J. PLEČNIK: VSAKDO JE RAD LEP IN VSAKDO UUBI LEPOTO Drugi trnovski pesnik Dr. Peter Krečič, direktor Arhitektur-nega muzeja na Karanovi 4 na Trnovem meni, da je svet z vso strastjo segel po Plečnikovem arhitekturnem pesništvu za-to, ker se je preobjedel gladkih, brezoseb-nih, skoraj po celi zemeljski krogli ponav-Ijajočih se oblik iz jekla, stekla, betona in drugih sodobnih tvarin. Od vzhoda do za-hoda in od juga do severa so si postala velemesta, mesta in tudi majhna sodobna naselja podobna. Arhitekt Jože Plečnik (1872-7.1.1957) pa je bil sin ljubljanskega mizarja, ki je imel svojo delavnico v Gradišču. Kljub uspehom na Dunaju in v Pragi nikdar ni pozabil, od kje izvira, ni izpovedano segel po tujih vzorih, ampak sta bila njegova umetniška vira zgodovina - svetovna in domača -, izpovednost kraja in njegovega življenja, v katerega je vstavljal svojo umetnino. Pa naj je bila to PLEČNIKO-VA LJUBLJANA, ali pa katerakoli majh-na ali veličastna podoba v kamnu, lesu, tudi modernih materialih — betonu, jeklu, železu — v na zemljevidu komaj zaznavni vasici ali v mogočnem velemestu. Janko Omahen, Plečnikov študent iz pr-ve ljubljanske generacije, je napisal v pred desetimi leti izdani knjigi »Izpoved« na-slednjo Plečnikovo trdno in pogosto doka-zovano trditev, orientacijo, življensko-ustvarjalno potezo. »Mislim, da je napak«, je odgovoril profesor, »če nekaj, kar šteje-mo za izrazito naše, ponavljamo in obuja-mo, temveč gre zato, da negujemo nam lastni način izražanja v umetnosti. Tega odkrijemo pri nas vsepovsod. Zato ga išče-mo in negujemo v njegovem nadaljnjem razvoju, kajti brez tradicije ni zdravega ustvarjanja. Tudi arhitektura zahteva kon-tinuiteto razvoja, da se lahko razraste v skupen izraz, ki povsod izpoveduje domo- Ta mesec Plečnikova razstava v Ljub-Ijani Da to niso bile le besede ustvarjalca, katerega dom si lahko ogledamo na Karu-novi 4 in katerega veličastni opus bo 20. novembra predstavljen tudi v rodni Ljub-ljani, točneje na Gospodarskem razstaviš-ču, je dokazoval tudi s tem, kot je zabeležil isti avtor v isti knjigi, da je. pri delih (na-grobniki, adaptacije, nove gradnje) zavr-gel tuje marmorje in segel predvsem po »podpečanu, hotaveljčanu, ihančanu, maiv morju iz Repentabra in Lesnega brda. Spet so začeli odpirati že opuščene kamno-lome.« Težko je zapisati, kaj bi Jože Plečnik dejal o današnji Ljubljani in njenih nase-ljih, kako bi zatrepetalo njegovo občutljivo srce ob pogledu na ožjo domovino, ki sicer ve zanj, ki ga v nekaterih oblikah tudi časti, a, ki se je bolj podvrgla tujim vzo-rom, kot poslušala svojo zgodovino z nje-nimi tisočerimi podznanji. Bo slavljenje /pariško ali svetovno/ Plečnikovega ustvar-janja le oplazil® našo arhitekturno kultur-no miselnost in ustvarjalnost? Se bo resnič-no zasidralo ozemeljsko in miselno med vse, ki odločamo o tej naši majhni domovi- •" "^^^^™™™^^™™ ~x Oglejmo si razstavo Bralce opozarjamo naj ne pozabijo obi-skati Plečnikove razstave na Gospodar-skem razstavišču, ki bo odprta po 20. no-vembru, razstavo, ki jo je lahko spomladi videl v Parizu vesolji svet. ^—.———_»—»—>•————^ ni in, ki trošimo njene vse redkejše dobro-biti. Vas pravzaprav lahko pospremimo s tako popotnico na veliki ljubljanski kultur-ni dogodek? Vrnimo se na Karunovo 4. Tu je v Pleč-nikovem domu Arhitekturni muzej. Nad 1.100 drobnih predmetov, ki jih je uporab-ljal pri delu in življenju tvorec nasveta projektantotn: »Oblači se skromneje, ka-kor ti gre, jej, kot ti gre, stanuj pa boljše, kot ti gre!« je na ogled vsem, ki želijo videti zapuščino moža, ki je 1921. leta prevzel stolico za arhitekturo na novo V Plečnikovi hiši na Karunovi 4 na Trnovem je na ogled za vse okrog 1100 predmetov tega velikana slovenske kulture ter nad 3000 dokumentov in stvaritev za strokovnjake posameznih področij. Vse večje bogastvo pa predstavlja tudi zbirka Arhitekturnega muzeja, ki domuje v številnih, svojevrstnih prostorih. Direktor in kustosi Arhitekturnega muzeja pa obiskovalcem prav radi spregovorijo o ureditvenih oseh, ki so vodile vizuelno iz Plečnikove hiše v številne dele Ljubljane. ustanovljeni univerzi v Ljubljani. Vsega materiala (načrti, makete, korensponden-ce, itn) pa je še trikrat več, a so na voljo le strokovnjakom z najrazličnejših področij. In, ker omenjamo v povezavi s Plečniko-vim imenom Arhitekturni muzej, naj nam njegov direktor dr. Peter Krečič oriše še njegove vsebine in akcije. Drugc leto bo arhitekturni muzej sla-vil jubilej »Prihodnje leto bo muzej dopolnil 15 let obstoja. Deluje na mejnih področjih arhi-tekturnega, industrijskega in grafičnega oblikovanja, urbanizma in fotografije. Njegov sestavni del je tudi BIO. Kot aktualno dogajanje v muzeju oziro-ma med aktualne naloge, ki jih izvaja nje-govih osem strokovnjakov s sodelavci bi uvrstil naslednje. Skrbimo zato, da zbere-mo vso pomembno dokumentacijo o zgo-dovini slovenske arhitekture. Zajemamo zapuščino prav vseh pomembnih sloven-skih arhitektov in njihovih ravnanj na po- dročju arhitekture v 20. stoletju. Imamo npr. tudi bogato zbirko izrezkov iz časopis-ja na omenjene teme (hemerotika). V zključni fazi je priprava razstave »Ro-manska arhitektura na Slovenskem«. Če bo ta bogata v sovji izpovedi, pa bo razsta-va »Pokopališča v Sloveniji« skušala biti problemska in izzivajoča. Zakaj? Ureje-valci krajine in naselij - starih ali novih -so ta stoletja spoštovani kraj ponižali v komunalni objekt ali, če se še grozoviteje izrazim v »sanitarno deponijo«. Cel svet spoštuje zadnja počivališča sorodnikov, so-krajanov, sobojevnikov, mi pa smo jih brez sramu neokusno obzidali z novimi naselji, cestami, čeznje speljali nadvoze, železnice, itn. Tudi pri tem želimo spomni-ti na čudovito Plečnikovo misel, ki je en-kratno izražena na Ijubljanskih Žalah, da moramo z velikim spoštovanjem in kultur-nim negovanje znati »razmejiti mesto živih od mesta Mrtvih«. razmišljal in zapisal: STANE JESENOVEC