakonu dolžni, smo objavili tisli del sodbe prvostopnega sodišča, ki vsebuje izrek (to je odločitev), ne pa tistega, ki vsebuje razloge tega izreka (utemeljitev). V smislu ustno razglašene sodbe višjega sodišča je namreč bila prvostopna sodba potrjena in je njen izrek postal pra-vomočen. Zadevo bomo pa zopet obravnavali, ko bomo prejeli v pismeni obliki sodbo višjega sodišča, to je izrek in utemeljitev.
Politični teden
Po svetu ...
Prepiri med prijatelji so se že začeli
Prve negativne posledice nove politike, ki jo je ubrala Amerika s tem, da je povabila sovjetskega ministrskega predsednika in poglavarja svetovnega komunizma v Wa-shington ter s tem začele dobo neposrednih dogovorov med obema naj večjima velesilama sveta, se že kažejo.
V	pričakovanju Eisenhowerjevega obiska glavnih evropskih prestolic se je med evropskimi zavezniki Amerike razplamtel prepir, ki je že prej tldl pod površino navideznega miru. Zapadnonemški kancler Adenauer kot predstavnik države, ki bi v primeru sovjetsko-ameriške poravnave bila gotovo najbolj prizadeta, je stavil predlog, da bi se ob priliki Eisenhowerjevega prihoda v Evropo še£i važnejših zapadnoevrop-skih držav Velike Britanije, Francije, Za-padne Nemčije, in Italije sestali na »vrhunski sestanek Zapada«. Ta predlog je prvi odklonil francoski državni predsednik De Ganile, ki hoče z Eisenhowerjem govoriti le med štirimi očmi, kar je zbudilo hudo kri tako v Londonu kot v Bonnu.
Nemci jezni na Francoze
Zapadnonemško časopisje je prvič po dolgem času začelo dolžiti De Gaulla nerealističnih sanj o veličini Francije, ki spričo spremenjenih političnih razmer v svetu in .še posebej v Evropi nimajo nobene realne podlage.
Obsodilo je tudi Adenauerjevo dosedanjo politiko ozke povezave s Francijo, kajti nima nobenega smisla, da bi Nemci pomagali Francozom pri njihovih željah, da postanejo zopet svetovna velesila.
V	Londonu so pa nastopili še ostreje. Vrsta britanskih časopisov je začela prinašati precej podrobna poročila o prikritem nem-ško-francoskern sodelovanju na atomskem področju. Menda Nemci z znanstveniki in finančnimi sredstvi sodelujejo pri francoskih atomskih raziskavah ter pripravah za prvi atomski poskus, ki bo v kratkem v saharski puščavi. Trdijo, da se je v resnici izoblikovalo partnerstvo Zapadna Nemčija— Francija na atomskem področju, kar je proti mednarodnim pogodbam, kajti praktično je s tem Zapadna Nemčija, ki ji je prepovedano baviti se z atomskimi raziskavami in poskusi, ki so kakorkoli povezani z vojaškimi nameni, prekršila s francosko potuho svoje tozadevne mednarodne obveznosti. Tako v Parizu kot v Bonnu so britanske trditve zanikali, vendar je težko verjeti, da so si jih angleški časopisi povsem izmislili.
od Amerike, Velike Britanije in ostalih zaveznic, da jo v tej debati podprejo. Te zaveznice pa ne le da francoske politike v Al-žiru same ne odobravajo, ampak se tudi nočejo zameriti mladim afriškim državam in jih tako poriniti sovjetski propagandi v naročje. Zato namerava generalni tajnik Združenih narodov Hammarskjold na svojem potovanju po afriškem kontinentu, obiskati poleg sedmih, sedaj že povsem neodvisnih držav, ki so že članice Združenih narodov, tudi vrsto kolonij, ki bodo kmalu zapustile okrilje evropskih zaščitnih sil in postale samostojne države. Hamarskjbl-dova naloga je v tem, da v razgovorih z afriškimi političnimi voditelji prepreči, da se afriške države zapletejo v hladno vojno. To je, da se ne puste potegniti v objem komunističnega bloka.
... in pri nas v Avstriji
Notranjepolitično zatišje zaradi dopustov še traja in tudi družinski prepir v OeVP, to je med industrijskimi krogi ter osrednjim vodstvom stranke, ki ga predstavljata predsednik stranke kancler Raab ter generalni sekretar Maleta, je ugasnil. Skorajda bi lahko rekli, da ga je pogasila voda, kajti v zadnjih dneh so'neurja opu-stošila obsežne predele države. Tako so bili časopisi zopet polni poročil o poplavah, med katerimi sta bili posebno hudo prizadeti Gornja Avstrija in Solnograška.
V prepiru med osrednjim vodstvom OeVP in industrijskimi krogi je zaenkrat zmagalo vodstvo, kajti na odločni odgovor generalnega sekretarja stranke dr. Malete so industrije! odgovorili v nekoliko zmernejšem tonu. Njihovo glasilo »Industrie« sicer zahteva zase pravico, grajati »nezdrave pojave« v stranki, vendar pa zaradi tega ne odreka stranki mandata za zastopstvo gospodarskih krogov. Vendar mora stranka v prvi vrsti skrbeti za blagostanje celotnega prebivalstva, ker je to pogoj socialnega miru, ki je potreben vsem. Da pa vendarle industrialci niso povsem zadovoljni, kaže pripomba, da je zanje s to izjavo spor zaključen, kajti sicer »bi bili primorani objaviti razne podrobnosti«. Komu bi objava teh podrobnosti škodovala, pa »Industrie« ne pove. Brez dvoma bi koristila samo nasprotnikom. Tudi vodstvo stranke je izjavilo, da je s tem zadeva zaključena; pooblastila osrednjega tajništva so bila potrjena in deloma celo razširjena. Vsaj na zunaj je bila sloga zopet vzpostavljena in izjalovila so se upanja nekaterih zainteresiranih, ki so že pisali o »razkolu, ki ga ni moč premagati« v OeVP.
Židovske odškodnine
Vprašanje odškodnine Židom je stopilo zopet v ospredje, kajti minuli teden je v Stockholmu zasedal svetovni kongres žido-stva, ki je v eni izmed svojih resolucij ostro napadel avstrijsko vlado, ker 14 let po koncu vojne še ni utegnila urediti vprašanje odškodnine židovskim žrtvam nacizma.
Zadeva odškodnine Židom se res že dolgo Vleče. Vlada je že večkrat izjavila, da pripravlja osnutek ustreznega zakona, toda doslej še ta zakon ni prišel pred parlament, ker je vedno prišlo kaj drugega vmes. Toda Židje se ne dajo kar tako ugnati. Ko je lani kancler Raab šel v Združene države, da pridobi novih dolarskih posojil za Avstrijo, so ga Židje, ki so v Ameriki zelo močni in sede na številnih važnih mestih v državni upravi, posebno pa v visoki financi, najprej z raznimi peticijami, ko pa te niso nič zalegle, še s pouličnimi demonstracijami opozorili na svoje odškodninske zahteve. Takrat je kancler Raab izjavil, da avstrijska vlada to zadevo proučuje, nakar so ameriški finančni krogi izjavili, da bodo tudi oni proučili zadevo avstrijskih posojil in tako se je kancler Raab vrnil praznih rok iz Amerike.
Na proteste iz Stockholma je novi zunanji minister Kreisky odgovoril, da je zadeva židovskih odškodnin skorajda že dozorela in da so samo državnozborske volitve preprečile izglasovanje ustreznega zakona. Dejal je, da je v ta namen avstrijska vlada stavila na razpolago 6 milijonov dolarjev in menil, da je ta vsota zadostna ter da so to potrdili baje tudi zastopniki židovskih organizacij, ki so se o tem pogajali z avstrijsko vlado. Denar za odškodnine Židom bi prišel iz. fonda za odškodnine žrtvam nacizma.
Brez dvoma je, da je prav, ako židovske žrtve nacizma dobe primerno odškodnino in prav gotovo jo bodo Židje tudi dosegli, kajti imajo za seboj ne le lastno državo, ki zastopa njihove interese povsod po svetu, ampak tudi mogočno in vplivno židovsko organizacijo, razpredeno po vsem svetu.
Zadeva teh odškodnin pa ima tudi svojo notranjepolitično plat, kajti nacizem v Avstriji ni preganjal samo Židov ampak tudi druge, prav posebno pa še koroške Slovence. Vendar o odškodninah Slovencem ni nič slišati, ker pač nimamo za seboj take sile, kot je svetovno židovstvo. Pač pa so bile v zadnjih letih s posebnimi zakoni poravnani vsi zaostanki in odpravljene vse omejitve, ki so jih v prvih povojnih letih pod zavezniško okupacijo morali sprejeti nase bivši nacisti, 'ki danes sede večjidel na svojih starih mestih, kot da se v letih 1938 do 1945 ni nič zgodilo. Tudi tu so bile na delu močne sile, ki jih pa itak vsi predobro poznamo in je škoda zapravljati zanje papir našega lista.
Koroški velesejem zaključen
Tj prepiri pa vsekakor kažejo, da spričo napovedanih neposrednih stikov med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo porodilo ne samo nezaupanje do Amerike, da utegne pri razgovorih s sovjetskimi veljaki sklepati kupčije na njihov račun, ampak tudi Evropci sami eden drugemu ne zaupajo in eden drugega sumničijo. Spričo tega razvoja si seveda v Moskvi zadovoljno ma-nejo roke. Govori se celo o sovjetskem povabilu De Gaullu in Mac Millanu, da obiščeta Moskvo, seveda vsak posebej. Ton sovjetske propagande je postal bolj umerjen, kajti izkušnja je doslej že večkrat pokazala, da so sovjetske grožnje najtrdnejši cement zapadnega zavezništva.
Hammarskjold obišče Afriko
Evropske težave pa segajo tudi v Afriko, kjer bo v prihodnjih letih nastala vrsta novih držav. Spričo napovedanega francoskega atomskega poskusa v Sahari so dosedanje afriške države postale nemirne zaradi morebitnih škodljivih posledic, ki jih utegne njim ta poskus povzročiti. Vendar Francozi svoje priprave nadaljujejo. Tudi Alžir povzroča velike težave ne le Franciji, ampak vsemu zapadnemu svetu, kajti afriške države so odkrito na strani alžirskih upornikov, ki jih tudi vedno večje francoske vojaške operacije ne morejo uničiti. 1 udi zadnja velika operacija »Daljnogled« gre neuspehu nasproti, kajti večini uporniških sil se je že posrečilo prebiti se iz obkolje-valnega obroča francoskih čet. Izgleda, da bo general de Gaulle le začel pogajanja z uporniško vlado, čeprav ima francoski državni predsednik velike težave z radikalnimi elementi v lastnem taboru.
Za prihodnje tedne je napovedana debata o Alžiru pri Združenih narodih in Francija, kot članica Atlantskega pakta zahteva
V Celovcu je bil v nedeljo dne 16. avgusta zaključen Koroški velesejem. Splošno mnenje je bilo, da ni prinesel kakih posebnih novosti na področju industrijskih izdelkov, pač pa je bila res zanimiva in poučna gozdna razstava, ki je kmetu podala nazorno sliko vloge in vrednosti gozda ter koristne napotke za umno nego in gospodarjenje z gozdom. Okusna in privlačna je bila tudi razstava »Obrt in kultura«, kjer je prišla estetska plat obrtništva lepo do izraza. Brez dvoma najzanimivejši del te razstave je bil tiskarski oddelek, kjer je bil prikazan razvoj tiskarstva od Gutenberga pa do danes. Razstavljeni so bili nekateri zgodovinski tiski, pred očmi gledalcev pa je neprestano brnel moderen tiskarski stroj »Heidelberg« in sproti tiskal »velesejemski list«. Stavci in tiskarji so pred publiko o-pravljali svoje delo in tudi vsakomur, ki je pokazal kaj več zanimanja, radi postregli z raznimi pojasnili. V našem času, ko kljub radiu in televiziji pomen tiska še vedno narašča, je bila ta razstava res koristna in poučna.
Obisk letošnjega velesejma je bil zelo dober, čeprav je bilo več dežja kot sonca. Po obvestilih velesejmskega tiskovnega urada sodeč, so razstavljale! sklenili tudi vrsto dobrih kupčij. Posebno velik je bil obisk ob četrtkih in nedeljah, ko so prišli kmetje iz okolice, da si ogledajo v prvi vrsti bogato izbiro kmetijskih strojev, priprave za gospodinjstvo ter krmila za živino.
Tudi letos ni šlo brez težav. Cene na sejmu so bile znatno višje, vendar je bil obisk veseličnega parka po večerih zelo dober. Nekaj večerov so podjetniki na razstavišču celo stavkali, v protest proti odločbi vele-
sejmskega vodstva, da jim letos ne prizna znižane pristojbine za električni tok, kot so je bili deležni prejšnja leta.
Toda kjer se vsi podjetniki niso pridružili stavki, je ta propadla in kmalu je ves veselični park zopet zaživel v morju pisanih luči, kljub zvišanim cenam toka. Znamenje, da so podjetniki na en ali drug način vendarle prišli do svojega dobička.
Sejmišče se zopet prazni, razstavljale! odvažajo razstavljeno blago, pospravljajo šotore, lope in dvorane — ter delajo obračune.
Himmlerjevi dokumenti iz vode
Več stotov papirnatega denarja, in sicer angleških funtov, katerih nominalna vrednost gre v milijone, so v zadnjih tednih dvignili iz Toplitzsee v Salzkammergutu. Toda šli bodo na smetišče, ker so ponarejeni. Ta denar izvira iz veleponarejcval-nice, ki jo je ukazal urediti med vojno tedanji črni'mož Evrope SS-ovski voditelj Himmler. Za tiskarska dela je uporabljal strokovnjake, ki so jih njegovi oprode nabirali po koncentracijskih taboriščih. Ko so svoje delo opravili, so jih Himlerjevi rablji pomorili, da bi tako odnesli skrivnost izvora sicer perfektno ponarejenih funtov v grob. S tem denarjem so potem nemški agenti preplavili svet in spravili celo angleško valuto v nevarnost, ker ponarejenega denarja skorajda ni bilo moč spoznati od pravega. Poleg denarja so pa našli ondi tudi zavitek posebno zaupnih Himmlerjevih aktov, ki si jih je bil Hitlerjev vrhovni rabelj pridržal v osebno reševanje.
SLOVENCI
doma in po me ta
Slovenska razstava v Clevelandu
Ko je konec junija z velikimi slovesnostmi bila odprta nova vodna pot, ki prek reke sv. Lovrenca povezuje velika jezera v notranjosti ameriške celine s svetovnimi morji in je mesto Cleveland, ki leii ob enem izmed teh jezer, postalo pomorsko pristanišče, je ondotna Trgovinska zbornica v mestnih Arkadah” priredila razstavo z naslovom „Združcni narodi”, katere namen je bil pokazati svetovno povezavo, ki jo je mesto Cleveland priredilo z novo vodno potjo. Na tej razstavi so sodelovali tudi Slovenci, ki so v več okusno opremljenih vitrinah predstavili slovensko ljudsko umetnost, pesem in izročila, obenem pa tudi naše novejše snovanje na področju umetnosti in gospodarstva. Med drugim je j bila na velikem zemljevidu prikazana Slovenija in njen položaj v Evropi, modra vrvica pa je simbolično povezovala novo pomorsko pristanišče Cleveland, kjer živi največja skupina naših rojakov v Ameriki, s Koprom, prvim slovenskim pristaniščem.
Po soglasnem mnenju slovenskih in tujih obiskovalcev je bila slovenska razstava ena najbolj okusno pripravljenih ter je privabila mnogo gledalcev.
Slovensko brodovjo je doseglo 100.000 ton
Pred nedavnim so slovenski pomorščaki prevzeli več novih ladij, ki so postale last „Splošne plovbe” v Kopru, prvega slovenskega pomorskega podjetja.
S tem se je to slovensko podjetje postalo eno izmed najmočnejših v Jugoslaviji, obenem pa se uspešno uveljavlja tudi po svetovnih morjih, kamor nosi slovensko ime.
V	prvih sedmih mesecih je tovorni promet v koprskem pristanišču dosegel 22.000 ton, strokovnjaki pa računajo, da se bo v kratkem še povečal, posebno pa ko bo zgrajena priključna proga z Južno železnico. Doslej so ob novem, 135 metrov dolgem pomolu, ki ga sedaj podaljšujejo že pristale ladje naslednjih zastav: Italije, Grčije, Nemčije, Japonske, Etiopije, Hondurasa in Jugoslavije.
Umrl je Joseph Zalar
V	Jolictu je po dolgi in težki Irolezni umrl v 80. letu starosti g. Jožef Zalar, osrednji tajnik Slovensko kranjske katoliške jednote, največje podporne organizacije, neke vrste zavarovalnice, med ameriškimi Slovenci. Pokojnik se je rodil leta 1879 v Dolah na Notranjskem, a že kot otrok je s starši odšel v Ameriko, ki mu je postala druga domovina. Po naravi bistri Zalar je moral najprej na delo v rudnik, da si zasluži vsakdanji kruh. Poleg tega pa je oral ledino slovenskih organizacij v Ameriki in nad 50 let je bil osrednji tajnik KSKJ, ki jo je s svojo sposobnostjo in pridnostjo izgradil v tako veliko in cvetočo ustanovo. Ilil je vselej zaveden Slovenec.
Duh. svetnik Alojzij Košmerlj - 60-letnik
V	samostanu šolskih bratov v La Salle v Floridi (USA) je konec junija obhajal 60. rojstni dan duh. svetnik Alojzij Košmerlj, nekdanji šentpeterski župnik v Ljubljani in eden izmed najbolj slovečih slovenskih cerkvenih govornikov. Jubilant se je rodil leta 1899 v Sodražici na Dolenjskem; gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Po raznih kaplanskih službah je hil leta 1936 imenovan za župnika fare šentpeter v Ljubljani, kjer je obnovil cerkev po načrtih arhitekta Vurnika, profesorja na ljubljanski univerzi. Obcncn^pa si je pridobil ime kot pridigar v stolnici ter mladinski nabožni pisatelj. Ob koncu vojne se je podal v begunstvo ter je po večletnem bivanju v tridentinski nadškofiji, kjer je bil svetovalec nadškofa za zadeve slovenskih begunskih duhovnikov, ki so bivali v tej nadškofiji, odšel v Argentino, še na mnoga leta!
Nagrada tržaškemu režiserju
Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju je bil nagrajen za najboljšo režijo pri slovenskem filmu „Tri četrtine sonca” režiser Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Jože Babič. Nagrado za glasbo je prejel komponist muzikalne spremljave istega filma prof. Marjan Lipovšek, ki je že večkrat prišel tudi na Koroško ter mojstrsko spremljal razne slovenske pevce-soliste pri njihovih nastopih v Celovcu v okviru kulturne zamenjave med Koroško in Slovenijo.
Film „Tri četrtine sonca” je bil predvajan tudi na letošnjem mednarodnem festivalu v Cannesu v Franciji, ki je največja evropska prireditev te vrste, in dosegel pri mednarodni kritiki ugodne ocene.
Plečnikove nagrade razdeljene
V Ljubljani ic Društvo slovenskih likovnih umetnikov podelilo trem absolventom šole za umetno obrt nagrade iz sklada, ki nosi ime po pokojnem mojstru in ustanovitelju slovenske arhitekture Jožetu Plečniku. Razdelitev nagrad je bila v viteški dvorani nekdanjega križniškega samostana ob zaključku šolskega leta obenem z razdelitvijo šolskih spričeval. Nagrajeni so bili Anton Vodnik iz oddelka za opremo, Boris Batista iz oddelka za grafiko in Alojzij Soster iz. oddelka za opremo. Namen nagrad je pospeševati pri gojencih šole prizadevanje za. umetniško oblikovanje praktičnih predmetov.
Narodnostne dolžnosti krščanskih staršev
Profesor Franc Spirago je v nemškem jeziku napisal velik katoliški katekizem. Spiragova knjiga se imenuje: Katoliški ljudski katekizem. Spiragov katekizem je izšel v desetih izdajah in v 60.000 izvodih. Knjiga je prevedena na 12 jezikov. Tako izvirnik kakor tudi vsak prevod je odo-hren od škofijskega ordinariata.
Poleg tega je Spiragov katekizem priporočila cela vrsta škofijskih ordinariatov, meti drugimi tudi škofijstvo v Celovcu.
Spiragov katekizem je torej pomembno katoliško delo in se ni treba bati, da bi »čil kaj zmotnega.
Spirago obdeluje tudi narodnostno oz. jezikovno vprašanje v posebnem poglavju pod naslovom:	Narodnostno zadržanje
kristjanov. Spirago v tem poglavju razmočiva torej o ljubezni do naroda. Jasno je, (ka nas to poglavje prav živo zanima. Ali smemo svoj narod in svojo materinsko govorico ljubiti? Ali mogoče celo moramo svoj narod in svojo materinsko govorico ljubiti? Kaj pravi katoliška morala, to je katoliški nauk o zapovedih, o tem? — O tem bi moral biti vsak katoličan na Koroškem dobro podučen. Zato poslušajmo še enkrat, kaj pravi Spirago v svojem katekizmu o tem predmetu. Spirago pravi:
»Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega; kajti ta ljubezen je že (>d narave v človeku in je krščanska vera He odpravlja, marveč jo poveličuje in goji.
Če rečemo: Kristjan sme svoj narod ljubiti, je rečeno premalo. Reči moramo: Kristjan mora svoj narod ljubiti. Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč je zapovedana. In zakaj naj ljubimo narod, iz katerega izhajamo in ki mu pripadamo? Baš ker je narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. 'Kakor svoje krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti nego vsakega tujega. In kakor otrok svojo lastno mater bolj ljubi nego tujo, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravni postavi, to je v volji Stvarnikovi.
Ljubezen do naroda kažemo s tem, da svoj narod visoko cenimo (obrajtamo) in z dovoljenimi sredstvi prispevamo v njegov prospeh in obrambo, V obrambo svojega naroda smo posebno tedaj upravičeni, če skušajo naš jezik zatirati. Zatiranje lastne govorice vsak sonarodnjak tako občuti, kakor bi mu izdirali jezik iz ust.
Napako stori torej oni, kdor je nasproti svojemu narodu brezbrižen ali kdor zataji svojo pripadnost do njega. Napako pa stoti tudi tisti, kdor ljubezen do naroda pre-
tirava, kakor da bi bil narod največja dobrina človekova.«
Tako Spirago.
Svoj narod ljubiti je torej moralna dolžnost. Katoliška morala (nauk o zapovedih) nam pravi, da svoj narod smemo in moramo ljubiti. K narodu pa spada prav posebno materina govorica. Katoliški nauk o zapovedih nam torej pravi, da moramo svojo materino govorico ljubiti! Da ne smemo biti brezhrižni do svoje materinske govorice! Da z moralnega vidika ni dovoljeno, da bi svojo materinsko govorico zavrgli; da bi jo zaničevali ali celo sovražili!
Svoj narod in svojo materinsko govorico moramo visoko ceniti. Saj je ta govorica
Bilo je leta 1757. V delavnici častivrednega mojstra Petra Anicha, bakrorezca in kartografa v Perfussu jrri Innsbrucku, so bili vsi veseli in dobre volje. Dolgotrajno delo z veliko zemeljsko kroglo je bilo srečno končano. Krogla s premerom več kot enega metra je zdaj dogotovljena ležala na širokem, trdnem lesenem ogrodju sredi delavnice. Rjavo in zeleno se je nanjej lesketala kopna zemlja, temnomodro so se svetlikala morja in jezera. V več mesecev trajajočem delu je spretna Anichova roka na podlagi starih zemljevidov in najnovejših potopisnih poročil zaznamovala na krogli vse v tistem času znane dežele in mesta, gore in vode ter jih ojrremila z majcenimi napisi. Sedaj je bilo delo končno opravljeno in kroglo je bilo le še treba jirepelja-ti v mesto.
Tedaj se je dogodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Preozka so bila Vrata, premajhno okno, da bi mogočni globus lahko spravili iz delavnice! Izredna mojstrova računska umetnost, ki je lahko naj-točneje premerila poldnevnike in vzporednike, je odpovedala pri tem vsakdanjem vprašanju. Z dletom in kladivom so morali porušiti del zidu, preden je lahko prišla zemeljska krogla na prosto.
Danes je ta globus poseben okras tirolskega muzeja. Popolnoma točen posnetek pa je našel prostor v zbirki globusov v Avstrijski državni knjižnici na Dunaju, ki je naj večja zbirka te vrste v Evropi in druga največja na svetu.
Omenjena zbirka je nastala iz tako imenovanega »muzeja globusov«, zasebne zbirke dunajskega inženirja Haardta, in obsega zdaj nad 70 novih in starih globusov, med katerimi so tudi taki, katerih vrednost cenijo nad več milijonov. Te papirnate in lesene krogle ležijo zaradi svoje velikosti kar na tleh ali pa na mogočnih stojalih in nudijo dokaz neutrudljivega člo-
tako lepa in blagoglasna! Švicar (Minder) je rekel, da je naša slovenska govorica: »so siiB, so weich, so vokalrcich, so klang-voll« — »tako sladka, tako mehka, tako bogata na samoglasnikih, tako zveneča.« —
Starši imajo moralno dolžnost, da naučijo svojo materinsko govorico svoje otroke! Starši imajo moralno dolžnost, da zahtevajo, da se otroci v tej govorici poučujejo in izobražujejo tudi v šoli! Nemoralno je odjaviti slovenske otroke od pouka v slovenski materini govorici!
Papež Pij XI. je rekel škofu Berningu, ki je bil škof v Gsnabriicku na Westfal-skem, da je naravna in nadnaravna pravica narodova, da sliši božjo besedo, da moli in poje svete pesmi v svojem materinskem jeziku.
Po vsem tem je moralna dolžnost, da sc narod te svoje naravne in nadnaravne pravice posluži!
veškega raziskovalnega duha, ki ni odnehal, dokler se bele lise na zemljevidih niso umaknile točnim ojnsom in orisom.
Prvi plastični jiosnetek zemlje imamo iz leta 1492. Njegov pred 450 leti umrli stvaritelj, zemljepisec in pomorščak Martin Behaim iz Niirnberga ga je nazval »zemeljsko jabolko«. Na votli krogli iz mavca so nalepljeni j^ergamentni listi in na njih upodobljena Azija je daljša, kot je v resnici, ves obseg zemlje jra za skoraj polovico manjši od resničnega. Zmota, ki jo lahko imenujemo srečo v nesreči, kajti ta pomota je stala Krištofa Kolumba mnogo dni in tednov morske vožnje, ki ga je pa namesto v iskano deželo popra, Indijo, pripeljala v Ameriko.
To »zemeljsko jabolko« hranijo danes kot neprecenljiv zaklad v Nemškem muzeju v Niirnbergu, vendar so napravili tudi po njem sijajen posnetek, ki je sestavljen iz okoli sto fotografskih slik in je resnično točen dvojnik. V dunajski zbirki zavzema častno mesto.
Najstarejši izvirni globus dunajske zbirke je krogla, ki jo je izdelal leta 1541 flamski bakrorezec Gerhard Mercator. Na leseni krogli, prevlečeni s platnom in mavcem’ so prilepljeni papirnati trakovi s sliko zemlje v svetlih barvah, leseno stojalo je pa bogato izrezljano. Prav tako velika krogla istega mojstra pa kaže v bakrorezu poleg rimske ceste še nad 50 ozvezdij, katerih alegorične slike so označene z latinskimi imeni, pa tudi v arabski pisavi, pač zato, ker so naj starejše upodobitve nebesnega svoda v obliki krogle arabskega izvora.
Naj lepša podoba zemeljske krogle v dunajskem muzeju je pa nedvomno veliki globus, ki ga je izdelal nekaj let po drugem turškem obleganju Dunaja Benečan Vincenzo Coronelli, najslavnejši kartograf in kozmograf svojega časa. Mojster je ta globus podaril nekoč cesarju Leopoldu I.,
skupno s jjodobnim nebesnim globusom.
Zelenomodro se svetlikajoča morja te zemeljske krogle so posejana s hitrimi jadrnicami in primitivnimi čolni divjakov, stepe in pogorja so obljudena z živahni vseh vrst. Kljub temu igračkanju pa upošteva globus vsa najnovejša odkritja tistega časa. Tako je na primer že vrisana najmočnejša reka sveta, Mississippi v vsem svojem toku do izliva v Mehiški zaliv. Tudi Avstralijo, ki so jo takrat imenovali še Novo Holandsko, že nakazujejo razni, čeprav še zelo nejasni obrisi.
Seveda so na tem globusu kot tudi na mnogih kasnejšega izvora označene še velike površine, nad katerimi grmijo danes točno po voznem redu potniška letala, kot »Terra incognita«, Neznana dežela. Tudi so obrisi celin in dežel še pogosto vrisani krivo. Ti globusi pa kažejo jasno sliko zgodovine raziskovanja naše zemlje, polne nevarnih voženj in pustolovščin.
Globoko v versajskih kleteh čaka na dostojno mesto v kakem francoskem muzeju skrbno shranjena v zabojih dvojica nenavadnih globusov, prav tako iz Coro-nellijevih rok. Vsak ima v premeru 4 metre; nedvomno gre za največja dvojčka starih globusov. Čeprav je v vsaki teh dveh krogel j nos tora za 30 oseb, sta tako lahki, da jih je moč vrteti okoli njihove osi z enim samim prstom.
Po velikosti ju presega samo sodobna, vrteča se zemeljska krogla, ki jo ponosno razkazujejo kot ameriško veledelo v veži palače newyorškega časopisa »Daily News«.
Evropa se pač ne more ponašati s takim velikanom. Zato pa prvači dunajska zbirka z najmanjšim globusom na svetu. Ta zemeljska kroglica se, velika kot oreh, vrti na srebrnem stojalcu, zavarovana pred prahom in vlago s steklenim poklopom. Le malo večji je leseni globus v tulcu, ki je angleškega porekla iz začetka prejšnjega stoletja in je služil v juvi vrsti za poto-vanja.
V popolnem nasprotju s tema pritlikavcema je zemeljska krogla iz najnovejšega časa, ki je s premerom enega metra in četrt pač ena največjih v Evropi. Samo majhen pritisk na stikalo — in že se svetijo od znotraj električno razsvetljeni travniki in pogorja, reke, morja in jezera v nežni svetlobi; vse podrobnosti je jasno razločiti. Na krogli je zemlja do centimetra natančno premerjena, zaznamovana je višina in nižina, narisane vse raznotere oblike. Na tem globusu ni niti najmanjši košček zemlje označen s »terro incognito«.
Tako je človekova nenehna vedoželjnost iztrgala še zadnje skrivnosti tudi najbolj nedostopnim področjem njegovega planeta. In vendar njegova radovednost še vedno ni nasičena. To dokazuje krogla neznatne zunanje podobe, razrita z nenavadnimi brazdami, ki stoji prav tako v dunajski zbirki na posebnem pultu: Marsov globus.	Dr. O.
Krogle, ki predstavljajo svet
fran erjavec:	25 i
koroški Slovenci
(III. del)
»Nazaj h katolicizmu!« je postalo pravo geslo teh let.
Prav leto Hofbauerjevega prihoda na Dunaj (1808) pomenja za avstrijsko jirestolnico že tudi na zunaj pravi duhovni preobrat. Istega leta je namreč začel tam izhajati tudi čisto romantičen književni list »Prometheus«, pri katerem so sodelovali celo Goethe, brata S c h 1 e-g e 1, C o 11 i n i. dr. in isto pomlad je ;sam Viljem Sc h legel, teoretska glava nemške romantike, v nekaterih predavanjih najodličnejšemu dunajskemu izobra-ženstvu razložil teorijo in težnje nove romantike. Hitro za njim je prispel na Dunaj drugi voditelj romantike, Viljemov brat Friderik in se za stalno naselil v ob-donavski prestolnici. On je še j>red odhodom v Avstrijo prestopil h katoličanstvu, nato pa ustanovil 1. 1810. na Dunaju časopis »Osterreichischer Bcobachter«, dve leti zatem pa »Das deutsche Muscum«. Njegov vzgled je posnemal Z. W e r n e r , nekdanji prijatelj vodilnih nemških modroslovcev, ki je postal potem v Rimu maš-nik in zatem slovit pridigar na Dunaju. Sledila jim je še dolga vrsta drugih, kakor severnonemški slikar Klin-k o w s t r 6 m , pesnik K 1 e m e n s Brent ano, pesnik J o s e f Eichendorff, pesnik Fr. S t o 1 -h e r g itd., ki jih tu seveda ne bom še dalje našteval. Vsi ti so sc uvrščali med navdušene pristaše Hofbauerjevega vedrega socialnega katoličanstva.
To globoko duhovno preusmerjanje, ki se je vršilo v prvem desetletju XIX. stol., je torej našlo svoj posebno močen izraz ravno v Avstriji, v kateri so tudi protirevolucionarno nastrojeni romantiki gledali vprav vzorno pred-staviteljico starega fevdalnega duha. Pod to označbo pa nikakor ne smemo razumevati vse države, temveč predvsem
Dunaj, ki je bil tedaj še vedno eno najmočnejših nemških kulturnih središč sploh in kjer se je, kakor smo videli, ravno osredotočala večina najznačilnejših nositeljev teh novih smeri. Kulturno malo razgibana provincialna mesta in mesteca, ki so imela zaradi tedanjih primitivnih prometnih zvez tudi malo stikov s prestolnico, je novo duhovno valovanje komaj še doseglo, vendar je prosvet-Ijenstvo že tudi tu izgubljalo svojo nekdanjo svežost. Tu je sestajalo izobraženstvo skoro zgolj iz uradnikov in duhovnikov, ki so bili pa skoro brezizjemno vzgojeni še v prosveti jenski in jožefinski šoli in so ostali bolj ali manj prepojeni s tem duhom še tudi potem, ko je izgubljalo prosvetljenstvo že svoj nekdanji blesk, a na cerkvenem področju je jra za vzdrževanje nekoliko preoblikovanega jožefinizma itak dovolj skrbela Francova vlada sama. Edini, ki bi mogli postati tudi tu nekaki nositelji označene nove smeri, bi bili kvečjemu frančiškani in kapucini, a ti so imeli v svojih vrstah premalo močnejših izobražencev, da bi mogli vplivati tudi na svetno izobraženstvo, in so se zato posvečali le dušnopastirskim poslom med širokimi ljudskimi plastmi še v nekakem starem baročnem duhu. Tisto duhovno razboritejše plemstvo, ki se je bilo za časa Jožefa II. oklepalo racionalizma, prosvetljenstva in framasonstva, je pa v tej dobi že naglo izumiralo, a novi plemiški rod se je deloma posvečal rudarstvu in industriji, večina je pa iskala zaposlitve v državnih službah in je le pokorno sledila željam in navodilom vlade.
Ta splošna označba velja še prav posebno za Celovec, a druga tedanja koroška mesteca pa v kulturnem pogledu itak niti v jaoštev niso prihajala. Kakor vemo, je bil Celovec za časa Jožefa II. kulturno naravnost izredno razgiban in mu je dajal zunanji sijaj še dvor nadvojvodinje Marije Ane. Tu je delovala močna framasonska loža, ki je zbirala v svojih vrstah skoro vso vodilno celovško družbo od deželnega glavarja Heisterja, predsednika deželnega sodišča Enzenberga in vodilnega industrijca grofa Eggerja
do kajjelskcga dekana Miča. Razen te je deloval potem v Celovcu tudi že znani nam Herbertov krog navdušenih kantovcev (gl. II. del, XXX. pogl.). Toda ti racionalistični krogi so našli tudi na katoliški strani močne nasprotnike v znamenitem modroslovcu, bivšem celovškem jezuitu S. Storchenau-u in v zadnjem grebinjskem proštu Mayerhoferju. Na leposlovnem področju sta predstavljala koroško nemško prosvetljenstvo cinični zasmehovalec vseh svetinj in framason, bivši jezuit A. Blumauer in njegov prijatelj ter občudovalec, šentpavelski opat A. Edling. Toda slednji je že L 1794. umrl in štiri leta za njim še Blumauer, bivši framasonski krog se je po prepovedi lož razpršil, a najvnetejša Kantova vernika, baron Herbert in njegova sestra Marija, sta v svoji popolni duševni razdvojenosti izvršila samomore. Ta dva j>a sta bila tudi pravi prispodobi usode vsega koroškega nemškega prosveti j čustva.
Res je — kakor sem že dejal —, da so ostali ostareli vodilni izobraženci zasebno še nadalje zvesti racionalističnemu in prosvetljenskemu duhu, toda ta je izgubil na prelomu stoletja iz že spredaj razloženih razlogov vso svojo nekdanjo notranjo silo in ob odmevih poteka francoske revolucije navdajal tudi večino njegovih nekdanjih navdušenih pristašev le s trpkim razočaranjem in resignacijo (celo Edling je zmerjal Francoze z »izdajalci« in »morilci kraljev«). Nekateri redki posamezniki so sicer bolj ali manj skrito še nadalje simpatizirali z ideali francoske revolucije, a te je tiščala k tlom budna policija. Na-stopivši burni vojni dogodki so hitro razblinili tudi vse življenjsko tuje modroslovne špekulacije dotedanjih krožkov, večina uradništva se je brez najmanjšega odpora uklonila duhu režima, a preostala javnost je izgubila vsak smisel za preživela prosvetljenska gesla ter se predajala le dnevnim skrbem, ki so jih kopičili vojni dogodki in z njimi združene življenjske težave.
(Dalje prihodnjič)
Dopis z dežele
Menda kmetje že davno niso čutili od-svin odvisnost od narave tako zelo, kot je to bilo v teh tednih. Komaj so poželi rž, se lotili ječmena in nato pšenice, je nastopilo deževno vreme, ki je trajalo kar celih sedem dni. Kdor se je mogel s svojim delom prej ppž.uriti, je še spravil snop-je pod streho. Za pšenico pa je bilo domala povsod prepozno. Deževje jo je vjelo v snopih in gospodarji so z nevoljo dan za dnem ogledovali nebo, kdaj bo' prišlo sonce, da bi posušilo žito. Nekateri so s strahom opazovali, kako se zrnje nabreka in hoče celo že cimiti. Upamo, da jim je vreme novega tedna ugodilo, sicer utegne nastati občutna škoda.
Vobče je letina dobra in so gospodarji splošno zadovoljni. Težave so samo z delavci. Kjer imajo samoveznike (Binde-maher), jim seve gre delo dobro od rok. Še boljša je kombinacija kosilnega in mla-tilnega stroja — nekje ga imenujejo »kombajn« —, kjer je treba spraviti z njive vreče žita in zmlačeno slamo. Seve pa so težave tudi pri teh modernih strojih. Prvič so strašno dragi in jih more nabaviti samo kaka zadruga ali soseščina. Potem pa je treba pokonci stoječega žita in prave zrelosti, sicer je ta mehanizacija lahko celo v škodo. Izgleda, da se bodo na deželi pojavili s časom nekaki novi rokodelci, ki bo-
Molitveni dan v
Letošnji praznik Marijinega Vnebovzetja je bil v Marijinem Selu določen kot mednarodni misijonski dan. Voditelj vseh slavnosti in romanj v tem svetišču, č. p. Beda, je že več mesecev poprej vabil in pripravljal ter organiziral ves potek tega izrednega slavja.
Za to izredno skupno mednarodno romanje je bil povabljen kitajski škof msgr. Chang, ki se je tega praznika udeležil in vodil veličastno nočno procesijo tet na Marijin praznik daroval v baziliki pontifi-kalno sv. mašo za trpečo Cerkev v molku!
K temu prazniku je č. p. Beda povabil ■tudi slovenske Korošce, ki smo se povabilu radi odzvali. Organizirali smo manjše skupno romanje, katerega smo se udeležili iz sledečih župnij: Radiše, Podkrnos, .Podgrad, Medgofje in Žrelec.
V petek popoldne so prihajali romarji iz vseh strani in bili slovesno sprejeti pred baziliko.
Zvečer ob pol 9 uri se je zbralo ljudstvo k mednarodni procesiji. Vsi so imeli v rokah prižgane sveče z znamenji posameznih narodnosti. Prezv. msgr. Chang pa je sam nosil pri procesiji milostni kip Matere božje. Pri izhodu iz bazilike je p. Beda pozdravil prevzvišenega g. škofa in vse zastopnike narodov trpeče Cerkve v molku. Nato se je zvrstila skupina za skupino po narodnostih. Med procesijo niso peli litanij, kot ob drugih prilikah, ampak so se vrstile Marijine pesmi, ki so jih peli udeleženi narodi, petje pa je po vsem mestu prenašal zvočnik. Prvi so zapeli kitajski pevci, za njimi ruski, nato iz Vietnama, U-krajine, Poljske, Češke, tem so sledili Slovenci. Polnoštevilni mešani cerkveni pevski zbor v koroških narodnih nošah iz Radiš je zapel »Ti o Marija, naša Kraljica...« Nato so peli še zastopniki drugih misijonskih narodov in narodov iz Vzhodne Evrope. Pred msgr. Changom pa so stopali zastopniki vseh narodov trpeče Cerkve in v svojih narodnih nošah po dva in dva skupaj, nosili velike votivne sveče, neprižgane, ki stojijo v Marijinem svetišču že par let in čakajo dneva, ko bo zasijala zarja svobode tem trpečim narodom; šele tedaj jih bodo prvič prižgali. Tudi fant in dekle iz naše skupine sta nosila v imenu svojega naroda
n nas na fiomkem
— ko ni sv. maše — jo lahko takoj zavije v bližnjo gostilno, da čim preje poplakne sitno misel na smrt. Večina faranov pa je le majala z glavo, češ: iz te moke ne bo kruha.
Mlademu Kajžniku v čahorčah je v Celovcu umrl novorojenček, ki je bil prepeljan in doma pokopan. Žalujoči mladi družini naše sožalje!
KOTMARA VES
Na Vrdeh je preminul stari Plave, ki ga je pokopal starokatoliški duhovnik, ki po-kopuje vsevprek po deželi katoličane, ki jih katoliški duhovnik ne sme pokopati. En del faranov bi bil kar navdušen zanj, kajti ne bi mu bilo treba k velikonočni spovedi, ne k nedeljski sv. maši in jjo pogrebu
70. jubilejni dunajski velesejem
Dne 6. septembra se bodo duri Dunajskega velesejma 70-tič odprle, da sprejmejo domače in tuje obiskovalce in jim nudijo na ogled izdelke blizu 2!)0() avstrijskih in 1500 inozemskih firm iz 20 držav.
Na jubilejni tiskovni konferenci je predsednik „Wiener Messe AG.” dvomi svetnik Strauss v kratkih potezah opisal nastanek in razvoj te gospodarske ustanove, ki je tako po prvi svetovni vojni v najtežjih razmerah kakor tudi po razdejanjih druge svetovne vojne od leta 1940 naprej, mnogo doprinesla k napredku avstrijskega gospodarstva. Leta 1921 se je kljub splošnemu neredu in malodušnosti, ki ju je povzročil razpad dvojne monarhije, na Dunaju zbrala skupina pogumnih gospodarstvenikov, ki je imela pogled uprt v bodočnost. V monarhiji na Dunaju ni bilo velesejmov, ker zanje ni bilo posebne potrebe, kajti veliki gospodarski prostor je imel sam na razpolago skorajda vse, kar je potreboval. Tista podjetja, ki jih pa je in-tercsiral izvoz, pa so hodila razstavljat svoje izdelke naravnost na inozemske velesejme.
V mali državi, ki je ostala po letu 1919 pa je bila potreba po trgovskih stikih z inozemstvom mnogo večja in tako si je misel velesejma ]>očasi utirala pot v gospodarske kroge. Iz nekdanjih dvornih konjušnic je nastala sedanja velesejmska palača, kasneje pa je bilo na razstaviščnem prostoru v Pratcrju zgrajena vrsta novih razstavnih objektov. Druga svetovna vojna je zopet vse uničila, toda že leta I94(i so pionirji velesejma priredili prvo vzorč-
Na god sv. Roka sta obhajala Rok in Ana i/ čahorč v cerkvi sv. [urija svojo srebrno poroko. Zahvalila sta se Bogu za vse do zdaj prejete dobrote in si obljubila na* daljno zvestobo. Cerkveni pevci jra so jima zapeli: »Marija, -skoz’ življenje«. Zvestemu naročniku »Našega tednika« in »Mohorjevih knjig« želimo srečno pot do zlate poroke.
no razstavo in v kasnejših letih je Dunajski velesejem postal ena izmed osrednjih avstrijskih gospodarskih prireditev, ki vsako jesen in spomlad privabi na Dunaj tisoče razstavljalcev in deset-tisoče obiskovalcev iz Avstrije in tujine.
Nato je povzel besedo prijazni tiskovni šef velesejma, zvezni svetnik g. Porgess, ki je podal sliko letošnjega jubilejnega jesenskega velesejma. Poleg obilice industrijskih izdelkov, med katerimi prednjači Zapadna Nemčija, je posebno zanimiva za naše bralce razstava poljedelskih strojev, ki nudi letos izredno bogato izbiro najmodernejših izdelkov domače in tuje strojne industrije na tem področju. Izrednega pomena ie tudi semenska razstava, kajti zaradi neugodnih vremenskih pogojev je v marsikaterem oziru proizvodnja domačih semen zašla v težave. Omeniti je treba tudi živinski sejem, ki je dobil že ustaljeno mesto v okviru Dunajskega velesejma.
V PLIBERKU
bo v soboto dne 22. avgusta ob pol 7. uri zvečer na trgu pred gostilno Breznik KONCERT GODBE NA PIHALA, v nedeljo dne 23. avgusta pa ob 3. uri popoldne v telovadnici glavne šole PEVSKI KONCERT
v proslavo 50-letnice 'krajevnega prosvetnega društva. Sodeluje več pevskih zborov in godba na pihala. Prireditelji vabijo k številni udeležbi.
do pomagali proti plačilu s stroji pri košnji, žetvi in mlatvi. Imeli bi dovolj dela in tudi zaslužka v času letine.
Ponekod se obeta letos dobra sadna letina, posebno mnogo bo jabolk. Nekateri sadjarji so že sedaj v skrbi, kam s sadjem. Stiskanje mošta postaja negospodarsko. Kisli mošt ni več priljubljena pijača in se ga branijo tudi dninarji. Ljudje imajo menda dandanes slabe želodce in jim ta kisla, a zdrava pijača ne prija več. Tudi se je pivo močno priljubilo, mladina pa rada sega za sladkimi sokovi. Tako bodo ponekod res v skrbi, kam z letino.
Kmetijska zbornica bi bila Storila veliko dobroto, če bi na primer za Rož ustanovila kako tovarno za marmelado ali sadne sokove ali vsaj dala zanjo pobudo in nudila prva sredstva. Kmetom bi bilo zelo pomagano, če bi za svoje sadje dobili vsaj kako malenkost. Tako pa bo najbrže ostalo na tleh in bo segnilo. Kaj pravijo k temu pristojni kmetijski svetniki?
Marijinem Selu
v tej procesiji votivno svečo. Nad 12 tisoč vernikov je bilo v procesiji. Velika Marijina bazilika niti polovice 'vernikov ni mogla sprejeti, 'ko so se vračali v procesiji. Nato je misijonski škof msgr. Chang dal blagoslov z milostljivim kipom Matere božje.
Na praznik Vnebovzetja so imeli posamezni narodi pred milostnim Marijinim kipom svoje skupne svete maše s petjem v domačem jeziku. Ob 9. uri se je začela škofova pontifikalna sv. maša s pridigo. Pri sveti maši so peli sv. evangelij v latinskem in grškem jeziku, kar se sicer zgodi samo, ko po izvolitvi kronajo sv. očeta. V pridigi je kitajski škof pozdravil zastopnike narodov Cerkve v molku, nato pa je nadaljeval pridigo, v kateri je posebno poudaril prošnje Marije do nas. Marija nas prosi, da molimo sv. rožni venec, da doprinašamo žrtve ter se posvetimo njenemu Brezmadežnemu Srcu. Kakor smo zbrani v skupni prošnji pred Marijo za Cerkev v molku, tako tudi mi sprejmimo prošnjo, ki jo ima M a ti božja v teh težkih časih do nas vseh.
Po škofovi sv. maši pa je sledila sv. maša za slovensko skupino. K oltarju je pristopil preč. g. Jank, župnik iz Radiš, radiški cerkveni pevski zbor pa je med sv. mašo u-brano prepeval. Okrog oltarja pa je bilo zbranih 180 romarjev. Pri tej sv. maši je bila bazilika do kraja napolnjena. Marijo veliko mater Avstrije in Mater slovanskih narodov pa je v govoru pozdravil med sv. mašo preč. g. Cvetko iz Medgorij. Po končani sveti maši smo šli izpred Marijinega oltarja v procesiji k postajam križevega pota. Lepa je bila ta procesija! .Skupno smo šli od postaje do postaje in glasno molili sv. križev pot, za Cerkev v molku. — Ob pol 2. uri smo se zopet zbrali v baziliki pri Mariji ter tako začeli popoldanske spravne pobožnosti. Pred izpostavljenim Najsvetejšim smo imeli pete litanije Matere božje in molitve. Litanije so peli radiški cerkveni pevci, odpevala pa je vsa zbrana slovenska skupina. Po blagoslovu so sledile molitvene spravne svete ure, pri katerih so si vsake pol ure sledili v molitvi zastopniki narodov molčeče Cerkve. Najmočnejša škupina je bila Češka, bilo jih je 600. Ti so z glasno molitvijo na kolenih kleče ganili vse zbrane vernike v baziliki. Ob 6. uri zvečer je bil
sklep spravne molitve za molčečo Cerkev s sveto mašo. Veliko ljudi ni moglo več v baziliko, ker je bila že med spravnimi molitvami bazilika do zadnjega prostora napolnjena. Večerno sv. mašo je daroval preč. g. Cvetko, med sveto mašo je bilo skupno ljudsko petje. Po sv. maši pa je bila skupna molitvena ura KLJ (Katholischc Land-jugend) za brate in sestre v trpeči Cerkvi, s pridigo, petimi litanijami in blagoslovom. Ob pol 9. uri j^a se je začela običajna večerna pobožnost.
V nedeljo zjutraj smo se še enkrat zbrali pred milostnim oltarjem pri skupni sv. maši, pri kateri smo vsi romarji prejeli sveto obhajilo in po litanijah in blagoslovu zapustili Marijino svetišče.
S tem pa ni bila naša pot končana. Odpeljali smo se k Mariji Tolažnici — Maria Trost — pri Gradcu, kjer smo v molitvi in petju počastili Marijo. Na poti domov smo se ustavili še v št. Andražu pri loretski Materi božji, kjer smo se v kratki pobožnosti, molitvi in petju zahvalili Mariji za tako lepo romanje. Srečni, duhovno prenovljeni smo se v nedeljo zvečer vrnili domov.
Ob tem mednarodnem dnevu, ko smo bili združeni vsi slovanski narodi z narodi Azije, ki trpijo, smo doživeli, da smo si v sv. Cerkvi vsi eno in čutimo in trpimo združeni v molitvi In prošnji do Boga po Mariji, da bi Bog skrajšal dneve trpljenja in da bi kmalu zasijala zarja srečnega dneva, ko se bodo zbrali pri Mariji zopet vsi vzhodni narodi ter se zahvalili Mariji za
milosti, ki jim v urah težav in preskušenj deli Ona, ki je Mati trpečih, Kraljica mučencev!
Prisrčna hvala velja v prvi vrsti preč. p. Bedi v Marijinem Selu, ki nas je povabil na ta veliki dan in vsej naši skupnosti tako pomagal. Prav tako se zahvalimo preč. g. Attemsu, duhovniku graške škofije, ki je vse naše romarje spovedoval v domačem slovenskem jeziku. Vse priznanje gre tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Radiš, ki se je že doma dobro pripravil, da je z ubranim petjem povzdignil lepe slovesnosti v bazilik! in procesiji, ter s svojimi lepimi narodnimi nošami vzbujal pozornost med vsemi narodnostmi, ki so bile zbrane v Marijinem Selu. Tudi pri prenosu slovesnosti prek avstrijske televizije so bili koroški Slovenci pohvalno omenjeni.
iiiimiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GOSPODINJA
dobi takoj službo na kmetiji v bližini Baškega jezera. V' poštev pride oseba okrog 10 let; lahko tudi z otrokom. — Ponudbe poslati na upravo lista „Na5 tednik-Kronika” pod značko »Zanesljiva”.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43,58.
POLETNA
SUKNJIČI
165.
razni vzorci
365.-, 298.-, 238.-, 215.-
RAZPRODAJA ie«'<«/>.
HLAČE	OBLEKE
fižj	najboljši kroji	jHfii .
ir «	980.-, 840.-, 785.-, 598,-
velika izbira
305.-, 235.-, 215.-, 198.-
KLEIDER KOGLER klagenfurt, herrengasse
Prva pomoč doma
Q(a p(U't i 6 /*£ . . .
luiiiiiiiiiiiiiiiiiinnitiiiiiiiimiiiiiniii^- - —...
■	Trebež pustiti na tleh. Skrbno ga je treba pobirati, ker s tem na najbolj uspešen način omejujemo črvivost.
■	Trebež in gnilo sadje puščati na kupih. Trebež pokrmimo prašičem, gnilo sadje pa zakopljemo globoko v zemljo.
■	S poletnimi jabolki in hruškami čakati, da na drevesu dozorijo. Ko se sadje značilno pobarva in začne odpadati, ga je treba obrati in spraviti v shrambo, kjer dozori.
ti Pozno zimsko sadje obirati prezgodaj. Upoštevati je treba določene termine, podnebje, lego in vreme.
■	Spravljati sadje v deževnem vremenu. Samo v lepem, suhem vremenu spravljeno sadje bo trpežno.
■	Obrano sadje znositi vse na en kup.
Takoj pod drevesom ga je treba razbrati (sortirati).
■	Da sadje spravljajo brezskrbni ljudje. Ne samo s sadjem, ampak tudi z drevjem je treba pri spravljanju ravnati zelo previdno, da se ne polomijo veje in rodni les.
■	Sadje površno obrati. Naj lepši plodovi so na zunanji strani vrha. Tudi te je treba potrgati s pomočjo primernih lestev in obiralnikov, ne pa ga stresati z drevesa.
D Žlahtne in občutljive sorte sadja metati v neobšite posode. Mehko obloženo bi moralo biti posodje za obiranje in prenašanje namiznega sadja.
■	Sadje z viška in po nepotrebnem pretresati iz posode v posodo. Občutljivo sadje je treba prelagati ali vsaj previdno polah-ko in od blizu pretresati.
■	Z gnojnico zalivati letošnjo pomlad posajeno sadno drevje. (Ker še ni dovolj ukoreninjeno, bi mu gnojnica utegnila ptej škodovati kot koristiti.
■	Zalivati z gnojnico ob suši. Le tedaj, ko je zemlja skozi in škozi premočena (po izdatnemu dežju), je zalivanje z gnojnico u-spešno in brez nevarnosti, da gnojnica ne ožge listov rastlin.
Unsere bekannten
Qualitatswaren
zu fast halben Preisen
im Sommer-SchluBverkauf ab 17. Augusl
KAUFHAUS
Kfagcnfurt, Burggasse
Ugriz psa. Ob ugrizu psa, mačke in drugih domačih živali zmeraj pomislimo na možnost stekline, če je obnašanje živali sumljivo, poskrbimo, da prejme bolnik injekcijo cepiva.
Piki žuželk. Če ostane želo v koži, mesto namažemo /. alkoholom in izvlečemo želo s pinceto, čez položimo hladen obkladek. Nevarno je, če se. začne ranica gnojiti ali če se vnamejo mezgovnice; okolica vbodlja-ja pordi. Tedaj naglo k zdravniku! Piki več čebel, os in sršenov utegnejo povzročiti življenjsko nevarne zastrupitve, nezavest, krče itd. V takih primerih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Opekline. Prva in najvažnejša zapoved: ne denimo na rane nobenega olja, nobene maščobe! Metoda naših pradedov, po kateri so mazali opekline z maščobami, ne zavira samo celjenja, ampak utegne povzročiti hujše poškodbe, zlasti če so opekline obširnejše. Opekline danes suho obvežemo z opeklinskim zavojem. Če ga ni pri roki, obvežemo rano z navadnim razkuženim zavojem. Opeklinskih mehurjev ne prebadajmo, ker varujejo opeklino. Opeklinske poškodbe, so pogosto precej hujše, kakor kaže v začetku, zlasti če gre za lažje, razsežnejše opekline. Zato ne omahujmo dolgo, ampak se z vsako večjo opeklino ali opati-no napotimo k zdravniku.
Krvavenje iz nosa. Pri mladih ljudeh je tak pojav navadno nedolžne narave. V nosni votlini je neko posebno občutljivo mesto, ki je lahko ranljivo in rado zakrvavi. Ne zatekajmo se k zamotanim ukrepom, ampak samo odpnimo tesna oblačila, zlasti ovratnik srajce, in si napravimo okoli vratu hladen obkladek. Krvavečo nosnico krepko stisnemo in počakamo, da kri preneha teči. Če se nam v daljšem času ne posreči, pokličemo zdravnika.
Kostni zlomi. Sum na kostni zlom je upravičen zmeraj takrat, kadar je ponesrečenec ali kdo drug slišal škrtanje kosti ali pok. Tudi negibnost uda kaže na zlom. Nikoli ne poskušajmo, da bi nalom j en ud
Naše delo v avgustu
Na polju je zdaj zadnji čas za strpiščno setev, če so njive močno zapleveljene, potujemo plevel, še preden povsem dozori, da se znova ne zaseje.
Zdaj tudi odbiramo in prebiramo razna semena, zakaj samo od dobrega semena lahko pričakujemo, da bo vse vzklilo.
Kopljemo krompir. Paziti moramo, da bo zrel in da ga spravimo suhega. Zaradi tega ga pustimo na njivi, da se na soncu docela osuši. Napačno ravnajo1 tisti, ki pobirajo krompir kar v vreče. Doma ga hranimo v suhem prostoru in ne v prevelikih kupih, ker sicer začne rad gniti.
Na travnikih pričenjamo s košnjo otave.
Največja izbira blaga !
Zelo znižane cene!
Letno blago in perilo!
L. Maurer
KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35
sami naravnali! če je zlom v zvezi z rano, najprej to sterilno obvežemo. Zlomljeno roko ali nogo denemo v deščice, katere oblazinimo z robcem, vato ali staničevino. Če sklepamo, da je zlomljena kaka lobanjska kot, n. pr. pri padcu na tla, položimo ponesrečenca na tla in takoj pokličemo zdravnika., Poskrbimo, da se ponesrečenec ne prehladi. Vsako premikanje utegne biti življenjsko nevarno!
Negovanje različnih ran. Preden se rane dotaknemo, si temeljito umijemo roke z milom in krtačo, po možnosti v tekoči vodi. Le v najhujših primerih se rane lotimo takoj. Rane se nikoli ne dotikajmo s prsti ali z nerazkuženimi obvezami. Tudi pri zelo umazanih ranah očistimo samo okolico z medicinskim bencinom ali alkoholom. Rano samo pokrijemo z razkuženim obližem iz sterilnega zavoja; če tega nimamo, s svežo oprano platneno krpo. če rana močno krvavi, si pripravimo kompresijski zavoj: najprej razkuženo gazo, nato vato ali staničevino, preko tega pa močno zavežemo dobro Obvezo. Manjše rane lahko potresemo s praškom za rane, ki ga moramo imeti vedno v domači lekarni. Pazimo pa, da v prvih 24 do 48 urah rane ne močimo. Pomnimo pa tole: če začne še tako majhna in neznatna rana boleti ali kljuvati ter se začne gnojiti ali okolica rdeti, takoj obiščemo zdravnika.
Zamazane rane. Rane, v katerih so prst, gnoj, cestni prah, so nevarne zavoljo okužbe s tetanusom. Če bolnik še ni cepljen proti tetanusu, naj ga zdravnik čimprej cepi.
Zmečkane in podkožne izlive krvi, ki jih prepoznamo po modrikasti barvi vrhnje kože, obložimo s hladilnimi obkladki. Če so v bližini kakega sklepa, velike in boleče, položimo nanje za prvo pomoč prav take obkladke, potem pa pokličemo zdravnika.
Drobci v očesu. Tu ne preskušajmo svojih sposobnosti. Čimprej mogoče se odpravimo k zdravniku!
Preorjemo stara deteljišča in izčrpane travnike, katere bomo spomladi obdelali.
V	sadovnjaku je še čas, da cepimo drevje na oko (okuliramo). Obirajmo zrelo poletno sadje o pravem času, previdno in skrbno, da ne poškodujemo plodov in drevja. Pridno pobirajmo odpadlo črvivo sadje, da se iz njega ne izležejo molji in ne gredo na drevje prezimovat.
V	hlevu pospravimo gnoj vsak dan. Okna naj ne bodo zaprta in gnojnica naj se ne zbira v hlevu, če hočemo imeti zdravo in lepo živino. Živina naj ne prihaja razgreta k jaslim jest. Ne dajajmo ji sveže krompir j evice. Ob hudi vročini ne puščajmo živine na pašo. Dajmo cepiti prašiče proti rdečici in kokoši proti davici.
Hladilnike, pralne stroje, električne motorje in vse električne predmete
JOHAN LOMŠEK
ŠT. LIPŠ, T1HOJA 2, DOBRLA VES
Odplačilo je mogoče na obroke. Zahtevajte cenike, pošljem po želji brezplačno.
Šoferski kotiček
V Italiji 50 km na uro v naseljih
S 1. julijem je postal v Italiji veljaven nov cestni zakon. Evo nekaj določb:
Brzine: V mestih, trgih in vaseh se sme voziti le 50 km na uro. Za tovorna vozila pa veljajo omejitve brzine tudi izven naselij. Večja in težja morajo voziti jjočasneje kot manjša in lažja. Kazni za prekrške pravil glede največje brzine so zelo stroge in jih izrečejo, tudi če kdo le za 5 km prekorači najvišjo dovoljeno brzino. Globe znašajo od 4.000 do 10.000 lir (okoli 167.-do 420.- šilingov). V vseh drugih slučajih pa kaznujejo z zaporom do dveh mesecev ali z globo od 10.000 lir do 40.000 lir.
Zavijanje: Nova pravila se skoro popolnoma skladajo z avstrijskimi določili, ki pravijo, da se mora vozilo, ki misli zaviti na levo, polagoma približati sredini ceste. Levo pa se mora zaviti pred središčem križišča. To se pravi, da prometnih otočkov ali središčnih markacij, na katere naletite v mnogih mestih, ni treba obiti, temveč pred njimi zaviti na levo. Kdor vozi po levi v ovinkih na prevalih cest ali drugih mestih, kjer je možnost pregledati promet slaba, je kaznovan z globo do 10.000 do 40.000 lir.
Prehitevanje: Vozilo, ki vozi počasneje, se mora držati desnega roba ceste in ne sme povečati brzine, če ga hoče kdo prehiteti. Prehitevanje po desni strani na prepovedanih mestih kaznujejo z zaporom do treh mesecev in globo od 20.000 do* 50.000 lir.
Razdalja: Pri vožnji v kolonah je vozaču prepuščeno, koliko prostora pusti med, seboj in drugimi, njegova dolžnost je, da se v vsakem slučaju lahko pravočasno ustavi. Tovornjaki s priklopnikim morajo voziti 100 m vsaksebi.
Uporaba akustičnih znamenj: Izven naselij je zapovedano trobiti, če je treba naznaniti bližanje vozila. Trobiti je treba že primerno daleč. V naseljih pa je prepo-vedano trobiti! Izjemoma se sme to storiti le, ako grozi neposredna nevarnost. Name-, sto akustičnih signalov smeš. ponoči dajati znamenja z zasenčenimi žarometi.
Postajanje oz. parkiranje: Postajanje je prepovedano: a) na vrhu klanca ali v bližini križišč, ovinkov, cestnih grbišč, predorov, železniških prelazov in postajališč javnih prevoznih sredstev; b) na tračnicah cestne železnice, na prehodih za pešce in tam, kjer se stekajo na glavno cesto vozne poti; c) če preostane na cesti premalo prostora za druga vozila za vožnjo v eni sami smeji; d) v bližini ali ob cestnih znakih, ako jih na ta način zakrivate.
Označevanje stoječih vozil: Ako so zadnje pozicijske luči na avtomobilu deloma neuporabne, pokvarjene, je treba tako vozilo izven naselij v meglenem vremenu, na ovinku ali na spuščajoči se cesti ali ponoči označiti. Signalizacijo je neba izvesti z gibljivim znakom, ki velja kot znak za splošno nevarnost; biti moia manjše oblike in o-premljen z rdečimi refleksnimi stekli. Ta znak je treba postaviti na cesto najmanj 50 metrov pred vozilom.
■m...........................................................................................................................................................................................iiiiii
-Ju spet kot oedno:
Zbor
IZ NAŠE Z A L O G E :
pri E D E R & C O. SfSSSf!1™1
DVA TEDNA: »NAVAL OB NIZKIH CENAH« - OD 17. DO 31. AVGUSTA 1959
Švicarski popelin	80 cm šii'ok	prej S 28.-	zdaj S 14.80		Rips za obleke	90 cm širok	prej S 19.80 zdaj S 15.50
Švicarski popelin	90 cm širok	prej S 34.—	zdaj S 24.-		Fresko za obleke	140 cm širok	prej S 55.— zdaj S 34.«
Švicarski BW-linon	90 cm širok	prej S 35.-	zdaj S 24.-		ZW-kamgam	140 cm širok	prej s 78.— zdaj S 47.-
Had&mpt
Theresienthaler-
p&mafra (/accei/ati! tkanina pri
BELJAK - VILLACH
Naši duhovni zakladi
(Kratek pogled v slovensko literaturo)
Ako bi bili Slovani ohranili edinost kot dragoceno Samovo dediščino, bi bili tudi v poznejših časih sami določevali usodo. Tako pa je le prekmalu zavladala med njimi nesloga. Po pravici toži pesnik France Prešeren:
»Viharjev jeznih mrzle domačije
pokrajine bile naše so, kar, Samo,
tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo,
pozabljeno od vnukov, veter brije.«
Seveda je treba upoštevati, da je bila edinost Slovanov le plod zunanje sile, ne pa notranjega kulturnega razvoja. Veliki vojvodi, mogočni vladarji, kot je bil Samo, so navadno le redki zgodovinski pojavi. Tudi med nemškimi plemeni je vladala nesloga, dokler jih ni združil sv. Bonifacij v eni katoliški veri. Ta enotna cerkvena organizacija, katero je vpeljal veliki nemški apostol, je bila kakor obroč, ki je vezal posamezne dele in plemena Nemčije.
Slovanom ni bilo prisojeno, da bi bili pravočasno dobili tako trdno, enotno cerkveno ureditev. Kar je ustvaril sv. Metod, je le prehitro uničil madžarski naval. Zato je manjkalo prave kulturne podlage za slovansko vzajemnost, ki je ostala le trenuten pojav.
Prevzem krščanstva
Šele tedaj so postali Slovenci dovzetnej-ši za krščansko vero, ko so prišli v prijateljski stik in zavezništvo s krščanskimi narodi in iskali pri njih opore proti divjim Obrom, kateri so si po Samovi smrti zopet ‘ opomogli. To se je zgodilo sredi 8. stol. (1. 745). V Korotanu je vladal takrat vojvoda Borut. Bojevati je moral hude boje z Obri v Panoniji, ki so hoteli znova zasužnjiti Slovence. Ker se je sam čutil preslabega, da bi jih odgnal, se je obrnil do ' Bavarcev in jih prosil pomoči. Ti so res pomagali pregnati Obre. Vendar so morali Slovenci Bavarcem njih pomoč drago plačati. Postali so od njih odvisni in so morali z njimi vred priznati tudi nadoblast frankovskih kraljev. S tem se je odprla nemški oblasti pa tudi krščanstvu pot med Slovence.
V poroštvu svoje zvestobe je moral poslati Borut na Bavarsko med drugimi sina Gorazda in nečaka Hotimira. Tam sta se vzgajala v sloveči šoli na otoku A\va na Chiemskem jezeru, kjer sta prejela tudi sveti krst. Ko sta se potem vrnila drug za drugim kot vojvoda v domovino, sta poklicala v deželo misijonarje iz Salzburga, med drugimi pokrajinskega škofa Modesta (755), ki je posvečal v deželi duhovnike in cerkve — med njimi kot eno najstarejših cerkev pri Gospe Sveti.
Po Modestovi smrti so se poganski Slovenci dvakrat uprli vojvodi Hotimiru (765, 767), a brezuspešno, zato pa so po smrti vojvodov! (769) premagali krščanske Slovence in pregnali iz dežele vse duhovnike, tuje in domače, in šele po treh letih, ko jih je bavarski vojvoda Tassilo II. premagal, je mogel Hotimirov naslednik Vol-kun zasesti vojvodski prestol. Slovenci pa so bili zdaj še bolj odvisni od države Frankov, pokroviteljice Bavarcev. Nekaj let pozneje (788), po Tassilovem ponesrečenem oporu proti Karlu Velikemu, so prišli tudi neposredno pod oblast Frankov. Vendar pa jim je Karel Veliki pustil domače vojvode in župane. Ohranjena so nam imena: Vojnomir, Inko, Pribislav, Setnika, Stojmir in Etgar. V Panoniji so vladali slovenski vojvodi še v drugi polovici 9. stoletja, n. pr. Kocelj. Na Koroškem so umeščali tudi še po 9. stoletju, ko so domače vojvode nadomestili Nemci, te do leta .1414 v slovenskem jeziku.
Krščanstvo se je po zmagi nad poganskimi uporniki hitro širilo, ne samo severno od Drave (v salzburški nadškofiji), ampak tudi na jugu, kjer so oznanjali krščansko vero oglejski duhovniki. V kratkem času so se pokristjanili vsi Slovenci, dasi so se ostanki poganske vere ohranili še več sto-
letij-
Prav pristop h krščanstvu pa jih je rešil, da niso izginili iz zgodovine, kakor na primer Obri in drugi večji narodi.
Slovenska zemlja je ostala združena do leta 1002. Potem pa so si jo začeli deliti razni gospodje, dokler se ni skoraj vsa zopet združila v začetku novega veka pod habsburško dinastijo, pod katero so Slovenci ostali do leta 1918. Dolgotrajna raz-kosanost slovenskega ozemlja je zrahljala povezanost med Slovenci. Namesto narodne se je krepila pokrajinska zavest. V
titUulins ui
(Vas s, sJaaim pretekiesilo
Sveče so staro naselje. Letos so restavrirali cerkev, ki je bila sprva zgrajena v romanskem slogu. Torej je videla ob sebi živeti, skrbeti in se veseliti nešteto rodov. Cerkev so prezidali v gotsko, jo tekom časa večkrat popravili in preslikali ter končno predstavili zvonik na zahodno stran. Ob cerkvi in potoku so se množile hiše in kajže. Potem pripoveduje pripovedka o vpadu Turkov, ki so morali bežati, ker so se konji vdirali v močvirje. Še zdaj je na vzhodni strani vasi blato, močvirnati travniki in tudi Ukelnov križ, kjer so se Turki obrnili, še stoji. Mislili so, da je kraj, kamor ne stopi konjsko kopito, svet kraj. Tako je po ljudski razlagi nastalo ime Sveče od Svetišče.
Sveče pa so slavne tudi po možeh, ki so
se v sveški fari rodili. Tako moremo našteti kar šest duhovnikov Einspielerjev. Med temi je najbolj znan profesor Andrej Einspieler, oče koroških Slovencev. Bil je v dobi narodnega prebujenja buditelj in voditelj našega naroda. Bil je neupogljiv, vztrajen in neustrašen, če je šlo za uveljavljanje narodnostnih pravic.
Dekan Lambert Ferčnik, rojen pri Urš-cu v Svečah, je bil izrazit ljudski duhovnik, gospodarstvenik, nabožni pisatelj in etnograf. Njegov delokrog je bil predvsem Kanalska dolina.
Med mlajšimi, žal že rajnimi naše fare, je tudi akademik, pesnik Maksi Sorgo.
Dediščino vseh teh so prevzeli mladi, ki se zavedajo, kaj nam je vera, naša beseda in naša pesem.
*■
■
v-:
iS) ft - a .SIrf
■

•fesfe

- V*-
iSlSS::,


;

ir* l\	;||||jji*w»


Sveče v Rožu
habsburški Avstriji je razdelitev v dežele (Koroška, štajerska, Kranjska, Goriška, Trst) v teku stoletij okostenela. Na zunaj je ostala do konca prve svetovne vojne, duhovno pa so se Slovenci začeli združevati že davno prej.
V novih zemljepisnih, družbenih in političnih razmerah, zlasti pa s sprejemom krščanstva, se je jezik Slovencev začel oddaljevati od praslovanščine. Njega prvi zapiski so se nam ohranili iz 10. stoletja.
Omenili smo že, da je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med habsburško in akvi-lejsko škofijo in sicer izza časa vlade Karla Velikega. Vpliv s severa na koroške Slovence je bil mnogo močnejši kakor pa z juga. Stalno so prihajali tedaj nemški duhovniki na Koroško. In iz krogov teh duhovnikov so izšli spisi, ki so se nam v poznejših prepisih ohranili v rokopisni knjigi samostana v Brižinju (Freisingu) iz 10. stol. Kot delo neslovenske roke so sicer okorni, vendar nam nudijo jasno podobo, kakšen je bil slovenski jezik ob svojem rojstvu, Rokopisno 'knjigo hranijo danes v državni javni knjižnici v Miinchenu. V njej so zasledili slovenske tekste, in sicer splošno izpoved starejše oblike, pridigo o grehu in pokori z mlajšo splošno izpovedjo, vzorec pa se je mogel rabiti tudi za zasebno izpoved. Te tri slovenske tekste je zapisal v svoj dušnopastirski priročnik nemški duhovnik, ki je deloval med slovenskim ljudstvom. Iz dejstva, da je brižinska škofija imela svoja posestva v zapadni Koroški, sklepamo, da so spomeniki nastali na tistem zapadnokoroškem ozemlju, ki je danes že popolnoma nemško, a je imelo okoli leta 1000 še obilo slovenskega prebivalstva.
Iz prvih stoletij po pokristjanjevanju so se nam ohranili razen brižinskih spomenikov le maloštevilni drobci slovenskega jezika.
Iz 13. stol.- imamo važna sporočila o uporabi slovenščine v javnem življenju in v pravnih poslih. Znani obred umeščanja novega vojvoda na knežjem kamnu pri Krnskem gradu se je vršil po soglasnih sporočilih sodobnih in poznejših kronistov v
slovenskem jeziku.
Da je bila slovenščina nekak ceremonialni jezik na koroškem vojvodskem dvoru, nam potrjuje štajerski nemški pesnik Ulrik Lichtensteinski v pesnitvi »Frauen-dienst«. Ko je pesnik v soboto, 1. maja 1227 oblečen kot Venera na svojem turnirskem potovanju iz Benetk do češke meje dospel do Vrat, ga je tam vojvoda Bernard iz rodu Sponheimov v družbi svojih vitezov pozdravil s slovenskimi besedami. O tem poroča pesnik sam takole:
Der fiirste und die gesellen sin mich hiezen willekomen sin.
Ir gruoz was gegen mich alsus,
»buge waz primi, gralva Venus.«
V 15. stol. se začno polagoma množiti poročila o kulturi naših prednikov in spomeniki slovenskega jezika: Stiški, čedadski in celovški rokopis. Zadnji je last zgodovinskega društva za Koroško v Celovcu in obsega očenaš, zdravamarijo in apostolsko vero.
(Dalje prihodnjič)
MAKS SORGO:
Qlxile narodno drena
Mislite, drevo da nasie je umrlo končno le, da ne živi, da neurje tisočletno ga je strlo, da le mrtvo še stoji?
Ne! — Samo nenadna zima je nastala,
huda zima kot nikdar,
ki življenje vsako kruto je pregnala.
S severa pa vihar
s strašno, še neznano, vso ledeno silo bolj in bolj buči, divja, da drevesu mnogo vej se je zlomilo, ki pokrivajo tam tla.
A drevo stoji mogočno, kot razpelo prazno tam stoji trdno; če neurje bi mu zadnjo vejo snelo, vendar stalo bi deblo.
Debla pa vihar ne mogel bo podreti: korenine ga drže,
ki so zrastlc v naši borni zemlji sveti, kjer globoko not’ tiče,
so vse sveže, preobilnega so soka polne, ki kot vrelec vre, vrelec, ki naraste v deblu do potoka in napaja veje vse.
Le pomladi naše močno drevo čaka, da poneha krut vihar, in potem pognala bo mladika vsaka in cvetela kakor čar
in sadovi preobilni bodo znaki, da drevo še res živi, da so korenine stari narodnjaki in mladike mladi mi!
(29. avgusta 1939)
VOZ
Ni prav točno dognano, kdaj je človek začel uporabljati voz kot sredstvo za prevažanje tovorov. Drži pa, da je poleg ognja izum kolesa ena temeljnih iznajdb v človeškem razvoju. Uporaba kolesa sega vsaj v leto 3000 pred Kr.
Že pri zidanju piramid so prevažali velikanske kamnite klade tako, da so postavljali debele hlode in na njih valili kamen k stavbišču. Premikanje lesenih valjev je dalo človeku misel o kolesju. Odrezal je od debla ožji kos in to je bilo prvo kolo, ki se je vrtelo z osjo vred. Pritrdili so ga pod samokolnico, ki je že pri najstarejših narodih bila prva oblika voza.
Tretji korak od valja — debla preko eno-kolesnika je bila dvokolnica s polnimi kolesi. Ta so bila tesno pritrjena na os in so se z njo vred vrtela. Take vozove na dve kolesi so uporabljali že Egipčani.
Stari Grki so iz te oblike naredili bojne vozove s konjsko vprego. Uporabljali so jih že v trojanski vojni. Težki leseni dvokolesni vozovi s polnimi kolesi so še danes v rabi na Kavkazu, v Turčiji, na Filipinih in tudi v južni Evropi.
Toda že Rimljani so izdelovali za tekme v cirkusih prav lahke vozove na kolesih, ki so imela žarke. Vanje so vpregli tudi po štiri konje. Vendar so še v srednjem veku po vsej južni in srednji Evropi škripali le težki leseni dvokolniki. Tedaj je vozna tehnika že toliko napredovala, da se je 'kolo vrtelo okoli osi, V severnih krajih se je do srede srednjega veka dalje uveljavljal voz na štiri kolesa in z dvovprego.
Od srede 19. stoletja dalje pa izginjata voz in konj vedno bolj z naših cest. Železnice, avtomobili in traktorji so ju postopno izpodrinili.
Slovensko prosvetno društvo „Kočna“ v Svečah
VABILO
V letu praznovanja 50-letnice svojega obstoja priredi društvo v nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. ob treh popoldan na Ukelnovem vrtu v Svečah velik pevski koncert.
Sodelujejo:
1.	Domači pevski zbor.
2.	Tamburaši SPD »Bilka« iz Bilčovsa
3.	Mešani pevski zbor iz Gur
4.	Pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja.
Ob slabem vremenu bo pevski koncert v veliki Adamovi dvorani v Svečah.
Vsi ljubitelji slovenske besede in pesmi prisrčno vabljeni!
O d b o r
P * | * S *	* N * O * B * R * /\ * N * J * E
THEOPH1L SCHNURZ:
PRIČA
Pred sodiščem se pogosto ponujajo ljudje, češ da takoj skočijo skozi okno v smrt, če ne bi bilo gotovo res to, kar oni trdijo. Pri tem pa vsekakor precenjujejo sodnikovo zanimanje za življenjsko nevarno telovadbo. Za to je primerneje, da se sklicuješ na priče. S pričo človek naredi vtis, čeprav ne vedno najboljšega. Brez priče si pa izgubljen, kajti kot stranka nisi dolžan govoriti le čiste resnice. In tudi zato ker — vsaj po mnenju sodišča — človek nikdar ne stori prostovoljno tega, kar mu nalaga dolžnost. Zaradi tega uživajo priče veliko veljavo.
Nekaj povsem drugega pa je seveda, v resnici biti priča. Priča postaneš, recimo, ako gospa Hudojezičnica trdi, da si videl kako ji je gospa Kovač metala v obraz besedne žaljivke in kake še trše predmete. Pa čeprav v resnici sploh nisi bil priča, postaneš priča s tem, ko dobiš vabilo. Na tiskanem formularju vabila razbereš temne grožnje za primer neupravičenega izostanka.
človek tako v nedeljski obleki čaka ob določeni uri na sodišču. V ta namen se poslužuje golega hodnika, ki ga oživljajo sem in tja potujoči svežnji aktov in na steni viseči vozni red, ki že očividno postaja nervozen. Nato te pokličejo v sodno dvorano in ti napovejo vsaj enoletno težko ječo. šele ko se je sodnik zbral in zadevo nekoliko omilil, namreč da se pri morebitnih olajševalnih okoliščinah utegneš izmazati samo z navadnim zaporom, te pošljejo zopet ven s pripombo ». .. dokler ne boste znova pozvani«.
To »pozivanje« izzove v človeku marsikaj in človek gre torej ven, ven iz dvorane. Stranišče bi bilo morda najvabljivejši kraj, toda njega uporaba je dopustna samo službenim osebam s službenim ključem.
Ko že sploh ne pričakuješ več, te končno res pozovejo. Kajti Pravica drži, kar obljubi. O ograji, h kateri stopiš ali pa te k njej porinejo, tega žal ni moč trditi: ona namreč sumljivo škriplje.
Marsikatera priča, bržkone gnana po želji, da izpove, kar ve, stopi pred ograjo. »Narobe, seveda«, reče potem sodnik v svoji kraljevski vzvišenosti. Priči se pa to ne zdi prav nič samo po sebi umljivo, vsaj po njenem preplašenem pogledu sodeč. Zato se obotavljajoč obrne. Šele ko priča z bedastim izrazom na licu nekaj časa nudi svoj zadnji del telesa sodni oblasti, izjavi sodnik v do neke mere običajni govorici, da naj priča stopi za ograjo.
Nesmrtna zabeležba osebnih podatkov, ki jih zahtevajo od priče, spravi te šele v tako zmešnjavo, da more potem služiti sodišču pri ugotavljanju resnice. Če
začne priča svojo povest pri Adamu, jo sodnik prekine. Če začne svoje pripovedovanje kjer drugje, se ji zgodi isto. Najbolje je, če se človek pusti enostavno izprašati. Temu nihče ne ugovarja, seveda če ne upoštevamo določil zakona o pravnem postopku. Tega nam pa ni treba, saj smo vendar pred sodiščem. Pričo nato vprašajo same take reči, o katerih nič ne ve. To pa ji sodišče očividno (in slišno) zameri. Če pa potem hoče priča pripomniti še nekaj, kar Slučajno ve, pa poseže oni v talarju vmes, da, da, toda to ne spada k stvari in da naj vzame priča roko iz žepa.
če se izkaže, da res ničesar ne veš, potem te odpustijo — razen čp kak advokat ne podvzame smešnega poskusa, da iz te
Na bregu reke Ganges, ki mogočno valovi in se peni, je samotna poljana, polna spokornikov, ki samo molijo, se pokorijo, prebirajo sveto pismo in pobožno razmišljajo, pijejo le prav čisto vodo in še te malo, jedo samo gomolje, korenine in vodne rastline ter ne nosijo nobene druge obleke razen predpasnika iz drevesne skorje.
Tam je živel gospodar Jadšnjavalkja po imenu. Le-ta se je bil skopal v Gangeso-vem pritoku in si je ravno hotel izplakniti usta, ko mu je iz kljuna neke kanje padla miška v roko. Prijel jo je ter jo položil na smokvin list. Potem se je znova skopal, si izplaknil usta in opravil spokorne molitve, nato pa je z močjo, ki mu jo je dajala njegova pokora, spremenil miško v deklico, šel z njo v svojo puščavniško naselbino ter rekel svoji ženi, ki je bila brez otrok:
»Ljuba žena! Vzemi tole za svojo hčerko in jo skrbno vzgajaj!«
Ko je bilo deklici dvanajst let in je žena videla, da je dorasla za možitev, je rekla svojemu možu:
• »Poslušaj, dragi mož! Ali ne vidiš, da je najina hčerka že več ko dorasla za možitev?«
Mož je odgovoril:
»Prav si rekla. Zato jo bom dal za ženo enakemu, nobenemu drugemu, zakaj samo tam, kjer sta si oba enaka po bogastvu in rodu, naj se sklepa zakon in prijateljstvo, nikoli pa med močnimi in slabotnimi. Če je torej s tem zadovoljna, bom poklical Sončnega Jboga in mu jo dal za ženo.«
Žena odgovori:
»Vse prav! Stori tako!«
Nato je modrec z izreki iz vede, svete knjige Indijcev, poklical Sonce, ki se je
bedaste jrriče vendarle kaj izvleče, če si pa povedal nekaj takega, kar naj bi bilo povedano, potem pa nastopi izpraševalna pravica ostalih pravdnih udeležencev. Če ne daš odgovora, te opomnijo, da je pričevanje dolžnost. In če odgovoriš, zagrmi sodišče: »Govorite tu sem!« človeška narava je pač tako ustvarjena, da lahko brez težave posluša od strani in odgovarja naprej. Vprašanja se ponavljajo tako dolgo, dokler se ne zapleteš v protislovje.
Nato dobiš pripadajočo pričevalnino. Predsednik sodišča ti reče, da se naj v ta namen zglasiš pri sodni blagajni; sodni sluga pa ti ondi reče: »Morate priti jutri, onega ni več tu«.
Greva stavit, da drugi dan ne boš prišel? Pravici si itak doslužil. Za to ti ne gre plačilo — sicer bi pa to bilo v vsakem primeru le izguba.
(Po »Simplizissimus«)
takoj oglasilo.
»Častiti! Zakaj me kličeš?«
Modrec je odgovoril:
»Glej, tu stoji moja hčerka. Če si te bo izvolila, jo vzemi za ženo!«
»Hčerka! Ali ti je všeč tale vzvišeni, troje svetov razsvetljujoči Sončni bog?«
Hčerka je rekla:
»Očka! Ta je preveč vroč. Njega nočem. Pokliči kakega boljšega!«
Ko je modrec slišal njen odgovor, je vprašal Sonce:
»Vzvišeni! Ali je še kdo, ki bi bil bolj mogočen od tebe?«
Sonce je odgovorilo:
»Je! Je še močnejši od mene: Oblak; če me on zakrije, sem neviden.«
Nato je modrec poklical Oblak in rekel svoji hčerki:
»Hčerka! Ali naj te dam temu za ženo?«
Hčerka je odgovorila:
»Ta je črn in mrzel. Zato me daj kakemu drugemu mogočnemu bitju!«
Nato je modrec tudi Oblak vprašal:
»Poslušaj, Oblak! Je li še kdo drug, ki bi bil bolj mogočen kot ti?«
Oblak je odgovoril:
»Bolj mogočen od mene je Veter! Če me Veter zadene, se razletim na tisoč kosov.«
Zdaj je modrec poklical Veter in dejal:
»Hčerka, ali bi vzela tale Veter za moža?«
Odgovorila je:
»Očka! Ta je tako nestanoviten. Rajši pokliči nekoga, ki je bolj mogočen in stanoviten!«
Modrec je vprašal:
»Veter! Ali je kdo še bolj mogočen od tebe?«
Veter je odgovoril:
»Bolj mogočen kakor jaz je Visoki Hrib. Kajti četudi sem še tako močan, se mi po-
Kdo sem
Iz morij neštetih zamolčanih pričakovanj sem spočet,
bilka iz zaVrfenega zrna sred peska uboštva sem bil, kronan s trnjevim vencem odpovedi mlade matere; po osatu zavisti, skoz koprive zasmehovanja sem hodil
in upal v boljši bodoči svet!
Vdobla poteze v moj stas
sta dninarske zemlje pot in čas.
Enako mojim rojakom se zgublja moj glas v tujem kričanju.
Pogumno, svobodno, goreče se srca valovanju predam,
ne bom več — kot poprej — vprašal: kam?
S pesmijo, iz srca privrelo, zdaj nisem več sam! K srcu naroda me pesem povede, opeval njegove bom nadc, sreče in bede!
Iz beračev srede
sem vzljubil sleherno stvar,
spoznaval zgodaj ničnost blestečih prevar.
Zato naj bi ta pesem živela, po resnici hlepela, po lepoti koprnela, v ljubezni objela, kar dobrih ljudi na svetu živi!
Val. Polanšek
stavi nasproti in me zadrži.«
Modrec je torej poklical Visoki Hrib in rekel deklici:
»Hčerka, ali naj te dam temu za ženo?«
Hčerka je odgovorila:
»Očka! Ta je trd in otrpel. Daj me komu drugemu!«
Modrec je vprašal Hrib:
»Poslušaj, kralj hribov in gori! Ali je še kdo, ki bi bil mogočnejši od tebe?«
Visoki Hrib je odgovoril:
»Mogočnejše od mene so miši, ki s svojo silo razrivajo moje telo.«
Nato je modrec pozval Mišaka, ga pokazal hčerki in rekel:
»Hčerka, ali naj te dam temu za ženo? Ali ti je tale Mišak všeč?«
Le-ta pa si je mislila, ko je zagledala Mišaka: »Ta je mojega plemena in rodu.«
Razveselila se je in rekla:
»Očka! Napravi Miško iz mene in me daj njemu za ženo, da bom lahko izpolnjevala gospodinjske dolžnosti, ki so predpisane mojemu plemenu!«
Modrec jo je z močjo, ki mu jo je dajala njegova pokora, spremenil v Miško ter jo dal Mišaku za ženo.
Zato pravim: Miška si ni izbrala za moža Sonca, ne Oblaka, ne Vetra, ne Hriba, ampak sebi enakega, zakaj samo enako se z enakim lahko druži.
(INDIJSKA PRAVLJICA)
Utišlca Lo&ita ž&tLeia
JULES VERNE:	89
Potovanje na
Severni tečaj pokriva samo majhna kapica zemlje, ki jo ločijo od drugih celin prostrana morja. Južna polobla je pa skoraj vsa prevlečena s celinsko zemljo. Zato je čisto mogoče, da so Seleniti na en tečaj zasadili svojo zastavo, medtem ko Franklin, Ross, Kane, Dumont d’Urville in Lambert še niso mogli dospeti do te neznane točke zemeljske oble.
Otokov je na luni zelo mnogo. Skoraj vsi so podolgasti ali okrogli in kakor začrtani s šestilom. Vtis imaš, da je to eno samo veliko otočje, podobno tisti ljubki skupini otokov, ki ga je narava vrgla med Grčijo ,in Malo Azijo in ki ga je mitologija nekoč oživila z lepimi bajkami. Nehote ti prihajajo na misel imena kakor Naskos, Tenedos, Mils, Garpathos, oči pa iščejo Odisejevo ladjo in čoln Argonavtov. Tako vsaj je trdil Michel Ardan, ki je videl na zemljevidu grško otočje. Njegova tovariša pa, ki se nista rada vdajala domišljiji, sta sc pri pogledu na te obale spomnila raztrganega ozemlja Novega Brunsvvicka in Nove Škotske; tam, kjer je Francoz našel sledove bajeslovnih junakov, sta Amerikanca iskala pripravne točke za ustanovitev trgovskih poslovalnic za pro-
speh trgovine in industrije na luni.
K opisu celinskega dela 'lune naj dodamo nekaj orografskih podatkov. Prav dobro razločiš na luni sklop gorovij, osamljene gore, kotanje in žlebove. Ta razdelitev zajema ves lunin relief, ki je izredno pester. Neizmerna Švica je to in hkrati vedno ponavljajoča se Norveška, kjer je neomejeno gospodaril ognjeniški vpliv. To hrapavo površje je posledica postopnega krčenja skorje v dobi, ko se je to nebesno telo šele oblikovalo. Lunina obla je zelo pripravna za proučevanje velikih geoloških pojavov. Nekateri astronomi pripominjajo, da se je ohranila njena površina bolje kakor zemeljska, čeprav je starejša. Na luni ni voda, ki kvarijo prvotno obliko tal in ki s svojim naraščajočim vplivom vse nekako izgladijo. Tudi zraka ni, ki bi razkrajajoče vplival na obličje gora. Ognjeniško delo, ki ga niso izmaličile morske sile, se je ohranilo v vsej svoji prvotni nedotakljivosti. Taka je bila zemlja, dokler je plime, oseke in tokovi še niso zadelali s plastmi usedlin.
S prostranih celin zaide pogled na morja, ki so še veliko bolj razsežna. Na zemeljske oceane ne spominjajo samo zaradi svoje oblike-, lege in videza, ampak tudi zato, ker zavzemajo večino lunine oble. In vendar ta neizmerni prostor ni zalit z vodo; kakšne so pravzaprav te planjave, to so nameravali potniki kaj kmalu ugotoviti.
Priznati moramo, da so astronomi okrasili ta dozdevna morja s precej čudnimi imeni, ki jih je znanost do zdaj spoštovala. Michel Ardan je lunin zemljevid po pravici primerjal s tisto »mapo ljubezni«, ki sta jo sestavila Scudery in pozneje Cy-rano de Bergerac.
—Samo — je dodal, da to ni zemljevid »človeških čustev« iz 17. stoletja, ampak zemljevid življenja, ki je jasno razdeljen na dva dela: ženskega in moškega. Ženskam je posvečena desna obla, moškim pa leva! Pri teh Michelovih opazkah sta njegova prozaična tovariša samo skomizgnila z rameni. Barbicane in Nicholl sta gledala lunin zemljevid s čisto drugega stališča kakor njun romantični prijatelj. In vendar je imel njun zanesenjaški prijatelj nekoliko prav. Le poglejmo!
Na levi polobli se razteza »Morje oblakov«, v katero se človeški razum tako rad pojtaplja. Ne daleč od tam zagledamo »Morje dežja«, simbol vseh neprilik človeškega življenja. Zraven se je poglobilo »Morje neviht«, podoba človeške borbe s strastmi, ki le prepogosto zmagajo. In ko je čiovek že ves izčrpan od razočaranj, izdajstev, nezvestobe in vse procesije zemeljskega gorja, kaj najde na koncu svoje življenjske poti? Tisto prostrano »Morje vlage«, ki ga blaži nekaj kapljic iz »Rosnega zaliva«! Oblaki, dež, nevihta, vlage — ali vsebuje človeško življenje sploh še
kaj drugega in ali ni že zajeto v teh štirih besedah?
Desno, ženskam posvečeno poloblo pokrivajo manjša morja z značilnimi imeni, ki spominjajo na razne dobe in spremembe v življenju žene. Tamle je »Morje vedrine«, nad katero se sklanja dekle in »Jezero sanj«, v katerem se ji zrcali vesela bodočnost. Tole je »Nektarjevo morje« s svojimi valovi nežnosti in ljubezenskimi sapicami! Nato se vrste »Morje rodovitnosti«, »Morje kriz«, »Morje hlapov«, katerega dimenzije so nemara premajhne in končno prostrano »Mo;je spokojnosti«, ki je pogoltnilo vse lažnive strasti, vse nepotrebne sanje, vse nepotolažljive želje in katerega valovi se mirno odtekajo v »Jezero smrti«!
Kakšna čudna razporeditev imen! Kakšna nenavadna razdelitev luninih polobel, ki sta medsebojno povezani, kakor sta povezana moški in ženska in ki tvorita oblo življenja, zalučano v svetovni prostor! Ali ni imel romantični Michel prav, ko si je razlagal domišljijo starih astronomov po svoje?
Medtem pa, ko se je njegov fantastični duh sprehajal po »morjih«, sta njegova resnobna tovariša gledala na vse bolj z očmi geografa. Zemljevid novega sveta sta se učila na pamet. Merila sta kote in pre-mere.
(Dalje prihodnjič)
SAMONIG
bvitigl jUr cSie crtngeho te
billigurie noch nie!
655
gso
1980
[ISD
790
3980
1980
980
790
Herren-
Socketts
Bw„ Sohle, vcistiirkt
Herren-
Athletenleibchen Bw., alte GroBen Herren-Polohemden mit ZippverschluB, in allen Halstveiten 4 Stiick Herren-
Seiden-Polohemden i 0 0 -
in Modefarben . S* Krauselsocketts	_ __
aus Helanca, sohr halt-	M
bar ...............S	w
Herren-
Rock’n’Roll-Leibchen,| 080
in Modestreif . . S ■
Herren-Unterhosen kurz, alle GriiBen Herren-
Popelinehemden lange Armel, Sanfor Herren-Badehosen aus Helanca-Krausel S Fraucn-Schiir/.en
normale Durchschnilts-
groBen.............S
Servier-Schurzen
aus Bw.-Gewebe . . S
Kopftiicher
gesaumt S 4.90, unges. S ^
Seidenkopftiicher nur solange vorratig S Dainen-Modepulli Fasson „Gina'' . . S Damcn-Badeanziige neueste Fasson mit seit-lichen Gummizug . S Damen-Moderocke aus Wa£feLpique . S Damcn-
Waschegarnitur Hemd und Hose . S Damenrocke aus Petticoat mit 2-Spiizen-Volan .	.	S
Damcn-
Seiden-Sliphosen
aus Glanztrikot, garan-tiert maschenfest . S
Damen-Sliphosen
mit Spitzenrand .	.	S
Damen-
Unterkleider
mit Perlonspitze, alle 1 GroBen............S
Pcrlon-
Biistenhalter
einmalige PaBform . S Damen-
Gummischliipfer
der angenehme Strumpf-giirtel, nur ... S
Perlonstriimpfe
nur solange vorratig S Nahtlosc
Perlonstriimpte
jetzt nur .... S Knie-
Pcrlonstriimpfe
mit und ohne Naht S
Damen-
Krausel-W under-Striimpfe
K inder-Polohemden
reine Baurmvolle . S Knaben-U n terbosen
aus kochfestem Ripp-Trikot...........S
Madchenseidenhosen maschenfest, alle Gr. S K inder-M odepul 1 i indanthren gefarbt, alle GroBen...........S
490
1980
5275
5980
1590
59B0
gso
gso
1590
030
129°
9.-
14.-
1080
1590
gso
gso
5"
19"
'Dit\\is mt/LrigjJbin. (JJfeise nur itn.
KAUFHAUS
SAMONIG
VILLACH AM SAHONIGECK
(V ir ki i s cAlflw(l 11(1 JCoroskem
NAJVEČJI CIRKUS EVROPE GOSTUJE NA KOROŠKEM
.Z gostovanjem v Wolfsbergu je začel največji nemški živalski cirkus Fraz Akhoff s turnejo po Koroški. Cirkus Althoff je po vojni obiskal skoraj vse evropske dežele in je dosegel najvišja odlikovanja,
n. pr. diplomo mesta Amsterdam, v Barceloni veliko nagrado internacionalnega festivala cirkusov in v Berlinu kot prvi in edini »zlato plaketo Ernst-Renz«. Družina Althoff, ki ji pripada direktor Franz

s
asm*.
mm®

šsrEfNMAtiG m SEINER ART
3 MANEGEN ■ 1 RIESJN-RENNBAHN
PRIDE
po sedmih iletih slavnega potovanja po inozemstvu, kjer je žel velike uspehe, sedaj s 3-urnim orjaškim programom in vrhunskimi mednarodnimi senzacijami, samo za nekaj dni v
BELJAK
na travniku ob Tirolerstrasse
Otvoritev dne 25. avgusta 1949 ob 20. uri Samo 4 dni, od 25. do 28. avgusta 1959 — Vsak dan dve predstavi in sicer ob 15. in 20. uri.
Predprodaja vstopnic: knjigarna Heuss & Schleifer, 8. Mai Platz 4, telefon 47-00, in cirkuški telefon 59-06
Nato bomo od 29. avgusta do 3. sept. gostovali v Celovcu.
Za 400 živali iščemo: seno, oves, otrobe, slamo, žagovino, meso za krmljenje divjih zveri itd. Takojšnje ponudbe s
cenami na
Circus Franz Althoff, z. Z. in Villach
Ogled živali dnevno od 10. do 19. ure
SommerschluBverkauf	
im TEXTILHOF	
RESTE, per Meter	 RESTE, per Meter	 BUNTE TUCHENTBEZOGE		 BUNTE POLSTERBEZuGE 	 EEDERKERNMATRATZEN, 15 Jahre Garantie	S 5.60 S 9.80 S 49.- S 12.-S 469.-
■Ba("WaWa||	KLAGENFURT 1 CA 1 3 L	W C ALTER PLATZ	
Althoff, je najstarejša cirkuška dinastija v Evropi.
Skoraj 500 oseb oz. sodelavcev je zaposlenih pri letošnjem programu, ki obsega atrakcije in artistične vrhunske mojstrovine iz dvajset dežel. V zoološkem vrtu je okrog 320, povečini dresiranih živali. Direktor Franz Althoff je lastnik največje evropske konjušnice s približno 150 konji.
Ponos cirkusa je naj večji uspeh svobodne dresure 48 konj, ki vsi v hržem diru ubogajo vsak migljaj direktorja Althoff-a.
Program, katerega so videli v Wolfsber-gu nudi še celo vrsto raznih drugih atrakcij: izredne podvige nam pokažejo krotilec Theo Lingen s svojimi levi in Mister Charles s tigri. Eugen Paludniak predvaja skupino belih medvedov. Nekaj neverjetnega: beli medvedje .pijejo iz steklenic. In dalje je šla točka za točko. Naenkrat smo lahko videli tri sapo jemajoče artistične točke visoko v zraku. Miss jeanette je stala na glavi na trapecu, dva Carrois. pokažeta nevarne zračne skoke in dva Fram is se izkažeta z mojstrsko akrobatiko.
Prijeten je pogled na dresirane konje lipicanske in arabske pasme, ki jih vodi Har-ry Althoff. Nevarna točka je »The Flying ConsteMation«, ki jo izvaja švicarska družina Bronley, na majhnem letalu, ko to kroži pod kupolo cirkusa.
Omeniti je treba še tri sestre Rogges, ki se podajo na lesenih kroglah na mostič, nagnjen 45 stopinj.
Torej, zabeležite si, cirkus Althoff gostuje v Beljaku od 25. do 28. avgusta in v Celovcu od 29. avgusta do 3. septembra. Ne zamudite tega prekrasnega cirkusa!
Štedilnike, peči kmetijske potrebščine
ugodno in na obroke pri
Uom H/ecni#
Klagenfurt, Paulitschgasse (Prosenhof)
MOBELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
Theatergasse 4
Das Haus dve Hlapel ❖ :
1.	Riesenauswahl - iiber 100 Ausstauungen
2.	Die besien und billigsten Mobe) Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900
S. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-sen
4. Zustellung frei Haus mi( eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
l,olstenn6beln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr raaBigen Preisen
S W - NOBEL - VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen Archifekfenl
v našem listu •
EHE SI E EINE NAHMASCHINE KAUFEN, BESUCHEN SIE UNSERE GROSSE
NAHMASCHINEN-SOMMERAKTION
dic \v!r von MONTAG, 17., bis einschl. SAMSTAG, 22. AUGUST 1950, vcramslalten.
Bei einmalig billigen Preisen bringen wir ihnen erstklassige Qualitats-NShmasdiincn in den bekanntesten Marken mit langjahrigen Garantien.
UNSERE SCHLAGERS
HAUSHALTS-NaHMASCHINE, in Hochglanz poUtiert, Nuli-Vcrsenkinobcl, mil ein-gebautem Nahtisch, vor- und riickwSrtsnahend, audi /um Stopfen A A g A und Sticken, mit komplettem /uibehor und 5-jahiiger Garantie, nur J	aUU
HAUSHALTS-NaHMASCHINE, in elegantem	r O A A A
Hochglanz-NuBsalonschrank, sonst wie oben, nur	«5 «9-A W
ANZAHLUNG NUR S 300.-	MONATSRATEN S 150- ODER S 200,-
Bci Barzahlung Sonderrabatt! —	Derzeit GebrauchtnaiimaschLnen ab S 450.—
Nahmaschinen-Spezialhaus JOSEF RIEBLER* Spittal an der Drau
NEUER PLATZ (i
(friiher Johann-Berger-StraUe)
Telefon Nr. 25-88