A G R O HIT 61420 Trbovlje, Opekarna 5 Obvešča vse svoje kupce, da bo v mesecih: aprilu, maju in juniju 94 v vseh svojih poslovalnicah prodajo okrog 30 artiklov brez trgovske marže. PE CENTER, Trg revolucije 28/c PE DISKONT, Ulica 1. junija 1/a ' PE VALANDOVO, Sallaumines 3/c ■ PE HIT MARKET, Trg Franca Fakina 2 PE KOMUNALA, Cesta Tončke Čeč 2 in OSKRBOVALNI CENTER na Opekarni 5 v Trbovljah. Obiščite nas, ne bo vam žal! SE PRIPOROČA Mtm AGROHITd.o.o. KZi kmetijsko zadrugo izloke, z.o.o. poslovalnico M€D€fl tel.: 0601/73 696 NA ZALOG IMAMO OBUTEV POMLAD - POLETJE 94 ALPINA, PLANIKA, BOR, CICIBAN, ŠPORTNA OBUTEV ADIDAS 'm obutev iz UVOZA Nudimo AAODNE TORBICE, BIŽUTERIJO - DEKUŠKE BALERINKE, BELE ... 941 SIT - ŽENSKI SALONARJI... 1.126 SIT - STARTARKE ... 661 SIT - OTROŠKI ŠPORTNI COPATI... 1.073 SIT - MOŠKI SALONARJI... 2.955 SIT NA ZALOG OBUTEV, PRIMERNA ZA BIRME IN OBHAJILA! Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! kmetijska zadruga izlake, z.«.«. J Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovanskih knjig za nakatere produkte! - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina 4«£<255»S v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7® do 19°®, ob sobotah 7* do 13RP N._____________________________________ UVODNIK Prvi maj smo torej preživeti. Bomo tudi maj, ki že od nekdaj velja za mesec različnih imen. Mesec mladosti se je obrabil, v zadnjih letih mu predvsem mladi nadevajo bolj sveže ime: mesec radosti. Še vedno pa za večino ostaja maj mesec ljubezni. Pravi čas prihaja ta letošnji maj. Ljubezni potrebujemo kot lačni kruha. P.S. Ne pozabite, prihodnji teden se vidimo že v četrtek. Etijev zadnji dosežek iz nove družine avtomatov, plod znanja strokovnjakov tega podjetja, z imenom ETI MAT. Zanj e Mietje prejelo svoj prvi hm patent. Udeležba v Hannovnj pa SJ* “ T " sl“' «IS4™- »»*> ita K «Mi KRESOVANJE NASLOVNICA: AÙ Uro* Kitimo FOTO: Tomo Brezovar —r §ps:|£ 1: ..‘riL ( I_____z; 1 ^ Qi J . " 77^ fr a** M1 | Z ) ..TA tjrr V ogledalu: Jani Pajk V Delozi s polno paro Litija v primestnem prometu slovenskih železnic Preživeli smo 1. maj Dolšina kontra Švagan Drnovšek je odgovoril upokojencem Novosti v knjižnici Toneta Seliškarja Fešta, da dol padeš Alenka Ličar na MEP Barva vozila = značaj voznika Izziv umu Glasujte za svoj par ________________________________, pilli KOLEDAR DOGAJANJ 25. aprila - Zagorsko Delozo partnerji trenutno zasipavajo z naročili, tako da jih mora celo odklanjati. Polno bodo zasedeni še vse do avgusta. Zaradi enegapomembnejših poslov pravijo, bodo tudi teden dni prej končali kolektivni letni dopust. 25. aprila - Svoje dosedanje delo v zadnjih aprilskih dneh pregleda tudi odbor za organiziranje centra za bolezni dojk pri trboveljski Splošni bolnišnici. Doslej seje na posebnem računu nabralo za 6,6 milijona tolarjev, akcija pa bo trajala še vse do septembra. Na ŽR številka 52700-763-27840 pa se še zbira denar... 26. aprila - Državni zbor tega dne na svoji izredni seji dokončno določi referendumska območja za ustanovitev novih občin. To pa pomeni, da bodo 29. maja, na referendumu, samostojno območje predstavljale tudi Izlake - občina v občini, kot je ta primer dobil poimenovanje. 26. aprila - Izlaški ETI Elcktroelemcnt se lahko pohvali še z enim dosežkom. Na pravkar minulem svetovnem industrijskem sejmu v Hanovru je za plod lastnega znanja, za t.i. etimat, prejel prvi tuji patent. Na trgu bo menda še letos. 27. aprila - Včasih dan osvobodilne fronte, zdaj t.i. dan boja proti okupatoiju. Za večino zaposlenih dela prost dan, ki ga mnoga podjetja raztegnejo vse do 3. maja, za šolarje pa tretji dan enotedenskih prvomajskih počitnic. 28. aprila-Šc malo, in v trboveljski Cementami bo stekla270 milijonov tolarjev vredna naložba, ki naj bi podjetju že v začetku prihodnjega leta prinesla linijo za paletizacijo, nov pakirni stroj in novo skladišče. 30. aprila - Nevarno topel, že kar vroč in sončen aprilski dan. Po mnogih letih končno spet eno suho kresovanje. Najbolj veselo je ta večer na trboveljskih Kipah, pa v Prapretnem v Hrastniku, Zagorjani paimajo letos svoj "ogenj" karnaplazupodRuardijem. Da kopice manjših ognjev po okoliških hribih, hribčkih, vaseh in zaselkih ne omenjamo. l.maja - v trboveljski Termoelektrarni tokrat ne začnejo z načrtovano 14-dnevno revizijo. Ta bo na vrsti oktobra, TET pa vseeno stoji, saj je v državi elektrike trenutno dovolj. Polona Malovrh MAJ - SPETI NOVI I fSS&MC o* UJAQ3J00V JAMI PAJK Le stežka bi med zasavskimi profesorji srečali človeka, ki je tako vpet v življenje in tolikokrat omenjan pri različnih ljudeh. Učenci celo pravijo, da ni najti tistega, ki gane bi maral. Označili sogakot duhovitega, prijateljskega,... Sampapravi,daso mnogi začudeni, daje poklicno uspešen. Poučeval je na Strojni tehnični šoli v Trbovljah, zdaj dve leti uči na Gimnaziji - ekonomski šoli. Se vedno se izobražuje, ker je vse več novih športnih panog in te tudi spremlja. Posebej mu je všeč, ko vidi, da njegov predmet dobiva veljavo, saj je bila telovadba dolga leta odrinjena na stranski tir. "Vsak človek bi moral biti seznanjen z osnovami rekreacije," meni Pajk. "Pozabljamo, da se premalo gibljemo, hodimo v hribe,... Tudi pravilni prehrani posvečamo premalo časa." Z učenci se dobro razume, poskuša j ih navdušiti za različne športne dejavnosti, sploh v okvim športnih dne vo v ima to priložnost. Pomaga pa j im tudi pri novinarskem krožku, oziroma pri oddaji 100 na uro na trboveljskem Kanalu 10. Letos je bil najbolj vesel, ko gaje Jure Zdovc določil za vodjo Košarkaškega kampa v Portorožu. Vsako leto se udeleži kakšnega športnega seminarja, zdaj je tudi na šoli napredoval v svetovalca. Vsekakor pa je v ospredju njegovo pedagoško delo in kot tak je pri učencih uspešen. Pravi sicer, da je šport panoga, ki je različno priljubljena. Vedno je prijazen; če je treba, tudi koga pohvali. "V športu je pač tako, da stremiš za čim boljšim uspehom," pravi Pajk, "tekmovalnost je vedno prisotna." Kot je omenil, je merilo njegovega dela razumevanje učencev in dokler bo tega na pretek, bo luštno. V šali je sicer pripomnil, da ga včasih učenci bolj poznajo kot domači, vendar skrbi tudi za to, da so doma dobri prijateljski odnosi. Če je treba, rad poprime za delo, še kuhanje mu gre dobro od rok. Petra Radovič B FtìTa tedna Regrat že cveti. Foto: Tomo Brezovar Nič z remontom Trbovlje - Prvega maja letos v trboveljski Termoelektrarni niso začeli z načrtovano revizijo, to je s predlogom in zamenjavo morebitnih dotrajanih delov, temveč so jo prestavili za pol leta - na oktober. Razlog za to je v glavnem v pomanjkanju denarja. Vseeno so v TET v zadnjih dneh aprila in v prvih dneh maja, ko zaradi tega, ker je bilo v državi dovolj energije, niso obratovali, opravili nekaj del kot predpripravo na jesensko revizijo. Prve kilovate električne energije pa so po tednu dni premora v omrežje zno vaposlali po praznikih, to je 3. maja. Sicer pa so do konca aprila svoj plan presegli za 20 odstotkov, kar pomeni, da so v teh štirih mesecih proizvedli 204 gigavatne ure energije. P.M. Seja IS odpadla Trbovlje -Zaradi nesklepčnosti (manjkala je večina članov), je za torek, 3. maja, sklicana seja IS skupščine občine Trbovlje odpadla in bila prestavljena na naslednji torek, 10. maja ob osmi uri. Je morda temu krivo lepo vreme ali popraznično razpoloženje, bodo povedali manjkajoči člani na naslednji seji. R.Š. Vrhovo z manjšo močjo Vrhovo - Ugodni hidrometereološki pogoji so vplivali, da hidroelektrarna Vrhovo obratuje že od 20. aprila, vendar z zmanjšano močjo. Trenutno delajo z dvema agregatoma (prvim in tretjim) in sicer z delovno (in jalovo močjo) 5,7 MW. V tem mesecu pa pričakujejo tudi obratovanje s polno močjo, če bodo hidrološke razmere primerne. R.Š. : ipwpq! : fc*> P» četrtkih V Delozi s polno paro V zagorski Delozi imajo v teh dneh polne roke dela - v glavnem za tujega, nemškega partnerja. Trenutno je povpraševanje po njihovih storitvah tolikšno, da naročila odklanjajo. S polno paro bodo delali še vse do avgusta, medtem ko imajo do konca leta trenutno zagotovljenih 60 odstotkov poslov. Toda, kot pravijo, se jim ni bati, da do tedaj ne bi poiskali manjkajočih naročil. Osamosvojitev Slovenije je pomenila mejnik tudi za to, trenutno 220-člansko podjetje. Največ t.i. Ion poslov so tedaj opravljali za Veliko Britanijo, Nemčijo, Avstrijo in Švedsko. Med vojno je v poslovanju s tujimi partnerji prišlo do prekinitev, tako da so bili prisiljeni opustiti svoj osnovni program, za katerega so tudi specializirani - to je za šivanje delovnih zaščitnih oblek. Morali so se preusmeriti v šivanje modne konfekcije, delali pa so celo policijske uniforme. Lani so se razmere za Delozo že začele izboljševati, poslovno leto so zaključili pozitivno. Toda, kot pri tem poudarjajo, predvsem na račun nizkih plač. Letos pa se Deloza vrača v svoje stare tirnice, saj je znova začel teči njihov že omenjeni osnovni program. Delozaje med prvimi podjetji vZasavju, pa celo v Sloveniji, ki so oddala program lastninjenja. To so storili že novembra lani, marca pa so ga kot prvo zasavsko podjetje od agencije dobili tudi potrjenega. Odločili so se za varianto z notranjim odkupom, za katero bodo zadostovali že certifikati zaposlenih, nekdaj zaposlenih in upokojencev. Pa še ena dobra vest v Zvezi z Delozo: v podjetju so se odločili, da začnejo na novo zaposlovati. V teh dneh bo tako z enomesečnim poskusnim delom začelo približno 14 konfekcijskih šivilj. A.H. Referendum in praznik Izlake - V maju bodo člani svetaKS Izlake imelipolneroke dela. Ne čaka jih le organizacija referenduma, kar je trenutno najbolj aktualna tema, temveč tudi krajevni praznik. Letos mineva 50 let od požiga kmetije v Orehovici in temu primerno bodo Izlačani obeležili svoj praznik. Tako bo 20. majapo komemo-racijipri spomeniku vOrehovici zadnji zbor krajanov pred napovcdanimreferendumomza novo občino Izlake. Na tem zboru krajanov bodo predstavniki občine Zagorje še zadnjič krajanom pojasnili vse pristoj- nosti novih občininjimodgovo-rili, v kolikor bodo poznali odgovore, na vsa vprašanja. Temu bo sledila slavnostna seja v počastitev krajevnega praznika. Ob tej priliki predvidevajo otvoritev kabelskega študija v večnamenskem prostoru v domu družbenih dejavnosti. Po predvidevanjih odbora za kabelsko TV, ki mu predseduje Jože Lukmar, naj bi še letos začel z oddajanjem lastnega programa, ki bo obsegal vsakodnevno krajšo informativno oddajo. Ob krajevnem prazniku pa bodo dobili svoj prostor v DDD tudi radioamaterji in Avto-moto društvo Izlake. M.K. o Litija v p i*i illesi nemili pi*oiuotu slovciisliili Od 3. maja do 28. maja bo na slovenskih železnicah uvedena poskusna proga, ki ho vključevala v ljubljanski primestni promet tudi Litijo, proga pa bo podaljšana vse do Medvod. Do sedaj jc vsak dan vozilo iz Litije v Ljubljano 21 vlakov, v obratno smeri pa 20. Po novem j ih bo v Ljubljano in naprej na podaljšani progi vozilo osem več, torej 29, izLjubljane pa 27. Uvedene so tri nove postaje: Medvode, Vižmarje in Litostroj, za katere menijo na slovenskih železnicah, da jih bodo uporabljali tisti delavci, ki nimajo službe v središču Ljubljane in morajo sedaj vožnjo nadaljevati z mestnim potniškim prometom. Marjan Weilgoni, šef litijske železniške postaje, nam jc povedal, da bodo sedaj v jutranji konici od 4.51 do 8.23 ure in popoldanskem času od 12.15 do 16.15 ure vozili vlaki na manj kot pol ure in da za število potnikov, ki se bodo peljali do Ljubljane, ne bo problemov. Kako sc bodo za prevoz z vlaki odločali Ljubljančani, še ne vedo in zato jc čas do sprejetja novega voznega reda poskusni. Želijo, da bi nov vozni red vključeval tudi te dodatne vožnje. Železničarji računajo, da se bo marsikateri zaposleni Lilijan, ki se sedaj vozi vsak dan v službo z osebnim avtomobilom, spet preusmeril na vlak, če bo vozil tako pogosto in tudi naprej od glavne železniške postaje. Tudi zato, ker je cesta Litija - Ljubljana postala v zadnjih letih cnanajbolj nevarnih in prometnih. Naslovenskih železnicah pripravljajo tudi večposodobitev. Trideset let stare gomuljke bodo zamenjali z supermodernimi vlaki. Morda se bomo poskusno s takim vlakom peljali že avgusta letos. J.K. ^ --------^ Po podatkih splošne bolnišnice Trbovlje so zanakup aparata mamograf od 23. do 28. aprila prispevali: Gimnazija-Ekonomska šola Trbovlje - prostovoljni prispevki delavcev (razlika) - 2.000; Trgovina Katarina - 5.000; Nuša Zakonšek, Zagorje - 1.000; Silva Uranič, Trbovlje -1.000; Vivod d.o.o. Trbovlje -1.000; Marta Rota, Trbovlje -1.000; KosaGarantini, Trbovlje - 1.000; Vojka Povše - Krasnik, Dol pri Hrastniku - 8.000; Knjižni hram Breda Lapornik, Trbovlje - 30.000; Mehanika d.d. Trbovlje - 50.000; MR Market d.o.o. Trbovlje - 10.000; Silvestra in Benjamin Povirk, Zagorje - 3.000; Jana Košič, Trbovlje -1.500; ViktorijaMatešič, Trbovlje - 2.500; Olga Plevnik, Trbovlje - 1.000; Ani Jelen, Dobovec -10.000, DMV d.o.o. Trbovlje-10.000; Semenarna Malina, Trbovlje - 5.000; Društvo onkoloških bolnikov, Zasavska sekcija Trbovlje - 8.400. Zbranih sredstev od 23. do 28. aprila jc 151.400 tolarjev; skupno pa 6.793.502 tolarjev. vL.........- —- J Danes mesta niso več tako čista kot so bila včasih, ko še nismo imeli industrije. Pa tudi sami smo veliko pripomogli k temu, da naše okolje, v katerem živimo, ni čisto. Zato se radi kdaj pa kdaj, predvsem ob koncu tedna, odpravimo v bližnjo okolico. V Zagorju je najbližji Ruardi, kjer si lahko ogledamo treninge psov ali pa sprehod nadaljujemo v Vine ali na Klančiše. Posebno prijetni sprehodi so spomladi, ko vse cveti, zelenijo drevesa in sc prebujajo živali. Lahko rečemo, ,da si spočiješ ušesa od vsakodnevnega mestnega hrupa oči. Pa ti takole mimogrede lahko pokvari dan razpadel star tičko, ki gaje nekdo malomarno porinil po hribu na Ruardiju. Kaj ne obstajajo za stara vozila odlagališča? Enega sem celo sama opazila ob cesti pred Lilijo. Kaj ne bi bilo lepše, če bi ga lastnik odpeljal tja? Morda bo lastnik spoznal svoje vozilo in nekaj ukrenil, da le-ta ne bo več kazil zeleno okolje, ki ga še imamo. Vendar'je upanja bolj malo. Na prangerju pa vseeno m visi. 'omo Brt a w Stara zahodna deponija pri Termoelektrarni v Trbovljah je počasi odslužila. Po besedah direktorja TET Janeza Pergerja je letos glede na ovrednoteno elektroenergetsko bilanco stanje spremenjeno, saj letos ne opravljajo remonta, temveč le pregled naprav. V endar ga ne bodo opravljali, kot ponavadi v pomladanskih mesecih, temveč zaradi ugodne jesenskehidrologije vjeseni, ko trboveljskeelektrarne Slovenija ne bo potrebovala. Nesmiselno bi bilo sedaj ustaviti elektrarno, ko ima rudnik velike težave z zalogami premoga. Boljše bo z dokončanjem deponije Lakonca. Zahodna deponija ob elektrarni je manj operativna, premog lahko odlagajo le še na dveh tretjinah razpoložljivega prostora, tretjino so porabili za gradnjo spodnje presipne postaje in transport premoga iz bodoče deponije Lakonca v proizvodnji objekt bloka IV TET. Velenju in Trbovljah ni. Tehnologija čiščenja se izboljšuje, tako da stroški izgradnje čistilnih naprav postajajo manjši," nadaljuje direktor TET Janez Terger. Čistilna naprava stane od 60 - 90 mio DEM, nova elektrarna pa stane okrog 400 mio DEM. Proizvodnja električne energije s plinsko tehnologijo, oziroma s tekočim gorivom diesel II, je možna v vsakem trenutku, v Trbovljah so še vedno postavljene naprave moči 62 MW. Vendar je planirana samo za V teh dneh v elektrarni nadaljujejo z uresničevanjem investicijskega programa. Izbrali so najbolj ugodne ponudnike razpisa, ki je bil opravljen na osnovi proračunskih sredstev, to sta Rudis Trbovlje in Gradis Ljubljana. Kot začasni prostor za delo bodo uporabljali del pod deponijo Lakonca. Novo deponijo gradijo na novi lokaciji naLakonci. Imela bo zmogljivost300.000toninbopotem služilakotdeponijazaslovenske premogovne rezerve. Trenutno je na zalogi okrog 85.000 ton premoga. Na začasni deponiji Lakonca razpolagajo še s 50.000 tonami dodatnega premoga. Velik strošek predstavlja premog na deponiji Rudnik, ker ga morajo prevažati iz stare deponije v bližino deponije Lakonca. Ta premog nameravajo po končani izgradnji nove deponije prestaviti nanjo, od koder ga bodo lahko normalno prevažali v elektrarno. Po izdelavi spodnje presipne postaje in deponije Lakonca naj bi tudi prenehali z deponiranjemna zahodni deponiji. Republiški gradbeni inšpektor jim je določil datum, kdaj naj bi zahodna deponija prenehala delovati (zaradi dotrajanosti objektov na njej). Sanirali so že določene elemente na zgornjem koridorju. Nova deponija naj bi bila pripravljena za obratovanje do maja leta 1995. Njeno obratovanje bo pomenilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih delavcev. Janez Perger je po vedal, da v TET občasno dobijo premog boljše kvalitete. To seveda omogoča tudi boljše obratovanje. Na zadnji seji odbora za električno energijo pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani je povedal, da v TET niso občutljivi na slabše vrste premoga iz zasavskih premogovnikov, saj so z revitalizacijo uparjalnikakotlaprilagodili kotel tem vrstam premoga. "Pri uporabi premoga v bodoče si moramo biti Slovenci na jasnem, da svojih lastnih energetskih virov nimamo drugje, kot v Šaleški dolini in Zasavju," pravi Perger, ki obenem meni, da moramo v Sloveniji izkoristiti "božji dar" (ugodne hidrološke razmere). Prepričan je v ponovno konsolidirano gospodarstvo. "Tovarne si ne bodo mogle privoščiti, dabi lahko obratovale samo v obdobju ugodnih hidroloških razmer. Slovenci moramo imeti lastne vire dovolj močne, razpoložljive v vsakem trenutku in v zadostni količini. Ne smemo biti energetsko odvisni samo od uvoza, s tembi bila vprašljiva suverenost države. Potrebno je izkoristiti vse vodotoke. Na zahodu si privoščijo, da lahko gradijo na zalogo, pri nas si tega pač ne moremo," je dodal. Obenem upa, da se bo vlada odločila za gradnjo hidropotencialov s tujimi vlaganji, saj imahidrocnergetski objekt daljšo življensko dobo, če ga kvalitetno vzdržujemo. "Že zaradi obstojasamegarudnikabi morali v zasavski dolini zgraditi nadomestni objekt ob obstoječi elektrarni. Država se ne more odpovedati rudnikoma v Trbovljah in Hrastniku, ker navsezadnje druge energije v obratovanje v času, ko nastopijo konice porabe energije. V načrtih elektroenegetske bilance je proizvodnja v plinskih napravah trboveljske TET načrtovana le v višini 5 GWh letno, čeprav bi lahko z njo lahko proizvedli okrog 350 GWh letno. Vzrok, zakaj jih ne, je enostaven - predrag primarni energetski vir. Objekt koristijo le, če je veliko pomanjkanje energije v sistemu, ker s tem lahko preprečijo razpad elektro sistema v Sloveniji. Rudi Špan S ^ '• - ^ Pričenja se kopalna sezona V Medijskih Toplicah vsako leto uradno začnejo poletno turistično sezono 1. maja. Tudi tokrat so bili bolj ali manj polni termalne vode zunanji bazeni in skoraj zagotovoso najbolj neučakani kopalci odprli čas plavanja na prostem. Lepo bi bilo, če bi imelo to poletje veliko sončnih dni in da bi tudi tokrat prihajalo v ta kraj še več oddiha željnih ljudi. Če pravimo še več, nikakor ne mislimo preveč, kajti če jih je le preveč, kakršnokoli plavanje ni mogoče. Tudi to so imeli pred seboj upravitelji Medijskih Toplic, ki so se odločili za nekoliko višje cene kopanja, kot so bile veljavne lani. Kopališče čaka na kopalce. Odrasli bodo morali odšteti za ves dan 500, med prazniki pa 600 tolarjev; otroci bodo ob delavnikih plačali 400, ob nedeljah inpraznikih 500 tolarjev. Popoldanska karta od 16. ure dalje bo za vse enako 300 tolarjev. Tudi letos uvajajo nočno kopanje, ki bo vsakogar stalo po 500 tolarjev in to od 20. do 23. ure. Pripravili so tudi takoimenovano letno karto. Odrasli bodo plačali zanjo 8.000, otroci 6.000 tolarjev. V teh cenah kopanja je vračunana tudi brezplačna vožnja po toboganu. Plačilni pogoji za nakup letnih kart so ugodni; vsako karto je mogoče kupiti na dva obroka, nakup dveh ali treh pa na tri čeke. Posebne ugodnosti nudijo podjetjem. V predsezoni, maja in deloma junija, odvisno od vremena, bodo bazeni odprti od 10. ure dalje, poleti pa že od 9. ure. Vstopnina bo v predsezoni 400 tolarjev. Obljubljajo tudi več ležalnikov in senčnikov. Utegne se zgoditi, da bo kopanje moteno, kajti kot je videti, je gostinsko podjetje šele zdaj na tem, da zbere ves potreben denar za graditev pokritega kopališča in druge stranske objekte. Pravijo, da bodo morebitne zadrege zaradi gradnje sproti objavljali, da ne bo prehude krvi. Saj gradbena dela ne morejo prestavljati na jesen, ker bi bili stroški še višji. Milan Vidic L ' —j a#. Kdaj nova cesta Radeče - Te dni nadaljujejo z betoniranjem struge Sopote. Gradisevci pravijo, da se bo delo zaradi neugodnih razmer v aprilu za nekaj dni zavleklo. Korito bo po končanem betoniranju osnova za izdelavo pre-črpališča na koncu Sopote, ob izlivu v Savo. Še vedno ostaja neizdelana (asfaltirana) trasa ceste Suhadol - Savna peč. Po prvotni razlagi je Tegrad Celje oddal ureditev ceste v izdelavo celjskemu in ljubljanskemu cestnemupodjetju. Prvi bi moral začeti z asfaltiranjem v aprilu, drugi v maju, vendar razen na nekaterih delih do Savne peči cesta ostaja razkopana. Uporabniki komaj čakajo, da se jih asfalterji usmilijo, pa čeprav na račun začasne zapore. Rudi Špan V- 1 Komunalna dela £ 111 Izlake-NasejisvetaKS, kije | potekala 22. aprila, so ugotovili, ^ da dela potekajo na vseh cestah po načrtih. Tako je cesta Krače - Smučidol - Šemnik pripravljena za asfaltiranje, vendar na tajništvu KS še niso vedeli povedati, kdaj bo to potekalo. V gradnji je tudi del ceste zaPavelk (odcep zaMarelo). VII. polletju bodo začeli s pripravljalnimi (makadamskimi) deli na cesti v Valvazorjevo ulico. S Cestnega podjetja Ljubljana so poslali odgovor na predlog II. variante rekonstrukcije ovinka Ajda. V njem so upoštevane skoraj vse pripombe stanovalcev bloka glede odcepa k bloku. M.K. Nov odbor RK Izlake - Na zadnji seji sveta KS Izlake so bili člani seznanjeni s problematiko delovanja odbora RK. Le-ta je doslej delal v zelo majhni zasedbi. Zato so na seji potrdili nove članice, ki bodo lahko v bodoče lažje do- segale zastavljene cilje. Članice odbora so : Mari Drobne, Marjana Gošte, Stanka Gavranovič, Polda Rems, Sonja Bedrač, Desanka Kreča, Marija Pavšek. M.K. Zanzibar obnovili Trbovlje - Slaščičarna Zanzibar, ki spada v Gostinsko podjetje Rudar v Trbovljah, je pred dnevi praznovala 20-letni-co delovanja. Zaradi tega so lokal po tolikih letih povsem obnovili z namenom, da se bodo gostje v njem kar najbolje počutili. T.L. Plesno tekmovanje Hrastnik - Plesna šola Miška in lokal Bambus bar iz Trbovelj pripravljata 7.maja plesno tekmovanje, ki bo v Športni dvorani v Hrastniku. Prireditev se bo pričela ob 14. uri s predtekmovanjem, ob 19.uripa bo finale. R.Š. Agilitty Zagorje - Kinološko društvo Zagorje vabi na zanimivo agilitty prireditev, ki bo 7. maja od 9.do 12.uredaljenapoligonu naSelu(nadribnikom) vZagor-ju. Prireditev bo še posebej zanimiva za otroke, saj si bodo lahko ogledali mnoge spretnosti pri premagovanj u o vir različ nih pasem. Vstopnine ni! I.L. četrtkih SPBAST. il ! m ■ d.o.o. K sodelovanju vabimo podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 kreativnega ambicioznega dinamičnega razgledanega neobremenjenega sodelavca, ki mu ni tuja sposobnost vodenja, ima managerske sposobnosti in dobro obvlada slovenski jezik. Cenjene ponudbe za sodelovanje pričakujemo do 15. maja na naslov f® Costa 20. julija 2c, 61410 Zagorja o/S Poklicali vas bomo na razgovor. i! 1. -3. PISMO-Viki (2) 2. -1. VZEMI ME-Panda (3) 3. - 4, ZMIKAVTI - Don Mentoni Band (5) 4. - 5. POLJUBI ME - Plestenjak & Kozarič (4) 5. -/. SLALOM BEAT - Košir rap team (1) i 1 .-3. EVERYTHING CHANGES - Take That (4) 2. -/. ROCK N ROLL KIDS - Harrington & Mogettigan (1) 3. -2. THE MOST BEAUTIFUL GIRL IN THE WORLD - Symbol (2) 4. -4. ILL REMEMBER - Madonna (4) 5. -5. ROCK N ROLL DREAMS COME TRUE - Meat loaf (3) H Glasujem za: ^ S Moj naslov: ii; at I Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje £ do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. MTuWSllBmS MALGAJ ----------/00 te-------- - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! RENAULT VW - AUDI TRBOVLJE -----------/00 te-------- - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit,' leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! Zabava VDC-ja Prejšnji teden, 26. aprila so se v klubu Mesečina zabavali gojenci Varstveno - delovnega centra Zagorje. "Vsako leto jih povabimo na pizzo," je povedala lastnicakluba, Nataša Flere. "Prizadene te, če vidiš človeka na vozičku, zato to ni samo humana gesta, marveč smo tudi v klubu veseli, da se dobro počutijo pri nas." Ana Režim, direktorica centra pa je povedala, da imajo tudi njihovi učenci željo po razvedrilu: "V Varstveno - delovnem centru Zagorje je poleg dela poskrbljeno tudi zapresti čas ter zdravstveno, socialno, psihiatrično obravnavo." "Ropota sicer nisem navajen," je pripomnil 32-letni Sandi Povše, "vendar se dobro počutim. Sicer pa največ poslušam pop-glasbo." V Varstveno - delovnem centru vodijo gojence na različne izlete. Tudi 41-letni Stanko Leskovšek ni imel pripomb: "S pogostitvijo sem zadovoljen, z glasbo tudi." Gojenci so stari od 16 pa do 45 let, v Mesečini pa se je oglasila tudi Vera Korošec, mati dveh hčera, Urše in Mojce, ki sta tudi v Varstveno - delovnem centru. Povedala je: "Starši smo brez skrbi v službah, ker so otroci v varnih rokah. Vsi med seboj dobro sodelujemo." P.R. Delo medobčinskega inšpektorata v občini Hrastnik VELIKO DELA - MALO KAZNI Inšpekcije so na področju občine Hrastnik v letu 1993 opravile kar 6959 pregledov, kar je za petino več kot leto poprej. S svojim delom v zadnjem lanskem tromesečju so inšpektorji seznanili hrastniški izvršni svet. Med najbolj dejavnimi je bila sanitarna inšpekcija, ki je v zadnjih treh mesecih lani devetnajstkrat nadzorovala prepoved reklamiranja cigaret v gostinskih obratih in trgovinah z živili, opravila osem lokacijskih in tri tehnične preglede ter izdala 21 soglasij. Med drugim je sanitarna inšpekcija izrekla štiri mandatne kazni zaradi nehigienskega ravnanj a z živili in štirim gostinskim lokalom naložila, da uredijo kuhinje. Veterinarska inšpekcija se je lotila predvsem sistematskegaodkri vanja, zatiranja in preprečevanja mastitisa. Odločbe o zdravljenju te bolezni so bile izdane štirim kmetom, pri katerih so naleteli na znake te bolezni. Preverjali so tudi proti steklini necepljene pse. Ponovno so izročili pozive 54 lastnikom. 19, ki sejih še vedno ni odzvalo, bodo prijavili sodniku za prekrške. Tržna inšpekcija je delala izključno po obveznih navodilih Republiške tržne inšpekcije. Na podlagi teh navodil so bili opravljeni kontrolni pregledi na področju cen kruha in moke, cen komunalnih storitev in ogrevanja... Na splošno večjih kršitev ni ugotovila. To velja tudi za preverjanje obratovalnega časa gostinskih lokalov, kijih je v zadnjih treh mesecih skupaj s policisti obiskala 11-krat. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ostale inšpekcije. Kmetijska bo po zaposlitvi agronoma v KZ Dol, ki bo svetoval strankam, prepovedala zasebnim trgovinam prodajo sredstev za varstvo rastlin, komunalna je petkrat opozorila občane, da morajo počistiti mm: Bilten ministrstva za MG Pospeševalni center za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije izdaja Bilten. Prva letošnja številka, obsežnejša kot ponavadi, je z barvno naslovnico in grafično dodelanim naslovnim znakom izšla šele aprila. Prinaša program dela Ministrstva za GD na področju malega gospodarstva, z možnimi viri za razvoj (Sklad za razvoj MG z garancijami, subvencijami in krediti, Razpisi za nacionalno pomembne programe. Tehnološki sklad za zahtevne projekte. Mednarodni projekti). Svojo dejavnost so v Biltenu predstavile nekatere sekcije -med njimi tudi Sekcija svetovalcev (med svetovalce se je pred kratkim po uspešno opravljenem izobraževanju vpisalo tudi nekaj Zasavcev). Zasledimo tudi spisek domačih in tujih sejmov, na katerih bo sodeloval Pospeševalni center in nekaj podrobno predstavljenih projektov (na primer: video učna ura marketinga). Tovrstne predstavitve projektov, ki jih podpira Pospeševalni center, izvajajo pa partnerji in člani mreže, so vsebinska novost Biltena. V tej številki je objavljen tudi seznam 405. članov, ki imajo urejen pravno - formalni status v pospeševalni mreži. Med njimi so vse tri zasavske občinske skupščine, vse tri obrtne zbornice. Območna gospodarska zbornica Trbovlje, zagorska Agencija za razvoj, tri zasebna podjetjaiz Zagorja, dveizTrbovelj in eno iz Hrastnika. Urejen pravno -formalni status jepogoj za pridobitev sredstev za sofinanciranje pospeševalnih programov, članstvo pa omogoča tudi najrazličnejše popuste. Na primer, cenejši nakup knjigeKjekupi-ti, kam prodati, ki seje v tem Biltenu znašla v rubriki Knjižna polica. Mateja Grošelj in izdala eno odločbo, požarno je izrekla pet mandatnih kazni, inšpekcija za delo je ugotovila eno kršitev predpisov o zaposlovanju pri avtoprevoznikih in tri pri zaposlovanju tujcev. Proti kršiteljem bodo ustrezno ukrepali. J.N. m Radečepapir še išče pot iz težav Lansko poslovanje Radečepapirja ni bilo pozitivno. Po besedah generalnega direktorja Janeza Zahrastnika sta razloga vsaj dva: nezasedenost proizvodnje banknotnih in ostalih zaščitnih papirjev in recesija v evropski in svetovni celulozni in papirni industriji. Menijo, da bodo šele v drugi polovici leta 1995 zapolnili s voj e zmoglj i vosti z naročili, kajti podj etj e je v preteklosti (do leta 1990) veliko poslovalo z Narodno banko Jugoslavije (od 30 do 40 milijonov nemških mark prometa na leto) in tako velikega kupca ni mogoče nadomestiti v kratkem času. Svoje je naredila svetovna gospodarska recesija, zaradi katere so se tudi druge vrste papirja prodajale po nižjih cenah, k temu pa je treba prišteti še izjemen porast cen surovin in neustrezno zaščito njihove dejavnosti s strani države. Proizvajalce strateško pomembnega papirja, takšnihje V svetu samo pet ali šest, v drugih evropskih državah v času recesije ščitijo z vsem mogočim državnim intervencionizmom (zaščitne carine, odpisi obresti, ugodnaposojilaitdj.TJakojev Avstriji in v skandinavskih deželah. Radečepapir in slovenska papirna industrija nasploh takšne zaščite kljub številnim opozorilom in prošnjam nista deležni. Janez Zahrastnik sodi, da večja zaščita njihove panoge ne bi prelomno vplivala nanjene poslovne dosežke, prav gotovo pa bi omilila težak položaj slovenskih papirnic, kolikor jih je še ostalo. V Radečepapirju bi pomoč potrebovali za prebroditev težav zaradi izgubljenih tržišč. Potem pa se podjetje ne boji tržnega boja, četudi bo to zahtevalo nekaj sprememb pri razvojni usmeritvi. Rudi Špan Izlake - Poleg tega, da gredo dela na strehi hotela Medijske Toplice na Izlakah h koncu, so od predprazničnih dni bogatejši za pomembno pridobitev. Odprli so zimski vrt in prenovljeno jedilnico. Pravzaprav skoraj ni mogoče govoriti o prenovitvi, saj stare restavracije skoraj ni mogoče prepoznati. Nova jedilnica je namreč zelo intimna, saj jo sestavlja niz separejev, ki omogoča obiskovalcem polnejše doživljanje kulinaričnih užitkov. Mize so pogrnjene s prti, ki se odlično vklaplajo z opečnato rjavo barvo lesa, kar daje obiskovalcu občutek topline. V ta ambient se odlično staplja zimski vrt z opremo v isti barvi in kupom rastlinja, ki spada zraven. Nedvomno bodo obiskovalci v takšno okolje raje zahajali, kot so doslej. To paje gotovo velika gostinskapridobitev ne le za Izlake, temveč za celotno Zasavje. Nova naložba v Cementarni Če bo šlo vse po načrtih, bodo v poletnih mesecih v trboveljski Cementarni začeli uresničevati še eno svojih naložb. Vredna bo 270 milijonov tolarjev, podjetju pa bo prinesla linijo za paletizacijo, nov pakirni stroj in novo skladišče. Trenutno iščejo izvajaca gradbenih del, v kratkem pa bo izšel tudi razpis za opremo. Kot napovedujejo v Cementarni, bo ta najverjetneje tuje izdelave, saj se poplegdomačih proizvajalcev s ponudbami oglašajo tudi proizvajalci z Zahoda. Julija oziroma najkasneje avgusta bodo tako na ploščadi za zgradbo trboveljske železniške postaje najprej morali porušiti staro skladišče in dosedanje vagonsko skladišče. Skladišče so zgradili sredi dvajsetih let, tako da se ga ne splača več sanirati. Novo vagonsko nakladišče bo pokrito, industrijski tir ob njem pa bodo preuredili tako, da bodo palete z vrečami cementa lahko nakladali tako na vagone kot na kamione. Z linijo za paletizacijo bo odpadlo dosedanje ročno nalaganje vreč, z novo pakirko, kot še imenujejo pakimo napravo, pa bo mogoče poleg 50-kilogramskih vreč polniti tudi 25-kilogramske. V Cementami računajo, da bodo naložbo dokončali še to leto, novosti nato tudi preizkusili, dela pa naj bi po novem stekla že v prvih mesecih prihodnjega leta. A.H. Nova mesnica na Dolu Dol pri Hrastniku - Pretekli četrtek je v trgovini Kmetijsko -gozdarske zadruge Jože Dolar iz Velike Pirešice odprl mesnico. Mesar, ki seje Hrastničanom predstavil s ponudbo mesain mesnih izdelkov že v trgovini Lipa v Hrastniku, je popestril ponudbo mesnin v tem kraju. Posebna zanimivost je njegova ponudba mesa, ki gapotrošniki niso najbolj vajeni (race, gosi, zajci, odojki, divjačina). Pisma, bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v Casoplsvvtii mnenja bralcev o žlvljenju ln dogajanju v Zasavju- Nepodplsanih pisem ne obj a vij amo^jiojima pisem jez^àdl prostora omejena na največ jjJVtfpkanlh vrstlc.^lrednlàtvo^lpridriuje pravico skrajàatf tekst all pa objkvlu daljšega, če bccAl, da bi s skrajšabjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Trboveljski maturanti Pisma bralcev v Zasavcu vedno preberem najprej. Zdijo se mi zanimiva že zato, da se znova prepričam, da v tem našem Zasavju vendarle še kdo spremlja dogodke in okolico - jih zna pohvaliti in skritizirati, če je potrebno, in ne le sprejeti takšne kot so, kot je to' navada večine ljudi. Še pomembneje pa je za svojimi besedami tudi stati s polnim imenom. Odločila sem se, da to storim tudi jaz. In kaj me žuli? Po šestih letih ugotavljam, da našo družbo goljufam za zaključno spričevalo srednje šole. Hvalim se namreč, da sem hodila v "elitno" trboveljsko gimnazijo, v mojih časih se je še (manj zveneče) imenovala Zasavski srednješolski center Miha Marinko, TOZD Naravoslovno -matematična in ekonomska srednja šola: naravoslovno - matematična usmeritev. Tja sta po mojih stopinjah hodili uidi moja sestra in moja sestrična. Prav slednja je imela pred 14 dnevi maturantski ples in s te slovesne prireditve so mi prinesli brošurico "Gaudeamus Igitur luvenes dum Sumus", ki je, o groza, odkrila moje šestletno goljufanje. Omenjena knjižnica namreč med drugim objavlja tudi imena in priimke maturantov trboveljske Gimnazije. In ko pridemo do letnika 1987/ 88, vidimo, da v celoti manjka 4.b razred. Tako, dragi moji sošolci in sošolke, spoznajmo in se zavejmo, da smo naše diplome vsi družno kupili na tržnici, verjetno nekje na jugu (npr. v Samoboru ali Zagrebu), kjer si včasih lahko kupil in prodal prav vse. Vidite, sedaj so naše kriminalno dejanje razkrili. Sramujmo se! Zgodba seveda zveni neverjetno, kakor zveni neverjetno tudi prava resnica, kije seveda bolj preprosta. Letnik 1987/88-4.b so enostavno izpustili, črtali iz "slavne" zgodovine toliko opevane Gimnazije. Na vprašanje - zakaj, bo moral odgovoriti kdo drug. Verjemite ali ne (upam si govoriti v imenu sošolcev), da smo kar malo užaljeni. Glejte, lepo in prav, da so se gimnazijci letnika 1993/94 lotili izdajateljskega posla. Takšno ustvarjalno delo je gotovo vse pohvale vredno. Lahko bi sicer zamahnili z roko, češ, kdor dela, greši! (in najmanj greši tisti, ki nič ne dela), vendar menim, da si tolikšno površnost le ne bi smeli privoščiti. Če izpuščaš stvari, ni to nič groznega, če pa izpuščaš ljudi, si lahko nakoplješ hudo zamero. A vi ne bi zamerili? Jaz sem, po mojem 4.b letnik 1987/88 tudi in še kdo dmg, kajti po nakjučju vem, da je tu in tam izpuščen še kakšen maturant. V svojem imenu in imenu drugih pričakujem opravičilo in popravek napak. To, draga urednica knjižice Barbara Kužnik, si dolžna storiti, pa kdorkoli je že odgovoren za te napake in netočnosti. Zato so namreč uredniki. Tako, ko bo tole objavljeno in napake popravljene, bom na svoj žulj prilepila obliž. Sedaj končujem in rada bi pozdravila še vse bralce časopisa Zasavc. Nataša Dolanc, Trbovlje Slovencem - Zasavcem še posebej - v razmislek Kam so nas pripeljali naši dični politiki in strankarski veljaki, to danes vsa Slovenija ve in občuti na svojih plečih. Leta 1990 še enotni in borbeno razpoloženi za en sam cilj - samostojnost in priznanje - danes nesporno razdeljeni na polovico. Žalostna ugotovitev. Afera Smolnikar in druge afere, ki jih ni malo, še do danes niso raziskane, kljub številnim komisijam, ki te afere raziskujejo. V čigavem interesu ne sme priti resnica na dan? Zakaj vsi ščitijo laž in tatvine? V imenu naroda, ki ga imajo vsi vladajoči za neuke, za nezainteresirane, za nezmožne, skratka, za rajo, s katero lahko brez odgovornost ravnajo in razpolagajo z njo kot z blagom brez vrednosti? Prav gotovo ne, interes te vladajoče kaste mora ostati prikrit, ker bi narod sicer pobesnel, če bi bil seznanjen z vso resnico. Vsi, od popularnih do osovraženih, bi zleteli v prepad kot podirajoče se domine. Lopovom na najvišjih mestih se ne sme vzeti popularnost, ker bi nastal sicer kaos, v kateremse ne bi nihče več znašel. Gozdovi bi ponovno oživeli in brezsmiselno bratomorno klanje bi ponovno oživelo in se kot sedaj kaže, podesetorilo. Človečanske pravice so na Slovenskem postale zgolj farsa, za katero se skrivajo strankarski interesi vseh mogočih barv in institucij kot so pravosodje itd. Slovenski narod je postal zgolj drobiž za kockanje višjih interesov, kot v času boljševizma in hitlerizma. Vsi se z njim igrajo in ga izkoriščajo, ko ga izmozgajo ga pa preprosto pozabijo. Noben režim do danes v tem pogledu ni izjema. Zato še zmeraj velja star in preizkušen pregovor: Pomagaj si sam in... Edina želja nas, prevaranih Slovencev pa je: soočanje za zelo veliko okroglo mizo vseh akterjev v tej tragikomediji, ki naj bi trajala od jutra do večera, brez odmora. To bi bil moderni NOB zanimiv za vse! Če ste resnično zainteresirani, da pogledate resnici v obraz realizirajte ta drzni in prepotrebni projekt! Če pa to niste in v to trdno verj amem, potem kar korajžno naprej z vso paro, kar je zmorete v meglo prevar in laži, saj v tej stroki ste nedosegljivi mojstri evropskega nivoja. Miroslav Jurše, Trbovlje Drage bralke, spoštovani bralci! Obveščamo vas, da bo revija Zasavc /. 12...pia}em spet pričela izhajati vsak četrtek. Ker b<»ste Wil^o Žgavca kupili v trafikah žf«*d gi^rtl^ najtrv)>bodo tudi naroičniki Potrudili se bomo, da bo tudi vsebina vse bolj pestra. Pripravljamo nekaj novosti. Eno predstavljamo že danes v pogovoru, ko soočamo dve različni mnenji okrog da bomo lahko čnri prejòdkTiÌi, kjc je prišlo dò kfcat^a stika. Ker bf> «naja prvič izšla v če»; Čo mogoče prišlo .do kakšnih zapletov, zato vas prosimo za razumevanje, ijpaioo, da si boste zaradi četrtkovega izhajanja kiljkn vzeli več časa za branje. polcme riju^uhre igfC pa... No, vsega pa tudi ne moremo izdati, j 15# Upamo, dà v: Uredništvo m Ir ^ Vkup spacan teden Kresovi so dogoreli, godba odigrala, zavesa padla. Se je pa zato malčekdvignila tista težja v zakulisju in nam posredovala vpogled v intimno javni dnevnik glavnega akterja množično spremljane politično pustolovske nanizanke, katere konec vodilni sproti režirajo in se zato ni čuditi neusklajenemu zaporedju prizorov. In v kateri filmski žanr bomo uvrstili (ne)posneto sekvenco, uprizorjeno na relaciji Grosuplje -Škocjan? ! Veseli se narod: mi nismo dorasli Evropi, ne, mi smo dorasli Hollywoodu. Če se komu da, naj spiše scenarij slovenskega aferaštva in se poda v svetovno filmsko meko. To bi sicer ne bil edini način, da obogati na račun države; bil bi pa zagotovo edini, s katerim bi se lahko javno pohvalil. Pohvalimo se lahko tudi Zasavci, saj je bil na kranjskem sejmu za svojo inovativnost med drugimi nagrajen tudi naše kotline list. Daši se je čuditi, da nam kljub zraku, s kakršnim tod okoli živimo, možganske celice še prav "einsteinovsko" delujejo. Upajmo, da deluje tudi novo nastalapogruntavščina. Ko smo že pri pogruntavščinah - pa je ni koristnejše, izumljenepred tisočletji in imenovane šport. Kaj vse hujšega bi se utegnilo izcimiti iz živčno napetih, s politiko pečajočih se bitij, če bi ti ne mogli del svoje energije pozitivno iztrošiti na športnih igriščih. Tako smo bili nedavno priče, da si tudi notranji ministri kdaj štorasto potolčejo koleno. Kar je bilo še zanimiveje: tudi predsedniki vlade ob takih priložnostih pozabijo na siceršnjo strpnost do nasprotnika in se bojevito grebejo za žogo ter z nekaj uspelimi meti pripomorejo k zmagi svoje ekipe. Za tiste, ki ne vedo - košarkaška tekma se je odvijala med politiki in zvezdniki. Prvi so (podobno kot v javnomnenjskih anketah) dokaj hitro prešli v vodstvo. Pač, politiki so (zgodovinsko gledano) na sceni dlje od zvezdnikov, takih kot jih dandanes poznamo. In očitno tudi tekmovalna sreča "prvega ne pozabi nikoli." Kruh je bel (ob kongresu SKD) Bile so črne, sajaste doline, v njih rdeča misel, ki upanje rodi. Ko zmanjkalo v globinah je črnine, bi nekateri radi, da se v misel preseli. Tovarišice in tovariši! Ali vam spomin še seže petnajst let nazaj ? Se pomnite čase socialističnega samoupravljanja in meseca mladosti, meseca štafete in kurirčkove torbice, cvetoče proizvodnje in delovnih zmag? Mesec rajanja in praznovanj, ki so se v Sloveniji pričela te z dnevom OF, v vsej širšidomovini Jugoslaviji pa s prvimmajem, praznikom dela in seveda s svečanim zaključkom na dan mladosti. V časih, ko za hrupne prvomajske motoriste nihče ni klical miličnikov, ko smo vzhičeni ploskali na prvomajskih proslavah in poslušali sladke besede partijskih veljakov. V deželi delavcev, kmetov in poštene inteligence sta se cedila med in mleko. Res ga je večina ostala v partijskih vrhovih, pa vendar se je pocejalo tudi do dna družbene lestvice. Ni bilo brezposelnih, lačnih in brezdomcev (vsaj ne uradno). Vsi smo bili opiti z "rdečim" vinom. Ampak, dame in gospodje, po vsakem pijančevanju pride jutro! In jutro streznitve z mačkom in vsem, kar pride zraven, se je zgrnilo tudi na slovenski narod. Se več! Sami smo zahtevali to treznenje in se spustili v boj zabstinenčno krizo 40-letnega pijanca. Le kdo, ki je na "prvih demokratičnih volitvah" glasoval za Demos, je pomislil, da bo čez nekaj let brezposelen ? Kdo od tistih, ki so se na referendumu odločili za samostojno Slovenijo, je takrat pomišljal na vojno in nekaj desettisočev beguncev v Sloveniji? Kdo od "neposrednihproizvajalcev"sije mislil, da bo njegov direktor (mali bog) v nekaj letih postal manager (veliki bog in še batina povrhu), ki sam sebi polaga račune in kroji svojo plačo? Mesec in dan mladosti sta utonila v pozabo skupaj z udarniškimi urami in pripravljenostjo, da bi kdo naredil kaj zastonj. Ob letošnjem prvem maju so delavci zgolj za dva dni podaljšali vikend, brezposelni so ga opazili po zaprtihtrgovinah, če vanje sploh še zahajajo. Za marsikoga ne bo ne meda in ne mleka. Zgolj na videz se niso spremenili le otroci, ki so še vedno razposajeni pokali s karbidom. Globoko v sebi pa tudi oni čutijo stiske svojih staršev. Zato mi vendar za konec dovolite, da natočim Šilce Žganja vsem tistim, ki se vam toži po nekdanjih pijančevanjih v gostilni Jugoslavija: "Živel maj - mesec mladosti! " Jože Ranzinger jr. Območna organizacija ZSSS Zasavje je skupaj z društvi in organizacijami pripravila tri tradicionalna srečanja delavcev in občanov ob praznovanju mednarodnega praznika dela 1. maja vPrapretnem, na Kipah in Plešah. V bogatem kulturnem programu so sodelovale delavske godbe iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, pevski zbor Zarja in recitatorji. Na srečanjih so sodelovali tudi ansambli zabavne glasbe. Po dolgem času je bilo na dan pred 1. majem spet lepo vreme. Ni ga kvaril dež, ljudje so bili razpoloženi za rajanje ob kresovih. Da je temu tako, pričajo velike množice, ki so se zbrale ob večjih prvomajskih kresovih po Zasavju. Tudi letos pa ni manjkalo manjših kresov, kjer so se zbrali prijatelji in znanci. Prvega maja pa so si mnogi stisnili roke na poti na zasavske planinske postojanke. Kres pod Ruardijem. V Hrastniku so se zbrali ljudje pred Gasilskim domom v Prapretnem, kjer so člani Gasilskega društva organizirali prav prijetno kresovanje. Zbranim je spregovorila sindikalna aktivistka ZSSS Tjaša Kohne ("Kljub velikim protestom in zborovanjem delavcev, organiziranih v naš sindikat, je bila v parlamentu sprejeta zakonodaja, kij e omogočila nekontrolirane stečaje in s tem armado nezaposlenih."). Ob 22. uri so ljudje večinoma šele prihajali. Množico je zabaval duo Ping -pong. Gasilci iz Prapretnega bodo z zbranim denarjem obnovili dotrajano streho na gasilskem domu. Cene so bile nesramno nizke. Pivo 120, vino 350, čevapčiči 350, coca cola 50 SIT. Le kres jim je nekako hitro pogorel. Tudi na trboveljskih Kipah niso bile potrebščine za veselico drage. Ljudi je bilo precej več. Z malo (ane preveč) domišljije bi jih lahko naštel kar 3000! Govoril je sktivisti ZSSS Rudi Tomše ("Urediti moramo odnose s Hrvaško, v katerih imajo delavci Hrastnika, Trbovelj in Zagorja več sto počitniškihpostelj, ki ostajajo papirnata last."). Zasavci so privabili na plesišče precej razigranih in tako ali drugače ogretih plesalcev. Medtem ko so starejši pili in plesali, so mlajši bolj pili. Kljub temu ni bilo videti preveč mladcev v rožcah. Kresjebil enkraten. Velik in spretno zažgan na vrhu. Tako je gorel pozno v noč, dolgo potem, ko so drugi kresovi že ugašali ali povsem ugasnili. Precej ljudi seje odločilo za kresovanje pri Ameršku, gostilni v Trbovljah, kjer je igral ansambel Sončna stran. Kresovanje je bilo tudi na L juniju, na Vrheh - po pričanju očividcev je bila tam "živa tuga". V Zagorju je osrednje kresovanje organizirala KS Kotredež. Kresovanje je bilo "na plazu", kamor so se valile gruče Kres v Prapretnem. Zagorjanov še pred mrakom. Na zagorskem kresovanju se je zbralo več sto ljudi. Le nekaj romantičnih duš se je iztrgalo iz vzdušja tipične veselice in se umaknilo v bližino kresa. Dosti prostora je bilo na plesišču, saj ansambel Viharniki, ki so igrali izključno narodno zabavno glasbo, mnogim kresovalcem ni bil najbolj po godu. Največje prvomajsko srečanje v.litijski občini je bilo v organizaciji SLS -podružnicaLitijain SDSS - odborLitijana planoti Krona pri Slemšku nad Vačami. Udeležilo se ga je okoli 1000 ljudi iz Kres na Izlakah. Ciril Urek lili iliil IB bližnje in daljne okolice, med njimi Marjan Podobnik (predsednik SLS) z družino, dr. Božidar Brudar (podpredsednik SDSS) in Metka Karner - Lukač (predsednica delavske zveze pri SLS). Pred srečanjem je bila v novozgrajeni podružnični cerkvi (staro je uničil požar, ki gaje zanetila strela) na Slemšku posebna "maša Srečanje na Plešah. za domovino". Govorili so predsednik litijske podružnice SLS Franci Rokavec in predsednika SDSS - odbor Litija Zvone Ulanec in gostje: Metka Karner - Lukač ("Ne mislite in ne mislimo, da je to nekako socialistično komunistični praznik. Sploh ni res."), dr. Božidar Brudar ("Praznik imamo vsi ljudje, ki s svojim delom ustvarjamo pogoje za življenje, zase in za svoje družine, ki z eno besedo, živimo od svojega vsakdanjega dela. Zato danes ne potrebujemo avantgardnega delavskega razreda, ampak želimo in zahtevamo le socialno pravično državo in Krona nad Vačami. pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo.") in MarjanPodobnik: ("Posamezniki in skupine si lastijo premoženja, za kateregajc bilo rečeno, da je premožneje delavcev in vseh, ki so ga ustvarjali. Danes se to premoženje krade."). Sledil je kulturni program skupine GEOSS iz Vač, ki gaje popestril nastop harmonikarjev. In družabno srečanje, ki gaje zmotil dež. Za zagorske in druge ljubitelje hribov je prvomajski pohod na Pleše že kar obvezen. Čeprav je do enajste ure na Plešah že padlo nekaj kapljic dežja, seje tam zbralo več kot tisoč pohodnikov. Na proslavijo igral pihalni orkester S vea Zagorje, govoril pa sindikalni aktivist ZSSS Ciril Urek ("Naš odnos do protifašističnega boja se ni spremenil. Zato pravimo, da lahko na jesen svojega življenja borci in aktivisti ponosno in z dvignjeno glavo hodijo po naših dolinah, saj so skupaj z mnogimi Jò generacijami današnjih J upokojencev z delom, ^ odrekanjem, v celoti c spremenili podobo naših l00 krajev."), so svoje inštrumente vzeli v roke člani ansambla Borisa Razpotnika. Ker so s pesmijo in plesom sklenili pregnati grozeče oblake iznad Pleš, se je čez slabo uro že plesalo. Glavni organizatorprireditve. Turistično društvo Golče, seje tudi tokrat zgledno pripravilo. Edina zamera, kije požela veliko negodovanja tudi med ljudmi, bi bila na račun Praznik je bil tudi moker. Ples za dobro voljo. hotelsko visokih cen pijač in jedače ter zasolj eno dragega srečelova. Čeprav po nekaj promilih alkohola v krvi človek res ne gleda več na denar, bi bila ob prvem maju ponudba lahko tudi cenovno prilagojena povprečnemu delavskemu žepu. C.U., J.N., M.Š. in J.R.jr mm: m Andrej Dolšina, predsednik zagorske SKD in prebivalec Izlak, je najbolj vnet zagovornik ideje o Izlakah kotsamostojni občini. Zakaj se zavzemate za to, da bi Izlake postale občina? Za občino na Izlakah se zavzemamo zato, ker nam zakon o lokalni samoupravi to dopušča in ker menimo, da bomo sami na svojem boljše in lepše delali. Za občino Izlake se predvsem zavzemam kot občan, ker mislim v tem kraju še naprej živeti. Moji nameni so pošteni. Verjamem, da je boljše imeti vpliv nad svojim krajem in živeti po lastni presoji. To je dobro za kraj in za krajane. Kaj bi se s tem po vašem mnenju poenostavilo in izboljšalo? Predvsem bi se povečal vpliv krajanov in možnost vseh, da naredijo nekaj dobrega za svoj kraj. Verjetno bi se izboljšal standard življenja, saj bi ljudje začutili, daje vse, kar se dogaja v njihovem kraju, plod njihovega dela. Ljudje bi čutili večjo pripadnost kraju in bi se temu primemo tudi obnašali. Kakšni naj bi po vašem bili prihodki nove občine in kako bi shajala z njimi? Veliko je govorao neurejenem financiranju. Mislim, da zakon o lokalni samoupravi zadeva tudi financiranje. Višina sredstev je zaenkrat sicer še vprašljiva, vendar kakršnakoli že bo, bo enotna za vso Slovenijo. Izlake bodo vsekakor preživele tudi kot samostojna občina. Močno upam, da boljše kot so do sedaj. V "občini Izlake" torej ne bo višjih davkov ali prispevkov za krajane kot če bi ostali v Zagorju? Takšna poteza nove občine bi bila zelo destruktivna in mislim, 1 r dajo občinski svet (kdorkoli že bo v njem) in župan Izlak, ki bosta občino vodila; seveda, če bo na referendumu izglasovana samostojna občina; sprejela to kot zadnji ukrep, ki bi bil potreben, da bi občina Izlake lahko delovala. Nasprotno trdim, da se bo lahko mnogo stvari poenostavilo in reševalo veliko bolj efektivno. Kako bo s komunalnimi storitvami, odvozom smeti, izgradnjo vodovoda,...? Na to lahko odgovorim le kot občan. Vsi začeti projekti bi se morali nadaljevati v okviru zmožnosti. Odvoz smetijo eden manjših problemov. Smeti se bodo odvažalepo koncesij i, torej bo smeti odvažal najboljši ponudnik. Trdim pa, da bodo smeti in njihovapredelavakmalu postale važen gospodarski element in bodo lahko krajanom prinašale celo dobiček. Smeti so surovina, ki bo v prihodnosti prinašala dobiček. Kaj naj bi po vašem samostojnost Izlak prinesla novega in boljšega za krajane? O kakšnih oprijemljivih prednostih, kot so potni list. vozniško dovoljenje ali osebna izkaznica, je danes težko govoriti. Te službe bodo vsaj še n^kaj časa ostale v Zagorju. Prednosti Izlakpri lokalni samoupravi bodo te, da bodo krajani imeli dejansko vpliv na dogajanje v kraju, v katerem živijo. Prednost bo, da boš lahko za svojo občino veliko naredil, če boš seveda imel interes. Lahko se bomo ukvarjali zgolj s svojimi problemi in manj s stvarmi, ki so zdaj problem V, skupnega bivanja v zagorski občini. Kako vidite razvoj "občine Izlake"? Predvsem v turizmu in kmetijstvu. Morda še v kakšni ekološko čisti predelovalni industriji ter v industriji, ki že obstaja na Izlakah in ni ekološko sporna. Ali bi v primeru, če Izlake postanejo samostojna občina, kandidirali za župana Izlak? Tahip je to malo provokativno vprašanje. Trenutno nimam namena kandidirati za župana, razen če se ne bi za mojo kandidaturo odločili v stranki SKD. Zdi sc mi, da sc ravno SKD zavzema za to, da bi bilo v Sloveniji čim več občin. Zakaj? V SKD smo prepričani, da je to še zadnji korak, ki ga Slovenija ni naredila v smeri svoje neodvisnosti. Ureditev, ki je še posledica prejšnjih struktur, je treba preurediti po evropsko. V Slovenijije do sedaj vsaka občina imela vse atribute državnosti in se je ukvarjala z vsemi stvarmi, razen s tistimi, ki so se jo neposredno tikale. Mislimo, da je lokalna samouprava korak, ki nam bo v veliki meri pomagal, da bomo hitrejein lažje dohitevali zahodni svet. Ali po vašem lahko v "občini Izlake" SKD računa na večino na lokalnih volitvah? Vse je mogoče. Kandidate bomo imeli za vse funkcije, odločili pa bodo ljudje. Mislim, da SKD do sedaj v svojem delovanju, tudi na Izlakah, ni delala velikih napak in da SKD v tem prostoru ima svojo težo. Sem velik optimist in močno upam, da bo temu primeren tudi volilni rezultat oz. številno članstvo v novem izlaškem občinskem svetu. Kako boste glasovali na izlaškem referendumu? To je eno lažjih vprašanj. Seveda bom za občino Izlake. Jože Ranzinger jr. «sfisr ffif Matjaž Švafjan, zagorski župan, predsednik zagorske LDS in krajan Izlak, je najbolj vnet zagovornik tega, da bi Izlake ostale v okviru občine Zagorje. Zakaj ste proti temu, da bi Izlake postale občina? Zagovarjam stališče in željo, ki je bila izražena na večini zborov krajanov po ostalih KS v Žago rj u, kjer so se krajani zavzeli za to, da bi občina Zagorje ostala takšna kot je, vključujoč Izlake, Že v preteklosti so bile Izlake opredeljene kot nosilec razvoja občine Zagorje in so se temu primerno tako finančno kot razvojno tudi usmerjale. V okviru občine Zagorje naj bi bilo v toku dveh let na račun plinifikacije, obnove vodovoda, sanacije ovinka pri trgovini Ajda, vrtine za vodo, sofinanciranjapločnika v Orehovico, modernizacije cest itd., na Izlakah investicij za približno 1,5 milijona mark. Ker še vedno ni povsem znan način financiranja novih občin, se bojim, da bi se nekateri projekti na področju Izlak premaknili za nekaj časa v prihodnost, ker no va občina ne bi mogla zagotoviti potrebnih sredstev za vsa vlaganja. Nekatere projekte nameravamo zaključiti do konca leta 1994, ko naj bi bile Izlake še pod občino Zagorje. Zato menim, da bi bilo boljše z občino na Izlakah še malo počakati, da se sprejme vsapripadajočazakono-daja, ki določa lokalno samoupravo. Po zakonu lahko nove občine nastanejo tudi kasneje. Ljudje bodo točno vedeli, kaj hthkoodnoveobčine pričakujejo. Skrbi me predvsem za projekte, ki potekajo na ravni občine Zagorje in zadevajo tudi Izlake. Izlake same bi se lahko intenzivno vključile tudi v prestruk-tuiranje gospodarstva občine Zagorje na račun sredstev, zagotovljenih s strani države za zapiranje rudnika Zagorje. Dokaz, da občina Zagorje dobro funkcionira, je to, da so se vse ostale KS odločile, da ostanejo v zagorski občini. Moje prepričanje ni politično, da bi kot član LDS nasprotoval težnjam SKD. In tudi sama stranka LDS na Izlakah ne bo vodila nobene propagande ali antipropagande. Zavzemam se le za hitrejši razvoj Izlak. Odločajo naj krajani sami, ne politika. c Kaj se zaplete s tem, če bi Izlake postale občina? n Pogajanja bi sigurno potekala (g okoli odlagališča za odpadke ® in odvoza smeti. Problemi bi lahko bili tudi pri razvoju in financiranju šolstva, saj bodo nekateri učenci obiskovali nižjestopenjski pouk v Zagorju, višjestopenjskega pa na Izlakah. Pojavil bi se problem obveznic občine Zagorje in po naših izračunih bi dolg občine Izlake, če bi ga delili po številu prebivalcev, znašal okrog 650 tisoč mark. Takšen dolg lahko povzroči zastoj v razvoju infrastrukturenapodročju občine Izlake. Na koncu bodo odločala nova vodstva občin, ki bosta morala vse probleme reševati v korist občanov. Kakšni naj bi po vašem bili prihodki nove občine in kako bi shajala z njimi? Po zadnjih podatkih naj bi občina za vsakega prebivalca dobila 12 tisoč tolarjev glavarine, če bo država primaknila še milijardo tolarjev, sicer pa okrog 10 tisoč tolarjev na prebivalca. Tako bi letni proračun občine Izlake znašal med 20 in 25 milijoni tolarjev, zagorski pa Si okrog 250 milijonov tolarjev. S g tem denarjembi Izlake preživele (X tudi kot samostojna občina. V ^ bistvu bodo preživele vse nove občine. Vprašanje je le, za kakšno ceno oz. kakšen bo njihov nadaljni razvoj. Kaj naj bi po vašem samostojnost Izlak prinesla novega in boljšega za krajane? Moje mnenje je, da bi jim samostojnost prinesla ravno toliko novega, kot če ostanejo v okviru občine Zagorje. Kako vidite razvoj "občine Izlake"? Razvoj občine Izlake ni vprašljiv, saj imajo že sedaj razen vodovoda zelo dobro razvito infrastrukturo. Izlake naj bi se razvijale predvsem na področju turizma. Ali bi v primeru, če Izlake postanejo samostojna občina, kandidirali za župana Izlak oz. bi kot prebivalec Izlak kandidirali za župana Zagorja? Kar se tiče Izlak, nimam nobenih ambicij. Kar pa se tiče Zagorja, še nisem povsem odločen. Odločitev puščam odprto za razpravo znotraj strank v občini Zagorje. Vse je odvisno seveda tudi-od razvojadogodkov. Nikakor ne bom rinil z glavo skozi zid. Ali po vašem lahko v "občini Izlake" LDS računa na večino na lokalnih volitvah? LDS na Izlakah ne računa na večino. V primeru samostojnosti bomo seveda imeli svoje kandidate za vse funkcije nove občine. Mislim, da ni stranke, ki bi na Izlakah lahko računala na večino. Je pa tudi še prezgodaj za takšne ocene. Kako boste glasovali na izlaškem referendumu? Glasoval bom proti novi občini. Izlake lahko dosežejo veliko več v okviru občine Zagorje, kot pa same. Do danes me še nihče ni prepričal o nasprotnem. Čeprav nekateri trdijo drugače, moja odločitev izhajaiz tega, da sem zanadaljnji razvoj Izlak. .. ' *• Jože Ranzinger jr. Gradnja Sokolskega pred 70 leti Te dni poteka 70 let, odkar so v Trbovljah pričeli graditi Sokolski dom, to je dom, v katerem ima v povojnem času svoje prostore TVD Partizan. Leta 1862 so v Pragi ustanovili telovadno društvo Sokol, ki ga je ideološko utemeljil Miroslav Tyrš z izrazito demokratičnimi in človekoljubnimi temelji, v narodnostnem oziru pa ljubezen do svojega naroda in sodelovanje z vsemi slovanskimi narodi. V Ljubljani so ustanovili društvo Sokol prvega oktobra 1863, v Trbovljah pa leta 1909 tj. pred 85 leti. Kmalu po ustanovitvi so se začeli ukvarjati z mislijo, da bi zgradili lasten dom, ker so ob ustanovitvi imeli svoje prostore pri Forteju in kasneje tudi pri Kukenbergu in Špancu. Že leta 1913 so ustanovili stavbni odsek, ki gaje tvorilo šest članov. Pričeli so z nabiralno akcijo pri vseh sokolskih društvih v drugih krajih. Prva svetovna vojnaje to akcijo zavrla. Takoj po končani vojni so znova pričeli z nabiralno akcijo in iskanjem primernega stavbnega zemljišča ob glavni cesti. Mnogo jek temu pripomogel trgovec FranceDežman. Ta je namreč društvu brezplačno odstopil dobršen del zemljišča. Na travnik, kjer je sedaj telovadišče, so pričeli dovažati potreben material za gradnjo, hkrati pa so s podvojeno zagnanostjo nadaljevali z zbiranjem denarja. Ko je leta 1923 postal starosta Mirko Sušnik, je delo oživelo. Organizirali so tombolo z lepim uspehom. Zelo pomemben je bil sklep, ki so ga sprejeli na članskem sestanku, da bo vsak član domačega Sokola prispeval po 100 ur prostovoljnega dela za nov dom ali pa plačal po 4 dinarje za uro, vsaka članica pa je bila dolžna prispevati 50 ur prostovoljnega delaali paplačati 3 dinarje za uro. Načrte za nov Sokolski dom Trbovlje je izdelala firma Slograd iz Ljubljane, delapa je izvajalo gradbeno podjetje Ročak iz Trbovelj. Gradbeni odbor je nabral kar precejšnja sredstva. Naj omenimo, da so dom gradili tudi z delom opeke dveh porušenih dimnikov prve termoelektame v Trbovljah pri Glažuti, ki so ju porušili leta 1924. Z drugim delom opeke teh dveh porušenih dimnikov pa so zgradili drugi del Društvenega doma oz. sedanjega doma Svobode na Trgu Franca Fakina. V novozgrajenem domu, je bila telovadna dvorana - večja in manjša, v spodnjem delu gostilna, društveni prostori, večja dvorana pa je imela tudi oder za gledališke predstave in koncerte. Še pred • uradno otvoritvijo je društvo dobilo aprila 1926 dovoljenje za izvajanje kino predstav v večji dvorani. Hkrati z zaključevanjem gradbenih del so uredili tudi letno telovadišče in primerno uredili okolico doma. Slovesno so dom Divorili 6. junija 1926. Ustanovili so tudi knjižnico, zelo pasejerazvilagledališka dejavnost. Tudi mešani pevski zbor Zvon se je vključil v društvo. Tine Lenarčič Medsebojno sodelovanje Društvo upokojencev Moravče in Zagorje ob Savi že nekaj let sodelujeta na športnem in rekreativnem področju. Tako so občasna srečanja kolesarjev, pohodnikov, planincev in športnikov v različnih krajih obeh občin. "S takim sodelovanjem bomo nadaljevali tudi v prihodnje," zagotavljata predsednik DU Zagorje Lojze Zupan in Jože Novak, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri DU Moravče. Seveda s pomočjo aktivnih članov obeh društev. V Zagorski občini pri DU neutrujeno deluje predsednik Lojze Zupan. Lojze pravi v šali, daje na čelu društva že kar 24 let in kaže, da še ne bo zamenjave. Seveda kljub slabemu zdravju, pa s pomočjo prizadevnih članov v Izvršilnem odboru, to odgovorno funkcijo še opravlja. Lojze rad pride med moravške upokojence in tudi kakšno pove. Tako seje 17. aprila 1994 udeležil Občnega zbora našegadruštva,kijepotekal v jedilnici tovarne Rašica v Moravčah. Kot gost in predsednik se je oglasil v razpravi na dana društvena poročila: "V imenu DU Zagorje in v svojem imenu pozdravljam Občni zbor. Mnenjasem, daje bodočnost v strnjenih vrstah. Bil sem inciator,dase v zasavski regiji zberejo pesmi, katerih avtorji bodo upokojenci iz Zasavja. Zato predlagam tudi moravškim upokojencem, da sodelujete v tej akciji. Nedavno sem se udeležil Občnega zbora pri pobratenem DU Žalec. Vidim, kako so upokojenci enotni - revolucionarni, glede pravic i z minùlega dela, nočemo in ne smemo biti socialni podpiranci. Moramo biti glasni in preprečiti vsako vmešavanje vlade v naše zaslužene pokojnine. Prav zaradi tega smo Zasavski upokojenci napisali "protestno pismo" in ga poslali predsedniku vlade RS, državnemu zboru in poslancem." J.N. Izleti v aprilu V drugi polovici aprila je PD Trbovlje organiziralo nekaj izletov. Izleta po Ormoški planinski poti seje udeležilo 25 udeležencev, skupinskega izleta na dan državnega praznika V spomin Silvi Matkovič Ni dolgo tega, ko je bila v prometni nesreči hudo poškodovana Silva Matkovič, rojena Vidic, vdova Pleskovič. Na prehodu za pešce na Reki, kjer je zadnja leta stanovala z družino, jo je povozil motorist. Po zdravljenju v reški bolnišnici je zavoljo posledic nesreče umrla 21. aprila, k zadnjemu počitku pa so jo položili v soboto, 23. aprila, na pokopališču na Sušaku. Rojena je bila v znani zagorski družini Vidičevih, kmalu po končani vojni se je zaposlila v Trbovljah, pri takratnih Zasavskih premogovnikih kot administrativna moč v tajništvu. Delo je opravljala do upokojitve pred leti pri SOZD REK EK. V času svojega dela se je srečevala s številnimi sodelavci iz vseh premogovnikov in TET, ki jih je povezoval takratni kombinat, predvsem na sejah strokovnih in samoupravnih organov. Pri vseh je bila priljubljena zavoljo pridnosti in dobro opravljenega dela. Ne moremo mimo njenega dela v raznih društvih in odborih ter prispevek pri delu gledališča Svobode Center, ki je bilo pred leti v vrhu slovenskega in jugoslovanskega amaterskega gledališča. Sodelovala je z Odborom za zgraditev Delavskega doma Trbovlje in Odborom za zgraditev novega kopališča v T rbovljah. V zlati dobi trboveljskega plavalnega športa skoraj ni bilo tekme, kjer ne bi sodelovala pri zapisnikarski mizi in vodila evidenco rezultatov. Dolga leta je sodelovala pri delu Likovne skupine Relik v Trbovljah in s prizadevnim delom pripomogla k uspehom priznane likovne skupine. Njeno pomoč bo pogrešal marsikdo. Njeno ime bo zagotovo ostalo v lepem spominu številnim društvenim in službenim sodelavkam in sodelavcem. Tine Lenarčič na Nanos pa se je udeležilo 45 izletnikov. Z avtobusom so se peljali do Razdrtega, odšli naNanos, se ustavili pri Abramovi koči in na koncu obiskali še znameniti Predjamski grad. Izletnike so vodili planinski vodniki. Pripravljajo se že naXXIX. pohodna Stol, ki bo 28. maja. Dr. Drnovšek Je odgovoril Skoraj vsi slovenski upokojenci smo preko svojih društev in organizacij protestirali proti nameram slovenske vlade, da bi spremenili del zakonodaje, ki se nanaša na pokojnine in njihovo usklajevanje. Med temi društvi upokojencev so bila tudi društva iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Vsako od teh in vsa skupaj so poslala predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku protestno pismo proti tej nameri. Iz medijev vemo, da je Republika Slovenija odstopila od prvotne namere in ugodila zahtevam slovenskih upokojencev proti predlaganim spremembam. Društva upokojencev so prejela konec aprila pismo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, v katerem omenja, da je v zadnjem času dobil veliko pisem s strani upokojencev, ki so protestirali proti predlogom sprememb pokojninskega sistema. V svojem pismu navaja, daje delegacija upokojenskih organizacij zahtevala, naj se pokojnine obravnavajo na enak način kot plače, ne pa, da se jih primerja z ostalimi nadomestili (za porodniški dopust, za čas bolezni nad 30 dni, z zajamčenimi plačami in invalidninami). S to pripombo se je strinjal, zato je vlada na njegovo pobudo pokojnine umaknila iz interventnega zakona. To pomeni, da se bodo pokojnine še naprej usklajevale z rastjo plač, ne pa z rastjo življenjskih stroškov. V aprilu je bila taka uskladitev tudi že opravljena. V pismu omenja, da ohranitev dosedanjega sistema izplačevanja pokojnin omogoča 25. aprila podpisan dogovor o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994, ki so ga podpisali vlada RS, predstavniki delodajalcev in predstavniki sindikatov. Ti pa so podpisali tudi tarifni del splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. V tem dogovoru je določena posebna eskalacijska lestvica, katere namen je, da rast plač nekoliko zaostaja za rastjo drobnoprodajnih cen. Razlika med rastjo cen in plač bopravzaprav pomenilaprispevekvseh zaposlenih kpovečanju narodnogospodarske učinkovitosti in stabilnosti. V pismu nadalje predsednik vlade piše, da se bodo pokojnine še nadalje usklajevale z rastjo plač in tako bomo upokojenci delili usodo z zaposlenimi in tako na enak način tudi sami prispevali k uspešni preobrazbi Slovenije v gospodarko uspešno državo, ki se bo lahko kosala z razvitimi evropskimi državami. Tako so zahtevali predstavniki društev upokojencev. Na koncu svojega pisma pa dr. Janez Drnovšek omenja, da je v parlamentarni razpravitudižepredlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. T udi ta zakon bo dopolnjen tako, da se bodo pokojnine na opisan način usklajevale z rastjo plač. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so ostale rešitve v tem zakonu že prej naletele na ugoden odziv pri naših predstavnikih. Prizadevanja in protesti društev upokojencev in organizacij, tudi iz naših treh dolin, da se umaknejo iz procedure predlagane spremembe pokojninske zakonodaje, so bili torej uspešni. Tine Lenarčič Trboveljski upokojenci v Gorici Društvo upokojencev Trbovlje je že dolga leta tesno povezano z Društvom slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici onstran meje. Pred leti so podpisali tudi listino o pobratenju. Še vedno se pogosto obiskujejo, ohranjajo in krepijo nastale stike. V Gorici bodo pripravili 28. maja njihov občni zbor. Nanj so povabili tudi predstavnike DU Trbovlje, posebej pa želijo, da se ga udeleži moški pevski zbor pod vodstvom Alberta Ivančiča. T.L Živahno življenje Izletniški odsek Društva upokojencev Trbovlje, ki ga vodi Štefka Matko, je organiziral 20. aprila obisk v Tovarni zdravil Krka v Novem mestu. Sedeminštirideset udeležencev tega skupinskega izleta so ob prihodu toplo in prisrčno pozdravili predstavniki tovarne, jim opisali razvojno pot tega dolenjskega velikana ter sedanjo proizvodnjo v posameznih tovarniških obratih. Nato so si ogledali zunanji del obrata zdravilnih zelišč. Tu so jim omogočili nakup raznih njihovih izdelkov po zelo ugodni ceni. Po ogledu te tovarne se je skupina napotila v Škocjan, kjer so se v gostilni Karolina dobro najedli. T.L DU Trbovlje na Jesenicah Društvo upokojencev Trbovlje je že dolga leta tesno povezano z Društvom upokojencev Jesenice na Gorenjskem. Te vezi trajajo že desetletja dolgo in se vedno znova utrjujejo. Utrjujejo pa se ne le na čistem vsebinskem in organizacijskem področju, pač pa tudi z medsebojnimi obiski članstva. Jeseničani vedno radi pridejo v Trbovlje, Trboveljčani pa na Jesenice in v njihovo okolico, bogato z raznimi planinskimi vrhovi. Tako bo trboveljsko društvo znova obiskalo jeseniške prijatelje v sredo, 11. maja. Hkrati pa bodo ta obisk povezali z izletom na narcisne poljane na Črnem vrhu in na Golici. Na Golico bodo najbrž stopili le nekateri, večina pa bo občudovala naravo, narcisna polja Inlravnike pod njo. T.L ^^^iat^mkazalmcev^ P Užmh ” Vsoboto, 23. aprila, je bilo v poročni sobi trboveljske l mestne hiše, v Gradiču, slovesno. Predsednik občinske / skupščine Trbovlje Franc Majnardi, je vodil zlato poroko Matilde in Vida Užmah iz Trbovelj. Zlatoporočenca sta ob navzočnosti sorodnikov vnovič sklenila in podpisala zakonsko zvezo. Skupaj sta preživela in se pretolkla skozi 50 let trajajočo zakonskozvezo. Vid je bil dolgoletni jamski električar v jami rudnika Trbovlje, žena Matilda pa gospodinja, ki je skrbela za mladi rod in za družino. Vid se je upokojil 1. julija 1982 in odtlej je tudi član Društva upokojencev Trbovlje, zato so mu predstavniki DU Trbovlje ob zlati poroki še posebej čestitali in mu izročili pisno priznanje. / /*fl« "Pišem že dolgo. Moje prve pesmi so bile večina ljubezenske. Ko sem prebrala prvo ljubezensko pesem, mi je bilo kar precej nerodno, saj bi med poslušalci utegnil hiti tudi tisti, kateremu je bila namenjena," se spominja 22-letna Leonida Hauptman iz Litije. Je članica litijskega literarnega kluba Besedne sence, s katerimi nastopa na številnih literarnih večerih. Že v osnovni šoli je objavljala v šolski literarni reviji Naša beseda. Kasneje so se njene ljubezenske rime pojavljale v predhodnici sedanje revije Besednih senc - v Mladi besedi. Po končani ekonomski šoli se je Leonida zaposlila v domu starejših občanov v Tisju, ob delu pa je šolanje nadaljevala in postala zdravstveni tehnik. "V tem času se je moje pisanje spremenilo," pripoveduje. "Moje pesmi so postale bolj zrele, v njih je moč zaslediti veliko novih izkušenj in spoznanj, ki sem jih pridobila v življenju in vztrajnem pisanju. Življenje poskušam jemati takšno, kot je, zato se tudi v sivih dnevih in pustem razpoloženju ne izogibam pisanju in jih poskušam vzeti bolj kot izziv." Najbolj so.ji všeč optimistične pesmi, saj opaža, da vljudeh vseboljprimanjkujeoptimizma. "Neželim.dabiseljudje smilili sami sebi. Vsakdo bi moral najti nek svoj optimizem. Tega je včasih dovolj tudi v pesmih." Veliko pesmi objavi brez naslova. Pravi, da se ji zdi zanimivejše in naj si bralec tega izbere sam, potem, ko je pesem prebral in jo začutil. "Rada nastopam in z leti sem izgubila skoraj vso tremo, saj me ljudje s poslušanjem dovolj nagradijo, kar dviga samozavest pri pisanju." Razen pesmi Srečka Kosovela, drugih pesnikov ni prebirala. Rada bere predvsem duhovno literaturo. Leonida ustvarja, ko začuti in zgodilo seje že tudi, daje pesem nastala med vožnjo z vlakom ali pa med dolgočasnimi predavanji v šoli. "Ko človek začuti navdih, si je potrebno vzeti čas in tisto, kar čutiš, zapisati. Tako lahko nastanejo lepe pesmi," pravi Leonida. Pri pisanjujeni nihče pretirano spodbujal. Do danes jenapisalaže približno dvesto pesmi, veliko jih je preuredila. V zadnjem času pa jih pušča takšne, kot nastanejo. "Pišem vse bolj spontano, dosti inspiracije dobim pri opazovanju narave." V Leonidinem zvezku se vse pogosteje pojavljajo tudi krajša prozna dela. Veliko razmišlja o izdaji prve pesniške zbirke, saj ima pesmi več kot dovolj in tudi s kritikami zaenkrat še ni obremenjena, saj kot pravi, ji pisanja ne more vzeti nihče. Poleg pisanja rada zahaja v kino. "Želim si še več literarnih večerov, saj sem zadovoljna z vsakim korakom, ki gre v smeri kulture in umetnosti, za katero menim, da ne bi smela postati le obrt." Karmen Verdenik Preobrazba V meni se vrše eksplozije. Stari svet se umika novemu. Revolucija! Blato se spreminja v vodo. Včeraj odhaja in prihaja danes ! pripada meni. Je moja. O knjižnici Toneta Seliškarja, ki velja za matično knjižnico v Trbovljah, s kar precej dolgo in pomembno zgodovino, premalo govorimo ali pišemo glede na njen pomen v kulturnem, prosvetnem, izobraževalnem, razvedrilnem in informativnem področju. Premalo pa tudi o ostalih knjižnicah, tudi tistih v društvih, podjetjih, šolah, organizacijah in še kje. S knjigo, revijo ali časopisom sc srečujemo vsak dan in ob vsakem času, zato nam ne sme biti vseeno, kaj sc dogaja hidi z osrednjo mestno knjižnico in kako sledi razvoju doma in po svetu. Pred nedavnim je občinska skupščina Trbovlje imenovala novo direktorico knjižnice Toneta Seliškarja. Ta je odslej Aleksandra Nagode. Knjižnica je postala javni zavod, ki ima poleg direktorice še petčlanski svet zavoda in strokovni kolegij. V svetu zavoda sta dva predstavnika občine Trbovlje kot ustanovitelja, dva uporabnika, ki jih delegira izvršni svet občine Trbovlje in ena sodelavka knjižnice. Novost je tudi v tem, da knjižnicapostopomaprehajana računalniški sistem poslovanja. Ministrstvo za kulturo je namreč tudi knjižnici Toneta Seliškarja omogočilo nakup petih računalnikov, kot eni od sedmih testnih knjižnic v Sloveniji. Od 1. maja letos bo knjižnica imela nov odpiralni čas. Tako bo v popoldanskih urah knjižnica odprta od 14. do 19. ure. Ko bodo vse knjige računalniško obdelane, bo knjižnica verjetno odprta ves dan. Odprto ostaja le vprašanje, kako bo z denarjem za nakup novih knjig, tako iz republiških, kakor tudi občinskih proračunov. Želimo si lahko le, da bi na račun varčevanja ne omejili sredstev, namenjenih knjižnici. Tine Lenarčič El ZABEL à;?i O Hrastnik Bralna kultura se slabša, zato bodo slavistke na šoli seznanile otroke z mednarodnim knjižnih kvizom, ki poteka že tretje leto. Akcijo vodi nemška organizacija iz Mainza. Bralni kviz poteka pod pokroviteljstvom Unesca že tretje leto. Nosilci akcije v vseh slovenskih občinah so knjižnice, ki se bodo povezale s knjižnicami naOŠinZPM. Akcija bo potekala od aprila do septembra. Ker je pri nas leto družine, so povezali branje z družinskimi člani. Ti bodo dobili natisnjene vprašalnike z navodili. Kviz je primeren za otroke od 9. do 14. leta starosti. Naslovi knjig: Roald Dahi -Matilda; Jelka Godec - Schmidt: Danes slikam; Anton Ingolič -Tajno društvo PGC; Janez Kajzer - Štirje srčni možje; Eric Knight -Lassie se vrača; Samo Kuščar -Logo in računalnik; Svetlana Makarovič - Kosovirja in leteči žlici; Vitan mal - Tretje oko; Oton Župančič - Mehurčki. Profesor violine Peter Napret. ki se veliko ukvarja tudi s citrami, je objavil v nemškem strokovnem časopisu Saiten Spiel članek Slovenci in citre. Prikazaljerazvoj citer od leta 1691, ko so pri nas prvič omenjene. Ker gre ta časopis citrarskega združenja po svetu -tudi na Japonsko na primer - je Peter Napret v uvodu predstavil posebnosti Slovenije. F.M. Trbovlje Prešernovo gledališče iz Kranja je sinoči gostovalo v DD Trbovlje. Za večerni abonma in izven so uprizorili delo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Gostovanje organizira ZKO Trbovlje. Samostojna slikarska razstava Erne Ferjanič - Eric iz Rogaške Slatine je bila na ogled do 5. maja v Likovni galeriji Trbovlje. ŽPZ Društva upokojencev Trbovje je 28. aprila v Domu upokojencev Franca Salomona pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi Nande Guček. Nastopil je tudi ansambel Kreže. T.L. Zagorje Dvajseto filmsko gledališče je bilo 3. maja v DD Zagorje. Tokrat so organizatorji pripravili ameriški triler Plezalec. V Medijskih Toplicah so 29. aprila odprli razstavo slikarja Poldeta Miheliča iz Kamnika. V otvoritvenem prograrnuje nastopil glasbenik Peter Napret iz Sedraža pri Laškem. Slike bodo razstavljene predvidoma do 20. maja. Organizator razstave so Medij ske Toplice d. d. D.H. Litija V Krcsniških poljanah je bil 22. aprila koncert domačih pevcev, ki so peli v dveh sestavah (ženski sekstet in MePZ Jevnica), in Komornega zbora Pentakord iz Podgrada pri Zalogu. Za gostujoči zbor je značilno, da so eni od redkih, ki pojejo petglasje. Prireditev je povezovala Rosana Maček. MoPZ Društva upokojencev pod vodstvom Albcrtalvančičaje polepšal praznične dni oskrbovancem Doma Tišje v Črnem potoku. Druga številka literarne revije Besedne sence, ki izhaja pri Matični knjižnici Litija, je bila predstavljena26. aprila. V številki je literarne prispevke objavilo trinajst avtorjev (trije več kot v prvi številki): Anonien, Tanja Božiček, Marko Djukič, Leonida Hauptman, Anka Kolenc, Joža Konjar, Saša Kuder, Mirjam Pušnik, Barbara Renčof, Karmen Verdenik, Irena Zupančič in Rezka Železnik. Tokrat j e grafike pridala študentka pedagoške akademije Irena Zupančič. Avtorjem sta pomagali predstaviti prispevke recitatorki Sandra Cimperman in Rosana Maček, z glasbenimi točkami sta sodelovala Evgen Malis in Andrej Čopar. Otvoritev prve samostojne razstave likovnih del Tomaža Drnovška je bila 26. aprila v avli litijske občine. Razstava, na kateri so razstavljeni portreti, krajine in tihožitja, je nastajala v zadnjih letih Tomaževega ustvarjanja. Na ogled bo do 15. maja. J.K. Besedne sence. RAZSTAVE Izlake: V hotelu Medijske toplice je do 20. maja odprta razstava slikarja Poldeta Miheliča iz Kamnika. Litija: V avli občine je do 15. maja na ogled razstava Tomaža Drnovška. Trbovlje: V rudarskem počitniškem domu na Planini razstavlja do konca maja slikarka Ivanka Uršič. Trbovlje: V poslovnih prostorih podjetjaRSH razstavlja slikar Vinko Hrovatič. Hrastnik: V galeriji Hrovatič je na ogled preko 100 del v raznih slikarskih tehnikah z različnimi motivi. Ogled je treba predhodno najaviti pri galeristu. Zagorje: V avli DD je na ogled razstava Krajinski poudarki -cerkevkot slikarski motiv. Odprta bo do 13.majavčasudrugihprire-ditev, za skupine tudi dopoldan. REVIJA _______Hb:VIJA Zagorje: 13. in 14. maja bo v DD revija mladinskih pevskih zborov. tfOKirPRTI KONCERTI Zagorje: 6. maja ob 19.30 bo v DD koncert Pozdrav rožniku. Nastopili bodo mladi pevci Zbora cicibanov pod vodstvom Mojce Zupan, M1PZ pod vodstvom Francija Stebana in MPZ Vesna pod vodstvom Riharda Majcna. Vstopnice po 300 SIT dobite v GŠ Zagorje, na upravi DD in ure pred koncertom v blagajni DD. mmgmm KNJIŽNICE: Hrastnik Knjižne novosti: 1. N. Košir: Simfonija slovesa, 2. M. Jančič: Potrapol pakla, 3. J. Stržinar: marjanka, 4. V. Holt: Sedemkrat zapečateno, 5. R. dahi: Velčiki dobroušni velikan. 6. R. Dahi: Mojstrovine v muzeju sveta, 6. A. Christie: Skrivnost modrega vlaka, 8. J. Benzoni: .Ponosna Američanka, 9. M. Druon: Prekleti kralji - ko kralj izgubi Francijo, 10. K. Vonnegut: H okus poku s. Trbovlje Knjižne novosti: l.R.Dahl: Veliki dobroušni velikan, 2. L. Lowry: Anastazija Krupnik, 3. H. Wemwr: Konji, 4. E.T. A. Hoffmann: Zlati lonec, 5. E.T.A. Hofmann: Gospod Cinober, 6. E. Goudge: Beli konjiček, 7. J. Stržinar: Morjanka, 8. D. Muck: Pod milim nebom, 9. O. Wilde: Srečni kraljevič, 10. F. Werilnac: Tisoč naravnih bivališč. Marja* Da znajo srednješolci napraviti žur, so dokazali par sobot nazaj v DD Svoboda Trbovlje. Horde slovanske krvi pod odrom skozi dni. Na odru so dominirali Not the same. Fogo pod odrom je spominjal na zlate čase Pankrtov. Velik plus za trboveljsko mladino, ki zna organizirati žur tudi brez četrtošolcev. Slednji so se tačas gonili nekje po španski rivieri, gotovo se niso imeli slabo. Minus tokrat zasluži Zasavc (registered trade mark) zaradi svoje neažurnosti. J.N. O : 5f:S k Mlada in zelo obetav-na pevka SanjaMlinariz Velenja ima doma pravcati mini živalski vrt. V njenem stanovanju sta našla dom dva hrčka, kanarčka, dve želvici in še psiček. Sanja ima zelo rada živali, kar lahko zasledite tudi ob prebiranju teh vrstic in ne mara ljudi, ki imajo o živalih negativno mnenje. Fantje skupina Avla band so prvi maj preživeli ob Zbiljskem jezeru, kjer so za vse svoje oboževalce pripravili žur na prostem. Vas zanima kaj bi(in kaj ne bi) bila po poklicu dva od članov skupine Malibu, če ne bi bila člana tega benda? Matjan bi bil, če bi seveda izpolnjeval pogoje, pilot, Sandi pa nikoli v življenju (vetje-tno še v sanj ah ne) ne bi bil policaj. Člani ene najmlajših skupin iz Zasavja - skupine Not the same imaj o verjetno že več oboževalcev, kot pa kakšni starejši in bolj uveljavljeni bendi. To se je pokazalo na njihovem koncertu, ki so ga imeli pred kratkim. Če bodo fantje tako zagrizeno hodih po glasbeni poti, smo lahko prepričani, da bodo še daleč prišli. Tudi duo Snoopy je praznike preživel delavno in zabavno obenem. Dejan se je skupaj s prijatelji iz radijske oddaje Dej nehi no - z Mojco Blažej - Cirej in Giannijem Rijavcem, ter oboževalci in poslušalci oddaje Snoopy odpravil na hrvaško obalo, kjer so preživeli nekaj zabavnih in pestrih dni. Kdo jih ne bi, če je bil v družbi z verjetno naj večjim humoristom v Zasavju (Dejanom Holcem), ki zna še tako žalostnega človeka spraviti v smeh. S.G. mmšmtmmmmmmmmmmsmmmi e plezanje užite' ipillli Je pl tek? irtrrst ^Tn* 'r- “ r ”"5" ^r^rss prevzemali podobni občutki. dekle, ki sicer sovraži plezanje, pravzaprav dobro začne. Ker veljajo. Vseenoje ta akcijski 1“«; ::n“= rržiSt visoka gora. Po «e tjasem Sel Stallone. Kljub izkušnjam planin in plezanja, eksplozijam, Stallone je sopodpisal tudi ŠikCk" Zjm'uSt Sr»« r,tSk.”"“« »““J'1«”' S t t vid», V„ jc kratek «Sfk »S, Tomaž A. ** 6.-8.MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE (ris.), pet. ob 17. uri, sob., ned. ob 10. uri. 6.-8. PRAVA STVAR (trill.), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 9.-12. V IMENU OČETA (drama), pon. ob 19. uri, tor., sre., čet. ob 17. in 19.30. uri. 13. PLEZALEC (akcija), pet. ob 17. in 19.15. uri. 7.-10. KLUB SREČNIH ŽENSK (drama), sob., pon., tor. ob 19. uri, ned. ob 20. uri. 8. ŽIVI OGENJ (akc.), ned. ob 18. uri. 11. ZLATI ČASI (kom.), sre. ob 19. uri. 6,- KLUB SREČNIH ŽENSK (drama), pet. ob 17. uri. 6.-8. WAYNEOV SVET 2 (kom.), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 11.-13. SHINDLERJEV SEZNAM (voj. drama), sre., čet., pet ob 18. uri. 7. KLUB SREČNIH ŽENSK (drama), sob. ob 18. uri. Kino Izlake X;::::::x :-:-x:x-:-x::::::::-x:::::: :: : : :::: :: : :::::::x:x:::x:: x :: x ::x :::::;x-x: 8. ZADNJI DNEVI RAJA (pust.), ned. ob 20.15. uri. Aprila je v trboveljski Mesečini nastopila Jasna Zlokič, ki vsa leta velja za damo in potepinko v eni vlogi. Še vedno je najbolj prepoznavna po pesmi Ja sam skitnica, s katero je nastopila na splitskem festivalu leta 1984. Do zdaj je izdala deset LP plošč in zadnja, Nišam ti se tugo nadaia, je izšla pred nekaj meseci. Tako kot večina pevcev je gostovala po vsem svetu, njen manager pa je kar njen mož, Boris Zlokič. Največ sodeluje s komponistoma Rajkom Dujmičem in Dordem Novko-vičem, predvsem pa ostaja zvesta "živi" glasbi - glas ji to dopušča. Kljub temu, da bi ob morebitni asociaciji kdo v šali pripomnil, da je njen nastop z'lo kičast, saj so si pesmi zelo podobne, sama pravi takole: "Svojeglasbe ne ustvarjam zaradi nekih sprememb, to sem namreč jaz, ostajam svoja, s svojo interpretacijo, kije prepoznavna. " Poleg "skitnice" rada prepeva še druge pesmi: "Težko izberem. katera pesem mi je najljubša, ker ima vsaka svoj šarm. Zelo se poistovetim s tekstom, kar se mi zdi pri petju zelo pomembno." Rada prisluhne Janis Joplin, Barbri Streisand, Mariah Carey, Arethi Franklin, za katere pravi, da imajo čudovit glas. "Trudim se, da bi se v moji glasbi ritem, tekst in melodija dopolnjevali, čeprav obstajajo fine melodične linije, ki včasih presežejo glas in tekst." Pravzaprav je Jasna Zlokič sodobna ženska, ki združuje družino in kariero in meni, daje težko biti emancipirana, ko pa je že narava naredila ločnico: "Opažam, da je vse več žensk finančno in psihično bolj samostojnih. Biti uspešna na vseh področjih je utrudljivo, ko moraš biti žena, mati, gospodinja, pevka,... vse v eni vlogi." Kolikor ji čas dopušča, spremlja tudi "premike" v glasbi, ki sopo njenem potrebni - glasba gre vedno naprej z zahtevami časa in publike. Petra Radovič D», ti J,»™ p» P"™v"il„';&£' taj Mto »rol», k. narobe mai Španija malo ' ***• ***» pratn«,. Tam » «m.nji.j« tudi »c» le*,ve-. Se «i,nj& v ... , Knjižnica II. del Našo knjižnico smo vam že predstavili, danes pa vam pošiljamo še sliko naše tesne, majhne in neprijazne knjižnice. Fotograf, ki jo je slikal, je moral stati na hodniku, saj je le tako dobil celotno podobo. Imamo veliko bralcev, ki bi bili veseli večjega prostora. Knjig je dovolj, vendar jih učenci ne najdejo, ker so dobesedno naložene druga na drugo. Še vedno iščemo prostor, v katerem bi se učenci lažje gibali in imeli več prostora za knjige in revije. Prostor nam obljubljajo že vrsto let, vendar je še vedno vse ostalo le pri obljubi. Močno upamo, da se bo le-ta kmalu izpolnila. Starši, učitelji, občinski možje, Zavod za šolstvo, pomagajte nam! Učenci OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi Starsi in jaz Razumevanje medčlani družine je dostikrat mučen problem mnogih družin. Naša družina ima vse mogoče probleme.- S pogovori naj bi to rešili. Toda ni tako. S starši se ne razumem dobro. Spoprijemamo se z različnimi težavami. Naj večkrat j ih povzroči moja mati, saj je zaradi bolezni zelo neučakana in nervozna. Z očetom sva vedno krivca za vse, kar je v našem domu narobe. Vedno zagovarjava drug drugega in se poskušava braniti. Vidno je tudi, da imam očeta rajši kot mater. Včasih se počutim za to kriva. Ljubezni do očeta ne skrivam, kot tudi ne včasih prevelikega sovraštva do matere. Toda kljub nerazumevanju si med sabo pomagamo in se spoštujemo. V rneni se porodi neizmerna jeza tudi takrat, ko mati ne razume sedanjega življenja in me primerja z drugimi, včasih pa tudi z njo samo pred dvajsetimi leti. Z očetom mi ne dovolita mnogih stvari. Zato imam včasih občutek, da mi uničujeta življenje. Kljub temu, da sta stroga, nemogoča starša, ju imam rada. Toda želim se čimprej osamosvojiti. Sedmošolka Dva svetova Starši in jaz sva dva svetova, pa tudi starša sta si različna. Za očeta lahko trdim, da je zelo starokopiten, medtem ko se mami trudi biti bolj sodobna že zaradi svojega profesorskega poklica. In tako prihaja do sporov inn rnedseboj nih obtoževanj. Oče ljubi vojaško vzgojo, mami pa trdi, da za dekleta ni primerna. "Vezi med starši in otroki naj se gradijo na prijateljstvu," pravi. Njeno prijateljstvo pa je odvisno od njene volje. Ne rečem, da oče nima prebliskov. Pride dan, ko je prav super. Mene pa počasi načenja puberteta, to pomeni, da imam nataknjene in sanjalne dneve. "Pa kaj ji je?” godrnja in se jezi. Takrat je najbolj smešen in moj smeh zato najbolj glasen. Čeprav si želim, da bi starše in ves svet jaz vrtela, se ta vrti okoli mene in po svoje je v tem sreča. Sedmošolka Dolgčas Gledam skozi okno na dvorišče. Dežuje. Ljudje hitijo pod dežnike neznano kam. Dvorišče je dolgočasno, bolj pusto. Povsod sivina, dolgčas. Predbalkonom so garaže, za garažami pa še en blok. Danes se mi zdi, da me bosta garaža in blok stisnila, me zadušila. Sivina se razpleta kot pajčevina. Zaželim se, da bi poletela ven. Ven iz tega dolgčasa, te sivine. Opazujem ljudi, čeprav jih ni veliko in si zamišljam, kam hitijo. Ko zavijejo okrog vogala, mi izginejo izpred oči. Bogve, kam gredo. Pogled se mi zopet vrne na dvorišče. Pred balkonom cesta, garaže. Zopet cesta in zopet blok. Vse je enolično, po istem vrstnem redu se nadaljuje. Zopet se je močneje ulilo. Še bolj močno si zaželim, da bi poletela stran. Najraje bi zakričala. V knjigah sem brala, da če si nekaj zares zelo želimo, da se nam tudi uresniči. Torej si želim z vsem srcem, da bi se nekaj spremenilo. Pogledam v nebo. Zdi se mi, da se dvigujem. Letim. Pozvoni. Zdrami me. Seveda, domišljija me je zanesla! Močno zamišljena odprem vrata. Sestrična, se razveselim. Vsaj malo bo pregnala mučno sivino in dolgčas tega popoldneva. Oblečem se. Odideva. Manca Drnovšek Preštevilčnost Na naši šoli je v šestih razredih veliko preveč učencev. To večkrat vpliva na nas pri poslušanju razlage. Nekaterih učencev, ki so sitni, učiteljica ne more kar naprej miriti in zaradi njih prekinjati razlage. Večkrat kdo izmed izmed nas ne razume snovi, tovarišica težko objasni vsakemu posebej. Tudi udobno ni v razredu. Ker nas je preveč, se začnej o prepiri in pretepi, kar pa poruši šolski red. Prerivanje po stopnicah ni varno. Več nas je, slabše je. V šoli bi moralo biti več učilnic, v katerih bi se učile manjše skupine otrok. Tako bo lahko učiteljica posvetila vsako-murveččasa. Včasihsesprašujem, zakaj to naše stoletje prinaša v našo dolino le nečist zrak, brezpo-slenost, utesnjene šolske prostore... Učenci smo nemirni, včasih predrzni, ne da se nam učiti... Sprašujemo se, v čem je vzrok... Katja Sladič, 6.a Sl lili Škaličkijev memorial proglasitev rokometašev sezone 93/94 Dol - Delavci rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik bodo v soboto, 7. maja pripravili Škaličkijev memorai v spomin na preminulega člana dolskega kluba Mirka Škaličkija. Memorial-nega turnirja se bodo udeležile ekipe Zagorja, Omnikom Rudarja, Radečepapirja in domačega Dola. Prvo srečanje se bo pričelo ob 15.00 uri, okrog 19.00 ure pa se bo pričela finalna tekma. Med počasom te tekme bosta časopis Zasavc in podjetje Grema Zagorje proglasila najboljše rokometaše v pretekli sezoni. Med igralci si je po ocenah trenerjev obeh zasavskih prvoligašev prislužil naslov najboljšega Borut Maček iz litijskega Goldstarja, najboljši strelec pa je bil Tone Medved iz trboveljskega Omnikom Rudarja. Priznaja bodo dobili tudi drugo in tretje uvrščena med igralci Dušan Andrejič (Goldstar Litija) in Bojan Voglar (Omnikom Rudar), med strelci pa si drugo mesto delita Urban Moljk (Dol TKI Hrastnik) in Aljoša Žibret (Zagorje). Pri podelitvi bo sodeloval tudi selektorslovenske reprezentance Tone Tiselj. Dolski organizatorji pričakujejo lepe tekme in zanimive boje, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno vzdušje. Memorial naj bi postal tradicionalen in sicer ob zaključku sezone, kjer naj bi se vsi igralci, trenerji, funkcionarji in ljubitelji rokometa dobili skupaj, preanalizirali preteklo sezono in se "strokovno" pogovorili. Ter počastili spomin na prezgodaj umrlega Mirka Škaličkija, odličnega vratarja, ki je zagotovo pustil pečat v zasavskem in slovenskem rokometu. B.K. Košarkarska šola Dušan Hauptman Verjetno ste mnogi že slišali, da se je ob košarkarskih šolah Jureta Zdovca in Petra Vilfana pojavila nova, ki nosi ime Lilijana Dušana Hauptmana. Marsikdo bi pomislil, da je to zraslo v glavi Dušana, vendar je Dušan svoje ime posodil šoli na nagovor zdajšnj ega predsednika šole Štefana Nemgarja. Dušan sicer pravi, dabo pomagal, kolikor bo lahko po strokovni plati pri demonstraciji in nenazadnje tudi pri sponzorjih. Lažje bo pripeljal za demonstratorja svoje soigralce, kar bo delo popestrilo in bo tudi kvalitetnejše. Sicer je strokovni kader sestavljen iz več ljudi iz sorodnih panog, ki bodo pripomogli k izpopolnjevanju psihomotoričnih sposobnosti otrok. Vodjo strokovnega teama, višjega trenerja košarke Ranka Mandiča, smo prosili za kratek opis dela šole: "Kot prvo naj povem, da bo šola povsem ločena odposameznih klubov, da se v delo šole ne bodo mogli vključiti trenerji, ki že delajo v klubih. Niti ni namen, da prevzamemo igralce iz klubov, temveč, da poiščemo nove talente, z njimi delamo in jih kasneje selekcioniramo v klube. Način dela naj bi bil podoben ameriškemu, kjer sploh ne poznajo tekmovanj mlajših selekcij tja do kadetskih starosti, temveč samo trenirajo in se učijo veščin košarke. Znanoje, damed takimi šolami potekajo razna tekmovanja, ki niso rezultatsko obremenjena. Vsi nastopajo, kajti marsikje se zgodi, daotrok v sedmem, osmem razredu šele prične s tren ingi in ga kaj kmalu odpišejo kot neperspektivnega. Zato bomo v naši šoli selekcionirali po starosti in kvaliteti, jim omogočili delo s strokovnjaki, ki se bodo sproti udeleževali vseh strokovnih seminarjev KZS. V skupini naj bi bilo 12 do 15 igralcev, kaj ti to j e naj bo Ij še za delo v skupini. Seveda bomo omogočili tudi individualno delo, odvisno od potreb igralcev. Računamo na strokovno pomoč Dušana in njegovih prijateljev, soigralcev, predvsem pri demonstraciji. Najtesneje bi radi sodelovali s starši otrok, kajti vsak igralec bo imel evidenčni karton, ki ga bo spremljal skozi proces treninga, spremljali bomo rast in razvijanje osebnosti. V tem nameravamo sodelovati s Fakulteto za šport v Ljubljani. V primeru, da bi imel kdo probleme z učenjem v šoli, mu bomo poskušali poiskati inštruktorja za posamezne predmete. Posebnost bodo tudi letni in zimski košarkarski kampi, prvi bo že letošnje Znani zmagovalci V teniškem centru Zas - ten v Zagorju so organizirali prvi del tekmovanja za pokal zasavskega teniškega centra Zagorje. Tekmovali so v kategoriji dvojic - skupna starost para nad 80 let. Tekmovanja se je v štirih predfinalnih tekmovanjih udeležilo 30 parov, najboljših 8 parov pa se je pomerilo za prvaka v Mastersu. Zmagal j e par Vengust - Vengust, naprej pa so se razvrstili takole: 2. Gošte - Gošte, 3. Grahek -Drnovšek, 4. Berger- Ščurek, 5. Kužnik - Kužnik, 6. Fritz - Kržišnik, 7. Perpar - Hribar, 8. Weibl -Šabanovič. Minulo soboto pa se je v Zas - ten-u končal drugi del tekmovanja zapokal zasavskega teniškega centra Zagorje. Tekmovali so v kategoriji dvojic - skupna starostparanad 60 let. Tekmovanja seje v štirih predfinalnih tekmovanjih udeležilo 28 parov, najboljših 8 parov pa seje pomerilo za naslov prvaka v Mastersu. Zmagal je par Božjak - Golob pred parom Čuk - Berger. Na ostala mesta pa so se pari razvrstili takole: 3. Ručman - Pavčnik, 4. Flisek - Kovačič, S.Pajer - Sevdejčič, 6. Gostiša - Prezelj, 7. Kmet - Murn in 8. Jerič - Zupanec. M.K.T. poletje." To naj bi bilo v kratkem o šoli.. Vse informacije lahko dobijo starši na sedežu šole na Šmarski 134 ali po telefonu =61/14-05-209 v času uradnih ur od 11. do 13. ure in 16.30. ure do 19. ure. Najprej bo šola v dvoranah šol v Ljubljani, v jeseni pa predvidoma že tu di v Zasavj u, kj er j e delo z mladimi slabo in v Litiji. S. K. m NOGOMET Prvi gol Turšiča RCS Gramatex -Rudar 3:1 (2:0) Turnišče, igrišče RCS Gramatex, gledalcev300, sodnik Globočnik (Kr), strelci 1:0 Voroš(13), 2:0 Voroš (37), 3:0 Ropoša (57), 3:1 Turšič (81). Gramatex: Stamenkovič, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Lebar, Mujdrica, Dominko, Albert Lackovič, Vori, Lacko (Ropoša), Voroš (G. Ko veš). Rudar: Dizdarevič, Izgoršek, Brundič, Florjane, Zaimovič, Kic, Košak, Sotenšek, Turšič, Rižner, Smajlovič (Ranzinger, Čuk). Kaj več od minimalnega poraza si ob trenutnem stanju v klubu Trboveljčani v tekmi z enim od treh kandidatov za uvrstitev v prvo ligo niti niso mogli nadejati. Čeprav so v športu napovedi vedno negotove, je bilo bolj kot ne jasno, da bodo "zeleno -črni" doživeli četrti zaporedni poraz. V začetku tekme so imeli celo priložnost za vodstvo. Ponudila se je Anadiju Smajlovicu, ki se je znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem, toda streljal mimo vrat. Domačini so le nekaj minut zatem povedli, do odmora pa prednost še povišali. Tik pred koncem tekme so igralci Rudarja uspeli zatresti mrežo favoriziranih domačinov. To je uspelo mlademu Borutu Turšiču, kije tako dosegel svoj prvi prvenstveni zadetek v članskikonkurenci. Kljub temu,dajeRudarvdevetih spomladanskih nastopih osvojil samo dve točki, pa kot vse kaže obstanek v drugi ligi letos ni vprašljiv, saj je v nedeljo znova izgubil tudi predzadnji Triglav. Kranjčani tako še vedno zaostajajo štiri točke, težko pa je verjeti, da bi jih uspeli izničiti v zadnjih šestih kolih. Pazljivosti pa vseeno ne sme manjkati. Sploh češe spomnimo, na kakšen način so lani iz prve lige izpadli Zagorjani! S. F. Visok poraz Zagorje - Korotan Suvel 1:4 (0:2) Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev 500, sodnik Vidalj (Kubed), strelci! 0:1 Češnjaj (20), 0:2 Smaili (32), 0:3 Vidovič (54), l:3Petrušič (61), l:4Plesec (79). Zagorje: Hace, Kurež, Buovski (F. Kranjc), Kadžič, Borštnar, Žibret, Kern, Razboršek, Holešek, Petrušič, Povšnar, (Brečko). Korotan: Kodrež (Kos), Čuješ, Češnjaj, Janet, Gluhovič, Kulja-nac, Plesec, Goričan (Lesjak), Smaili, Dobreva, Vidovič. Korošci, ki se letos prvič potegujejo za uvrstitev v prvo ligo so nepričakovano visoko kot prvi v tej sezoni slavili v Zagorju. Domačini so tokrat prikazali najslabšo igro na domačem igrišču in še drugič zapored prejeli štiri zadetke. Prevaljčani so si lepo prednost priigrali že v prvem delu, ko so dvakrat premagali Haceta. Nekaj lepih priložnosti so imeli tudi domači, najlepšo Petrušič, a je Kordež s hrabrim posredovanjem preprečil izenačenje na 1:1. V nadaljevanju so se gostje pomaknili v obrambo in čuvali rezultat. Igralci trenerjaŽibretaso tako imeli popolno terensko pobudo in več zrelih priložnosti. Nogometaši Korotana so kar Aktivni veterani Veterani namiznoteniškega kluba Trbovlje postajajo vse bolj zagrizeni v igri z belo žogico. V velikem številu se udeležujejo turnirjev, ki jih organizirajo namiznoteniški klubi po državi. Tudi uspehi ne izostajajo. Pomagajo tudi NTK Trbovlje pri organizaciji tradicionalnega družinskega turnirja, katerega klub organizira vsako leto v mesecu februarju v Trbovljah. V spomladanski sezon i v tem letu so se poleg domačega družinskega turnirja udeležili tudi turnirja v mesecu marcu na Jesenicah in v aprilu mednarodnega turnirja za pokal TOP-SPIN v Velenju. Na turnirju na Jesenicah je članica NTK Trbovlje Živa Prezelj zasedla 2. mesto, na turnirju v Velenju je bila v starostni skupini do 45. let tretja, v igri ženskih dvojic pa je skupaj s Fojkarjcvo iz Škofje Loke zasedla 2. mesto. V mešanih dvojicah sta Prezljeva in Franci Bartol (tudi član NTK Trbovlje), dosegla 3. mesto. Bartolje v igri posameznikov dosegel 3. mesto v starostni kategoriji od 50 do 59 let. H.K. •mm. dvakrat izbili žogo v golo ve črte, na drugi strani pa so bili izjemno nevarni v hitrih nasprotnih napadih. Dva so ob slabi zagorski obrambi tudi realizirali in Zagorjanom prizadejali enega najhujših porazov na domačemigrišču vzadnjih nekaj letih. S. F. Ponovno Mele Litija-Ilirija 2:0(1:0) Litija, stadion Litije, gledalcev 100, strelec 1:0 in 2:0 Mele (26 in 73). Litija: Trampuš, Vehovec, Celestina, Fele, Jarm, Golnar, Zajc, Martič, Mele, Gnjatič, Poglajen (Barbek). Litijani so še vedno neporaženi v spomladanskem delu. Po izvrstni predstavi in dveh lepih golih Meleta so ponovno zmagali na domačem terenu. Omeniti velj a, daje zadnj ih dvaj set minut igral Tomaž Barbek, ki je bil v zadnjem kolu jesenskega dela kaznovan s petimi tekmami neigranja. S to zmago so se povzpeli na sredino lestvice, vendar vse skrbi obstanka v ligi še niso rešene. S. K. Nezadovoljni s sojenjem Kob Ford - Papir ničar 1:0 (1:0) Kungota, igrišče Kungote, gledalcev 200, sodnik Šegula (Ptuj), strelec Štraus (42 11-m). Kob Ford: Kristl, Naj virt, Schlauer, Flašker, Domajnko, Štifter, Mlakar (Kokol), Štraus, Osmanovič, Polc, Hrast (Kegljevič). Papirničar: Kelenc, Guček (Režun), Matanič, Trebše, Kačičnik, Ribič (Knavs), Cetin, Marc, Drobne, Derviševič, Kirbiš. Igralci Papirničarja so imeli tokrat kljub dobri igri precej smole. Imeli so vrsto priložnosti pred nasprotnikovimi vrati, a žoga ni hotela v gol. V 42. minuti je sodnik Šegula dosodil 11- metrovko za domačine, ki pajo je videl samo on. V drugem delu so zaradi slabih sodnikovih odločitev nekajkrat protestirali s klopi Papirničarja, kar pa ni pomagalo. Rezultat je ostal nespremenjen, igra pa vse bolj groba. Po zaključku tekme sta tehnični vodja in podpredsednik Papirničarja sodniku Šeguli povedala. Trbovlje: 8.5. ob 16.30 Rudar - Era Šmartno (2.liga) -stadion Rudarja ROKOMET Dol: 7.5. ob 15.00 Škaličkijev memorial (Ornikom Rudar, Zagorje, Radečepapir in Dol TKI Hrastnik) -igrišče OŠ Dol. Trbovlje: 8.5. ob 9.00 Finale DP za ml. dečke (ZRC Rudar, Pivovarna Laško, Slovan, Andor Jadran) - dvorana OŠ MALI NOGOMET Dol: 6. 5. ob 17.00 PP Hrastnik - Juventus, ob 18.00 S.Frisi -Čvek, ob 19.00 G. Texsas - Steklarna (trim liga) - igrišče OŠ Čeče: 6. 5. ob 18.00 TKI - Čeče, ob 19.00 Ljiljani - A je to (trim liga) - igrišče v Čečah Alenka Ličar na MEP Trbovlje - Najboljša zasavska plavalka Alenka Ličar je minuli vikend nastopila na mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju. Tjaje odpotovala kot potencialna kandidatka za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu in sicer po enotedenskih pripravah v Dolenskih Toplicah. Alenka je odplavala zelo dobra rezultata na 200 delfin in 400 mešano in je tako izpolnila normo za MEP. Poleg nje so že potrjeni kandidati Alenka Kejžar, Peter Mankoč, Igor Markovič in Goran Jurak, kar nekaj plavalcev pa še upa, da bodo odplavali norme. Alenka Ličar se tako uvršča med redke trbo-veljske plavalce, ki so imeli priložnost nastopiti na MEP. Evropsko srečanje mladih plavalcev bo letos v Pardubicah na Češkem od 4. do 7. avgusta. B.K. da z njegovim sojenjem nista zadovoljna in ne želita, da bi sodil še kakšno njihovo tekmo. Po izjavi sodnika se je vodstvo Papirničarja vedlo zelo neodgovorno, tu je mislil predvsem podpredsednika, ki naj bi ga celo fizično napadel, vendar so mu obračun preprečili redarji. Zadnjo besedo bo imel delegat tekme, svoje poročilo pa bodo sestavili tudi pri Papirničarju, saj so mnenja, da jih je ta isti sodnik oškodoval tudi v Dravogradu. F. K. Korotan Italiana -Svoboda 0:0 Šempas - Igrišče Korotana, gledalcev 1500 Svoboda: Medija, M. 'Vozelj, Pavlič, Gošte, Uranič, Trdin, Vrtačnik, Bučar, Zakonjšek, A. Vozelj, Janežič. Svobodi je uspelo osvojiti dragoceno točko v Šempasu. Lahko bi tudi obe, če bi sodnik dosodil očitno enajstmetrovko za kisovške nogometaše. Med tednom je odstopil trener Sivka, tako so Kisovčani ostali brez trenerja. Moštvo je proti Korotanu vodil trener mladincev Janežič. J.M. ROKOMET Ajdovke prehitre Zagorje - Mlinotest B 15:22 (6:8), Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 100, sodnika Pavlin i Kramar ( oba KR). Zagorje: Žerko, Bolte 3, Sedej 2, Klopčič 4, Čibej 1, Zupančič, Smole, Poglajen 5, Vozelj,Remic, Mrcžar, Peško. Mlinotest B: Černigoj, Rustja, Troha, Žigon 3, Fu rlan, Novinc 5, Likar 3, Kodelj a 1, Uršič 5, Tra var 5, Cencič, Kočevar. Zagorjanke so potihem pričakovale prvi spomladanski uspeh, toda tudi tokrat so ostale praznih rok. V prvem delu so bile domačinke enakovreden tekmec mladi gostujoči vrsti, v nadaljevanju pa so Ajdovke spremenile igro v obrambi, povsem onemogočile domačinke in si s hitrim protinapadi priigrale visoko zmago. S. F. Zmaga Sevnice Loka - Rokometni klub Loka pri Zidanem mostu je vzorno pripravil tradicionalni prvomajski rokometni turnir za dečke, rojene leta 1980in mlajše. V konkurenci petih ekip je imela največ uspeha Sevnica, kije v odločilni tekmi za prvo mesto premagala Slovana z 18:17. Tretje mesto je osvojil ZRC Rudar iz Trbovelj, četrta je bila Loka, peti pa Krim iz Ljubljane. Udeležbo na turnirju so potrdile tudi ekipe Celja Pivovarne Laško, Gorenja in Krškega, a jih v Loko ni bilo. Najboljši igralec turnirja je bil Uroš Zorman (Slovan), najboljši vratar Jure Medved (Sevnica), največ zadetkov pa je dosegel Bojan Kujundžič (ZRC Rudar). Tekme so sodili Trboveljačani Vovk, Okanovič, Oblak in Fabjan. S. F. Finale DP v Trbovljah Trbovlje - Trboveljski rokometni delavci bodo v nedeljo pripravili finale državnega prvenstva za dečke rojene leta 1981 in mlajše. Poleg ZRC Rudarja bodo na finalnem turniij u nastopile še ekipe Pivovarne Laško, Slovana in Andor Jadrana. Pričetek tekmovanja bo ob 9.uri v dvorani OŠ. Finalisti bodo igrali po sistemu "vsak z vsakim", tako da bo zaključek tekmovanja s podelitvijo pokalov in medalj predvidoma ob 15.30. uri. S. F. KAJAK Hrastničani uspešni Celje - Na reki Savinji je bila prva tekma za slovenski pokal, kjer so znova blesteli mladi hrastniški kajakaši. Na sobotnem slalomu je nastopilo 92, nedeljskem spustu pa 98 tekmovalcev iz sedmih slovenskih in treh hrvaških klubov. V slalomu so si vsi Hrastničani priveslali prve točke za pokal. Pri ml. dečkih je prepričljivo zmagal Peter Kauzer ml., ki je v lanskoletnem skupnem seštevku osvojil drugo mesto, pred klubskim kolegom Gregorjem Laznikom, uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil še Robi Sticher. Med st. dečki je bil Žiga Zalokar drugi, pri ml. mladincih pa so Hrastničani Fišnar, Bajda in Železnik naredili preveč napak in so osvojili 7., 8. in 9. mesto. V nedeljskem spustu je pri ml. dečkih zmagal Gregor Laznik, Peter Kauzar je bil četrti, Robi Sticher pa peti. Pri st.dečkih se je Branko Žagar uvrstil na 4., Boštjan Pečnik na 6., Žiga Zalokar pa na 7. mesto. Pri ml. mladincih sta Železnik in Fišnar zasedla 6. oz 7. mesto. Pri članih je nastopil tudi reprezentant Gorazd Medeved in v spustu osvojil odlično drugo mesto. Hrastničani so dosegli lep ekipni uspeh, saj so v skupni razvrstitvi NOGOMET Mladinci. Gaj Kočevje-Litija 0:1 (L liga), Šmartno -Radeče 1:2 (A liga), Radomlje - Zagorje 2:1 (L liga). Kadeti: Ivančna Gorica - Zagorje 1:3 (1. liga), Medvode -Trbovlje 1:1 (L liga). St. dečki: Trbovlje - Zagorje 3:2 (2. liga), Litija - AM Cosmos 5:0 (L liga). Ml. dečki: Zagorje -Ivančna Gorica 3:1 (2. liga), Trbovlje - Gaj Kočevj e 7:0 ( 1.1 iga), Litij a - Kisovec 5:0 ( 2. liga). Odred Kozje - Papirničar 2:0 (A liga). ROKOMET Kadeti: Omnikom Rudar - Goldstar 22:16 (10:7), Krško - Omnikom 11:29 (5:12). Prvomajski turnir -Loka: Loka - Krim 10:5, Sevnica - ZRC Rudar 6:6, Slovan - Loka 16-3, Krim - Sevnica 5:13, Sevnica-Loka 18:9, ZRC Rudar -Krim 16:11,ZRCRudar-Slovan 7:19, Sevnica -Slovan 18:17, Loka-ZRC Rudar9:22, Slovan - Krim 33:14. KOŠARKA Turnir v Litiji - st. dečki: Litija - Trbovlje 47:25, Trbovlje - Zagorje 54:43, Litija - Zagorje 63:31. Vrstni red: 1. Litija, 2. Trbovlje, 3. Zagorje. »I M slaloma in spusta dosegli odlično drugo mesto za ljubljansko Rašico. P. K. KARATE Dve medalji s Češke Med minulimi prazniki so bili mladi slovenski karateisti in karateistke na močnem mednarodnem tekmovanju v Jabloncu na Češkem. Slovenska kadetska in mladinska ekipa je skupno štela 30 fantov in deklet. Iz KKTikaTrbovlje sta bili v reprezentanci Scnada Kamcrič in Ida Dedič. David Kranjc je žal moral ostati doma, ker še zadnja poškodba ni dovolj sanirana in tudi njegovi maturantski dogodki niso bili v prid udeležbi. Obe karateistki iz Trbovelj sta se odrezali odlično. Osvojili sta kar dve medalji, eno srebrno in eno bronasto, čeprav jima žreb ni bil naklonjen, saj sta se morali pomeriti že v prvem kolu med seboj. Senadaje v športnih borbah osvojila srebrno odličje, kar je zagotovo njen doslej najboljši uspeh na mednarodnih tekmovanjih. Idaje uspešno nastopila tako v športnih borbah, kjer je ob koncu osvojila bronasto medalj o, kot tu di v katah, kjer je prav tako pristala na solidnem petem mestu. F.G. Srečanje veteranov V Karate klubu Tika Trbovlje si neprestano prizadevajo, da bi bila povezanost in informiranost vseh članov čim boljša. Za tiste člane, ki redno trenirajo, ni težko. Z dogajanjem so na tekočem, saj jih o vsem redno obveščajo trenerji na treningih. Večkrat pa so bile dane pobude, da bi se občasno tudi družabno srečali. Tako željo so uresničili v petek, 22. aprila, v gostilni Brin v Trbovljah. Udeležba je bila precejšnja, saj se jih je zbralo skoraj trideset. Snidenje je bilo zelo prijetno, pogovori prisrčni, obujanje spominov na obdobja v KAJAK Slovenski pokal - Celje: spust KI - moški: 1. Vereš (BD Mura), 2. Medved (BD Hrastnik); -mladinci: 1. Kuralt (Nivo Celje), 6. Železnik, 7. Fišnar, 11. Bajda (vsi BD Hrastnik); - st. dečki: 1. Terdič (Rašica), 4. Žagar, 6. Pečnik, 7. Zalokar, 13. Bočko (vsi BD Hrastnik); - dečki: 1. Laznik, 4. Kavzer, 5. Sticher ( vsi BD Hrastnik). Skupna uvrstitev: 1. Rašica 118, 2. BD Hrastnik 107, 3. Nivo Celje 84. Slalom: Ki - ml.dečki: 1. Kauzer, 2. Laznik, 4. Sticher (vsi BD Hrastnik); st.dečki: 1. Terdič (Rašica), 2. Zalokar, 7. Žagar, 9. Pečnik, 10. Bočko (vsi BD Hrastnik); - mladinci: 1. Kavs (SE), 7. Fišnar, 8. Bajda, 9. Železnik (vsi BD Hrastnik). MALI NOGOMET Trim liga Hrastnik: TKI - Gostilna Texas 0:17, ŠD Čeče-Ljiljani 1:3, A je to - PP Hrastnik 6:2, Juventus - Steklarski Frisis 16:0, Čvek - Steklarna 4:3. telovadnici še lepše. Spomnili so se mnogih lepih klubskih dogodkov, s katerimi skušajo v karate klubu Tika vnesti v klubsko življenje nekaj več, kot je treniranje. S takim načinom medsebojne povezanosti članov so se strijali vsi prisotni. Precej jih je predlagalo, da bi za starejšo generacijo, torej za "veterane", organizirali redno rekreacijo vsaj enkrat tedensko in da bi taka srečanja občasno ponavljali. F.G. Šah Trbovlje - Šahovsko društvo Rudarje bilo tudi letos organizator Zasavskega šahovskega prvenstva, kljub vsem problemom ki društvo tarejo. Lanskoletnemu zmagovalcu Urošu Zalokarju ni uspelo obraniti naslova in je po slabi igri pristal na drugem mestu. Novi zmagovalec je prepričljivo postal Miran Skobe, kije prvo mesto osvojil že v 8. kolu. Tretji je bil Rado Bajda, četrti Franc Kotnik, Martin Tomažič je s petim mestom osvojil L šahovsko kategorijo, II. kategorijo pa si je z desetim mestom prislužil Andrej Novak. Letošnje prvenstvo je bilo oslabljeno, saj se nekateri močnejši igralci ne udeležujejo edinega tovrstnega turnirja v Zasavju, ki je tudi neka vrste merilo. Na žalost se ti isti tekmovalci ne udeležujejo tudi drugih turnirjev, tako, da je nihova šahovska moč vprašljiva. Ob zaključku turnirja je bilo še hitropotezno zasavsko prvenstvo, na katerem sta bila najuspešnejša Uroš Zalokar in F rane Kotnik pred Radom Bajdo in Hinkom Jazbecem. U.Z. r. Naj nogometaš Zasavc in Portcss Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Dženan Zaimovič in Bojan Žibret (spet). Ocene - 24. kolo: Zagorje: 5 Žibret, 3 Petrušič, 1 Povšnar; Rudar: 5 Zaimovič, 3 Sotenšek, 1 Turšič. Skupno: 53 Žibret, 49 Sotenšek, 34 Rižner, 33 Zaimovič, 29 Petrušič, 26 Petrušič, 24 Borštnar, 21 Holešek, 19 Kic, 18 Florjane, 14 Kern, 13 Grčar, 12 Herman, 11 Brečko in J. Krajnc, 10 Povšnar, 9 Kurež, 8 Štok, 7 F. Kranjc in Hace, 6 Žlak in Jesih 5 Tomše, Dizdarevič in Razboršek,4 A. Ranzinger, Turšič in Haralovič, 3 Breznikar itn. Strelci. 14 Holešek (Z), 12 Barbek (L), 11 Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), 8 Petrušič (Z) in Mele (L), 7 Kačičnik (PR), 6 Poglajen (L), 5 Kirbiš (PR), Drobne (PR) in Žibret (Z); 4Buovski (Z), 3 Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT), Kovač, Račič (SK); itn. PORTESS d.o.o. Trbovlje ..... Slovenski tour skozi Hrastnik Etapne kolesarske dirke imajo v Sloveniji preko stoletno tradicijo. Tovrstne prireditve v svetu predstavljajo državo, ki jih organizira. Veličina kolesarskih dirk je v tem, da športniku udeležencu, kot tudi ostalim spremljevalcem pokažejo deželo v celoti. Športniki na ta način spoznavajo kulturo mest, pokrajin in njihovih ljudi in poneso glas o deželi po svetu. Slovenci so v letu 93, prvič po razpadu Jugoslavije, uspešno organizirali svojo nacionalno dirko, svoj lastni Tour. Zato so se organizatorji tudi letos odločili, da organizirajo 2. mednarodno etapno kolesarsko dirko, ki bo potekala od 8. do 15. maja. Dirka je v svetovnem pokalu uvrščena v Super pokal FIAT, kar zagotavlja odlično mednarodno zasedbo in zelo dobro medijsko promocijo. Naštartu sebo tako zbralopreko 120 kolesarjev iz 15 držav. Hrastničani so organizatorji druge etape, ki bo 10. maja s startom ob 9.30 na Otočcu in ciljem v Hrastniku (ob približno 11.10). Popoldan ob 14.00 uri pa bo start posamične vožnje na kronometer s startom na Dolu pri Hrastniku in ciljem v Gorah. P. K. L J Ali veste, da barva jeklenega konjička ne poudarja le njegove lepote, ampak razkriva tudi značaj lastnika, oziroma voznika. Psihologi namreč zatrjujejo, da kupec pri izbiri barve vozila razkrije svojo dušo in srce. Na osnovi barve vozila, s katerim se bahate ali le vozite, vam torej lahko povedo marsikaj o vašem značaju. Proizvajalci vozil svoje izdelke poskušajo prodajati v najrazličnejših barvnih odtenkih, vendar se kupci, če seveda imajo to možnost, odločajo med šestimi standardnimi barvami: belo, sivo, modro, rdečo, zeleno in črno. Bela To barvo si bo izbral preobremenjen in v nenehnem stresu živeč voznik. Ti ljudje so zelo občutljivi in plahi, izmikajo se težavam, čeprav jih s svojim načinom vožnje nemalokrat povzročajo in se neradi prepirajo. Siva Siva in temno siva barva izražata depresivnost. To pravzaprav niti nista barvi. Tovrstno vozilo si bo izbral človek, ki želi veljati za hladnokrvnega in boljšega od drugih. Ti vozniki znajo s svojo hladnokrvnostjo povzročiti nemale težave. Kovinske barve Kovinsko siva - nemška zanesljivost. Kovinski ali, kot jih raje imenujemo, metalni barvni odtenki imajo svojevrsten pomen. Katerakoli lesketajoča se metalna barva izraža nekaj skrivnostnega, nedoločenega. V jeklenih konjičkih tovrstnih barv se ponavadi vozijo ljubitelji elegance in postavljanja s svojim vozilom pred drugim, češ - kaj boš ti revež s svojim vozilom, ko pa je navadne barve. Rumena Razen poštarjev, se v rumenih vozilih vozijo individualisti, ki hočejo biti na vsak način opazni. Z avtomobilom opozarjajo nase in hkrati izražajo veselost, ki jim jo običajno primanjkuje. Enako velja za vozila pomarančno - oranžne barve. Rdeča Atraktivnost, podjetnost in veselje izžarevata iz voznikov živordečih avtomobilov. Zato je to tudi klasična barva nekoliko bolj športno nastrojenih vozil. Tovrstni vozniki ljubijo hitrost in Rdeča - španska atraktivnost. zmogljivosti svojegajeklenega konjička, velikokrat tvegajo in so zato zelo nevarni udeleženci v prometu. Sorodni barvi sta rožnata in vijolična, kažeta pa čustvenega, zasanjanega človeka, ki želi poudariti svojo erotično privlačnost. To so pravi playboy!. Modra Modra in temno modra barva označujeta umirjenega in dostojanstvenega človeka, ki da nekaj na svoj ugled. Tovrstna vozila ponavadi vozijo družinski očetje ali matere, ki bi radi poudarili svojo elegantnost. Zelena Zavrti vozniki, nagnjeni k staromodnosti, si izberejo temno zeleno in smrekovo zeleno barvo. Tisti, ki se odločijo za svetlo zelen avto, se poskušajo svetu pokazati kot odprti, veseli in modemi ljudje. Črna Večno moderno čmo barvo vozila si izberejo elegantni, samozavestni in oblastni ljudje, ki si želijo občudovanja in zavidanja drugih. Tako poudarjajo svoj pomemben položaj v družbi. Z izbiro te barve in nasploh vseh temnih in občutljivih barv se moramo zavedati, daj e čiščenj e zelo problematična in za nekatere neljuba zadeva. Na temnih vozilih se namreč pozna že vsak najmanjši prašni delec ali druga umazanija. Vemo pa tudi to: barva vozila je lahko še tako lepa, če ni temeljito opran, je grd. Posvetite torej nekaj minutk na teden tudi svojemu jeklenemu konjičku in ga očedite. Ne glede na to, kakšne barve je! Črna - francoska eleganca. Promet Kandrše - 27. aprila ob 12.20 uri je R.I. iz Zagorja vozil motorno kolo iz Mlinš proti Moravčam. V bližini gostilne Vidergar je zaradi neprimerne hitrosti v blagem levem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v osebno vozilo M.K. iz Ljubljane. R.I. je vrglo preko vozila na travnik ob cesti. Potnica v vozilu se je lažje telesno poškodovala, motoristapajepredposledicami rešila varnostna čelada. Nastala je večja materialna škoda. Zagorje - 28. aprila pred polnočjo seje na lokalni cesti Čolnišče - Zagorje s kolesom z motorjem zaradi neprimerne hitrosti in nekaj gramoza na cesti prevrnil B. S. iz okolice Zagorja. Odpeljali so ga v bolnico Trbovlje. Trbovlje - 30. aprila ob 5.55 uri je S.A. izsilil prednost vozniku osebnega vozila tuje registracije Š.I., kije vozil po prednostni cesti in po trčenj u pobegnil. Izsledili so ga na podlagi registrske številke. Partizanski vrh - 30. aprila je traktorist pri prevozu drv na dvorišču s traktorjem zapeljal na rob in se prevrnil. Traktorista je rešil varnostni lok na traktorju. Šmartno - 30. aprila ob 18.40 uri je J. A. zaradi prehitre vožnje v ostrem ovinku trčil v prenosno žično ograjo, jo potisnil na dvorišče podjetja Jernej d.o.o. in tam trčil v pol metra visoko naložene jeklene mreže. Pri tem je dobil udarec v glavo in z reševalnim vozilom so ga odpeljali v litijski ZD od koder je takoj pobegnil. Gabrovka - 1. maja ob 11.15 uri je K.F. vozil juga iz Dol proti Gabrovki. Zaradi nepravilnega zavijanja v križišču in vožnje po sredini ceste je prišlo do trčenja s S.R., kije pripeljal iz Gabrovke. Telesnih poškodb ni bilo, nastala je manjša materialna škoda. Kandrše - 1. maja ob 17.05 uri je R.J. iz Kisovca vozil z Zasavske gore proti Vidergi. Zaradi vinjenosti je zapeljal desno s ceste in vozilo se je nekajkrat prevrnilo po hribu navzdol. Voznik in sopotnica R.M. sta se telesno poškodovala in odpeljali so ju v trboveljsko bolnico. Dol - 1. maja ob 20.15 uri je P.A. iz Hrastnika vozil golfa z Dola proti Mamemu. V Črdencu je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, nakar gaje obrnilo za 180 stopinj in nato trčil v nasproti vozeč audi, ki ga je vozil B.C. iz Hrastnika. Sopotnica v audiju B. M. seje pri tem lažje telesno poškodovala, materialna škoda pa je precejšnja. Kradejo kot srake Hrastnik - Neznanec je 26. aprila vlomil v osebno vozilo Alfaromeo, last P.B. iz Trbovelj in ukradel avtoradio, nekaj gotovine in drobnarij. Nepridiprav je lastnika oškodoval za najmanj 100 tisočakov in ga še iščejo. Litija - Policisti so 27. aprila pri hišni preiskavi Mladoletnemu I.G. iz Stavb zasegli dele motornega kolesa BT 50, kij e bilo nedavno ukradeno v Ribčah. Kasneje so policisti pri C. R. zasegli še eno motorno kolo, kije bilo sestavljeno iz več delov drugih. Oba mladoletnika so kazensko ovadili. Trbovije - Policisti so 29. aprila na "pohodu” zalotili gojenca PD Radeče Ž.L. in P.S. z vlomilskim orodjem in brez dokumentov. Med zaslišanjem je P.S. poskušal pobegniti s policije, vendar mu je policist to preprečil. Ugotovili so, da sta v Hrastniku kradla kolo. Trbovlje - Neznanec je na kresno noč v Kovinarskem naselju sunil kolo z motorjem, last B.D. iz Hrastnika in se odpeljal v noč. Tatinskega kresovalca še iščejo. Podkum - Neznani storilecje 1. maja ukradel lesen nabožni kipec iz kapelice v bližini pokopališča. Dragocen kipec, star sto let, in storilca še iščejo. Aufbiks Prvi maj smo preživeli. Na kresovanju ni zabeleženih kakšnih večjih aufbiksarskih podvigov. Na prvega pa so se še najbolj zravsali že navsezgodaj ponoči v zagorskem DD. Tam so imeli fešto člani društva Behar. Malo po tretji uri zjutraj naj bi se F.S. spravil na O.Š. in mu povzročil pravo boksarsko poškodbo, presekal desno arkado. Pristojni so ugotovili, da bi morali fešto zaključiti že davno prej. Kaj hočeš, čeje pa luštno na tej slovenski zemljici. r Konec aprila, en lep večer, se je 9 Lilijan F.S. spravil na vhodna vrata svojegastanovanja.Krepkoprebrnjen je povedal nekaj krepkih tudi svoji družici, s katero sta si obljubila zvestobo v dobrem in slabem. Vendar, glej ga tička; tista, ki jo je zmeij al in kričal nad njo, ga ni spremljala tja, kjer je možakar prišel k sebi - odpeljali so ga za to pristojni organi. jj* Zaenkrat še neznani junaki nočne V kronike so 2. maja pripeljali na avtobusno postajo v Ribče, ustavili belo lado, skočili iz avtomobila in ta mirno stoječa L.D. in prijatelja naskočili kot v najboljših ameriških kriminalkah. Potem so izginili v neznano. Belo lado in neznane junake še iščejo. Pa ne zato, da bi jim postavili spomenik. Lastnik, javi se! Zagorje - 30. maja so na parkirišču pred gasilskim domom našli denarnico z nekaj denarja, cigarete Marlboro in šop ključev. Lastnik - kadilec lahko predmete dobi na zagorski policijski postaji. Zažgal avto Trbovlje - Neznanec je 27. aprila okrog šeste ure zjutraj na Ribniku 10 zažgal osebno vozilo Nissan micra. Storilecje polil jakno z bencinom jo položil med kolo in blatnik vozila ter zažgal. Vzrok ni znan, materialna škoda je velika, storilca še iščejo. Streljal na otroka Zagorje - K.L. je 28. aprila ob 14.05'uri obvestil policiste, da naj bi v njegovega desetletnega sina pri igri na igrišču pred vrtcem pri Ašič neznanec izstrelil diabolo iz zračne puške, ki gaje zadelo v lopatico. Ker je bila poškodba vidna, so ga odpeljali v ZD na pregled. Na srečo ni bilo nič hudega. Z zbiranjem obvestil so izsledili K.S., ki je med igro ustrelil iz balkona stanovanjskega bloka nad igriščem. Puško so mu zasegli in ga prijavili sodniku za prekrške. Vandalizem Zagorje - Neznani vandali so se na kresno noč malo pred polnočjo pripeljali z vozilom na Prešernovo 33. Eden izmed njih je vrgel večji kamen v okno stanovanjske hiše in poškodoval dvojno steklo in rolete. Potem so pobegnili v noč. Policisti so v bližini izsledili skupino mladoletnikov, ki pa so dejanje zanikali. Vandale še iščejo. n fr Iz misli se rodi dejanje; in tako je tu že nekaj časa načrtovana no va rubrika Izzivumu,kibo izhajala enkrat na mesec. Namenjena je vsem vam, drage bralke in bralci, ki vas zanima preučevanje nepojasnjenih zakonov narave, skritih sil v človeku, vsem, ki ste spoznali, da sodobna znanost in medicina nima odgovorov na vsa vprašanja; ni sposobna razjasniti zapletenih bolezni in njenih vzrokov. Še bolj neuspešna je družba pri reševanju problemov narkomanije, alkoholizma, samomorov, naraščanju kriminala... Morda ste obupani nad svojo usodo in zaman iščete razumevanje in pomoči za svoje življenske stiske ali ste globoko zamišljeni nad materializmom današnjega časa - katerega merilo vseh vrednosti je denar? Pišite nam in povejte o svojih problemih, stiskah, "nenavadnih" izkušnjah in doživetjih... Skupaj bomo poskušali nakazati pot, ki jo moramo v tej stresni dobi ubrati, da bomo dobili nasvet in se lahko ravnali po njem. Zakaj izziv umu? Naš um sam ustvarja probleme in jih nato skuša rešiti, vendar dokončnih rešitev nebo nikoli našel, saj leta v njegovem omejenem območju aktivnosti ne obstaja. Realizacija se lahko doseže le s spoznanjem samega sebe. Že Platon je dejal: "Spoznaj samega sebe in spoznal boš Bogove." V nas je stalno prisoten nemir, ki je postal gonilo našega iskanja nečesa, kar imenujemo sreča, radost. Trenutna zadovoljstva, tudi če se zdijo še tako pristna in trdna, slej ko prej minejo. Mojstri modrosti so ugotovili, daje ves naš nemir brez osnove. In vendar je ves čas navzoč - čeprav ima vsakdo nenehno vse v sebi. Tudi v Zasavju obstajajo skupine in posamezniki, ki se ukvarjajo z duhovnim razvojem in katere vam med drugim želimo predstaviti v tej rubriki. Upamo, da vas bo informacija o njihovem delu, doživetjih, spoznanjih, izkušnjah... vzpodbudila k razmišljanju o vas samih. Mija Južina ________________ J' "Poskusite prisluhniti, razumevanje pride samo," nam je v uvodu v svoje predavanje - O otrocih in starših - položila na srce Stanislava Seme Drofenik Debevec. Predavanje, ki gaje organizirala skupina, ki sc ukvarja z reikijem sredi marca v trboveljski OŠ Revirski borci, je bilo njeno prvo. Doslej je s svojimi nasveti in izkušnjami pomagala že mnogim posameznikom. Ukvarja se tudi z bioenergijo in vodi nehipnotične regresije (vračanje v prejšnja življenja) z namenom, da bi pomagala ljudem poiskati vzroke za travmatična stanja v sedanjosti, da bi se rešili določenih problemov, kijih tarejo, in nikakor ne zaradi atrakcije ali mističnosti. Saj je pomembna edino sedanjost, ta trenutek, vse drugo je iluzija. Vsako zlo je za nekaj dobro Začarani v krogu svojih problemov niti opazimo ne, da življenje beži mimo. Nemirno spimo, nezdravo jemo, stalno nas preganja čas, slaba volja... Ne znamo več prisluhniti naravi, samemu sebi in drug drugemu. Kako naj se spremenimo? "To, kar imam danes in bom imela jutri, so posledice, so rezultati, ki so zasnova za nove rezultate. Življenje je ves čas dopolnjevana knjiga z natančnimi inštrukcijami, kdaj naredimo kaj prav in kdaj narobe. Tisto, kar iščemo, lahko najdemo samo tako, da delamo tisto, kar iščemo. Mir in ljubezen sta pogoj, da mir in ljubezen dobimo," je prepričana Stanislava Debevec. Če s svojim življenjem nismo zadovoljni, moramo nekaj narediti. Lahko se vdamo v usodo in se še naprej smilimo sami sebi in drugim, saj nimamo volje, dabi naredili pozitiven korak naprej. Če pa si resnično Otroci so ljudje. želimo spremembe in smo za to pripravljeni tudi kaj storiti, ta odločitev postane velelnik programu v naši podzavesti, ki nam začne nizati lastne nepravilne vzorce in ustvarjati situacije, vkaterih lahko začnemo spreminjati stvari. Stanislava Debevec je pokazala metodo, po kateri se sama ravna in ji je pomagala premagovati življenske probleme ter ji pripomogla k notranjemu miru in trdni 'veri o božanski iskri v sebi, ki jo je iz stisk ohranilo in obranilo. O sebi pravi, da je bila dolgo časa trden ateist, komunist. Notranje si je vedno želela biti dobra in verjela je, da se to splača. Nikomur ni želela povzročiti nič slabega, a se ji je vseeno zdelo, da življenje z njo nima lepih namenov. Kot po naključju ji je prišel pred oči stavek: "Vsako zlo je za nekaj dobro." Takrat se je začelo. Ta stavekjo je ustavil in ji dal pol minute za premislek. Trdno se ga je oprijela, a se sprva ni zavedala, da je to osnova za verovanje. Tako je podzavest, ki se odziva na naše prepričanje, misli in navade, dobila v program novo geslo. Temu je dodala še: "Če je temu tako, se ne bom pretirano jezila, nebom obsojala, ^ se maščevala... Saj, če je vsaka stvar za o nekaj dobra, je tudi v tistem, kar me je ^ prizadelo jedro dobrega. Potrebno je le, o da sc lupina zla odlušči in videla bom ,2 jedro. Če nekaj, kar je v bistvu dobro in včasih edina dobra stvar, obsodimo že vnaprej, smo ji dodali le še novo lupino zla. Poustvarjamo težave, v katerih se znajdemo in ne znamo ven." Z vztrajnostjo in neomajno vero je dosegla, dajenotranji vpogled postal kot rentgen, ki skozi iznakaženo lupino vidi dobro jedro. "Zame je važen samo notranji mir, kajti z njim jasno vidim in jasno slišim." To je tisto, kar ves čas iščemo. Otroci in starši Se kdaj kdo izmed nas pripravlja ali se je pripravljal na starševstvo kako drugače, razen v materialni obliki ? Smo kdaj sploh pomislili, da je imeti otroka, postati mati ali oče tako zahteven poklic, da bi se bilo nanj potrebno temeljito pripraviti? Nepripravljena ženska in moški zanikata otroka kot enakovrednega člana družine. Vendar otrok, ko se rodi, je nebogljen samo telesno, kot duša, kot bitje, ki je prišlo na svet, pa je odprt in popolnoma čist v zasnovi (kakršnokoli pač ima). Vsak človek prinese s seboj nek notranji koncept, ki pomeni življenje v ravnopravšnjem smislu zanj. Otrok začne takoj sprejemati izkušnje iz okolja. Če so te negativne - v smislu napadananjegovo integriteto (npr. če jočem, ni nikogar k meni...) - se otrok zaveda, daje prepuščen sam sebi in v njem se zgradi obrambni zid. Tako bo tudi, ko odraste, imel malo zaupanja v ljudi. V vsakem izmed nas je dobro jedro, božanska iskra, obdana z nekim zidom. Ta zid je obramba, ki čuva našo notranjost pred prizadetostjo. Pred tem, da bi bili bolj prizadeti, kot smo pripravljeni sprejeti. Kdorkoli se pojavi v naši bližini in nam nekaj pomeni, nam tudi nekaj prinaša in sporoča. Kako in koliko se mu bomo odprli, je odvisno od nas. Ali je dobro, da se že zaradi nekoga z znanim imenom in priznano avtoriteto popolnoma odpremo in vse informacije vsrkamo vase? Do določene mere je treba biti kritičen in imeti lasten "filter". Stanislava Debevec zase pravi, daprisluhne in sprejema vse, kar se z njenimi čutili dogaja. Tisto, kar ji pride prav takoj, sprejme in prisluhne reakciji v sami sebi: "Kadar sem prizadeta, šeposebej pazim. Problem skušam ozavestiti. To, kar sem slišala, je posledica, da sem prizadeta, je vzrok. Ko je pot prosta, ko je vzrok tako odkrit, da ga ne pokrijem z negativno odzivnostjo, takrat posledica osvetli vzrok, kar pomeni, da nastane jasna slika vedenja, spoznanje, ki ga lahko uporabim v bodočih primerih. Slab vzorec se poruši in podzavest nam dograjuje podlago, znanje, s katerim smo še mirnejši in sigumejši." Stanislava Debevec predlaga, da naredimo selekcijo tistega, kar slišimo. Če nam vse, kar smo slišali, ne pride prav danes, pustimo, morda nam bo jutri. Zavedajmo se, da je bilo to, kar smo slišali in videli, namenjeno nam in izrečeno za nas. f§ Mjr v srcih Ljudje smo kot podivjani tigri, ki smo prišli na Zemljo in izgubili stik s čisto, božansko lučjo v nas. Pozornost smo namenili drugim, zunanjim stvarem. Polotil se nas je nemir in želja po spopadih. Bojišča so psihoze nestrpnosti. Z lastnim strahom, negativnimi mislimi in obsodbami pa takšne situacije le še podžigamo. Če čutimo notranjo željo, da bi pripomogli k miru, poskusimo misliti z ljubeznijo. Stanislava Debevec predlaga meditacijo namir in ljubezen. Meditacija jekotpozomost.osredotočenjenaneko stvar. Tisto, na kar smo pozorni, se v nas potencira. Na primer, če ves čas premišljujemo, da nam gre vse slabo, sebo to dogajalo. Bodimo raje pozorni in delajmo na pozitivnosti, ljubezni, miru in to bomo tudi dobili. Kako naj meditiramo? Stanislava Debevec priporoča, da se najprej udobno namestimo, skoncentrirajmo se na dihanje in na tišino v nas. Popolnoma se sprostimo. V naših srcih je duhovno srce. Predstavljajmo si, da je v duhovnem srcu malo sonce, krogljica zlatorumene barve, kamor gradimo same pozitivne misli. S tem, ko bomo v to sonce posadilinekaj svojega, pozitivnega, bo začelo vibrirati in oddajalo bo kroge ljubezni. Predstavljajmo si, da se ti krogi širijo po celem svetu. Dogaja se, da nekateri ljudje obupajo, podležejo teži problemov, ne vidijo izhoda svojim težavam in naredijo samomor. Življenjska klopka se jim zdi preveč zamotana in ne znajo jo razvozlati. Vendar je življenje preveč dragoceno, ne odvrzimo ga stran kar tako. Vedno se najde izhod in rešitev za vse probleme in za vsakega od nas. Stanislava Debevec je prepričana, da se splača tako, da pomagamo drug drugemu. Nihčeni sam, vsi, kakršnikoli pač smo, imamo neko notranje vodstvo, s katerim lahko - s pomočjo meditacije - pridemo v stik. Z vztrajnostjo nam začnejo iz notranjosti prihajati vzpodbude za jutrišnji dan. Kdo smo, kaj smo, od kod prihajamo? Če se oziramo po formah, ki so okrog nas, na ta vprašanja ne bomo mogli odgovoriti. Osredotočiti se moramo na vsebino, se obrniti vase. Mi pa smo preveč pozorni na zunanjo lupino, ki nam preprečuje, da bi videli bistvo. Ko meditiramo na notranjo tišino, smo se odprli tistemu, kar je za nas neznano. Vendar, če nam zunanje oblike ne dajejo zadovoljivih odgovorov, moramo seči v področje, kjer so podatki, ki so nam dostopni, a le bolj skriti. S tem smo segli v simboliko, v vsesplošno znanje. Mija Južina O OTROCIH Vaši otroci niso naši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki ga vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati. Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj. Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje. Kahil Gibran, prerok mm: Suzana Tavčar in Gordana Kmet in Denis Pavlič Silvo Jager Za zasavski par 1994 sta se v Zasavcu prijavila dva para: Suzana Tavčar in Denis Pavlič iz Hrastnika ter Gordana Kmet in Silvo Jager iz Trbovelj. Oba para imata kar veliko navijačev. Toliko glasovnic, po pravici povedano, nismo pričakovali. Po prvem krogu je vodil par iz Hrastnika, po drugem krogu gaje za nekaj glasov prehitel trboveljski par. Očitno bo tekma napeta, saj ni še nič odločenega, ker glasovanja še ni konec. Glasujete lahko do 21. maja, ko bo prireditev v Litiji, kjer bomo dokončno dobili Zasavski par 1994. Tisti par, ki bo prejel večje število glasovnic, bo na tej prireditvi nastopil s štirimi točkami prednosti. In tako imel več možnosti za poroko na ohceti v Kandršah, ki bo spet prava paša za oči. Lahko glasujejo tudi tisti, ki para ne poznajo. V 16. številki si lahko nekaj več preberete o njiju. Če mislite, da vam je kateri izmed njiju bolj všeč, glasujte zanj in pošljite glasovnico. Torej, glasujte za svoj par! Ohcet bodo omogočili: Slovenske novice Ljubljana; Revija Zasavc; Turistična zveza Slovenije; Petrol Ljubljana; Svea Zagorje; Pivovarna Union ljubljana; ETI Izlake; Občina Zagorje; Gostilna Pri Vidergarju Kandrše; Gostinsko podjetjeTrojane;Ljubljanska banka Trbovlje; Oberč d.o.o. Zagorje; "Primož" Turizem Ljubljana Slomškova; Oaza Sadje zelenjava Zagorje; Mladinska knjiga Zagorje; Firma Stenko Trzin; Farma Ihan Domžale; Avtoprevozništvo Cerar Božo Dob; Astra Trgovina Ljubljana; Coca cola IBP Žalec; Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana; Mercator Blagovni center Ljubljana Slovenčeva 25; Integral Avtobusno podjetje Zagorje; Trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje; Merly Roman Žerko Zagorje; "Deloza" Zagorje; Siporex Zagorje; Coppes - Au - Trade Trbovlje; Heledi d.o.o. Celje; Cvetličarna Vijolica Litija; AB - & - MZ d.o.o. Proizvodnja in trgovina, Podvine 25 b, Zagorje. Cilke, Cirili, Ceneti in ostali C-jevci: vi niste taki nedolžni cvetovi, za kakršne se imate. Vaša duša je ciganska, četudi ovita v celofan. Celibat vam je zoprn. Kot cirkusanti "cikate" na visoke cilje in vam zaradi tega ne manjka cekinov. Toda pazite se carinikov in cenilcev "cehovskega" cenzusa. S coprnicami vas ne bomo primerjali, čeprav jih prav vi sami zelo radi citirate. Toda ne v cerkvi, kjer se vedete nadvse civilizirano. Opozorilo: cucljanje cigaret vam utegne povzročiti celulitis, cirozo ali celo kakšno cisto na centralnih organih. Nasvet: vedno cvetoči pa boste, če boste ciklično "cuzali" cikorijin "caffè" s cimetom; tudi celuloza bo pripomogla k boljši cirkulaciji. Način življenja: ceremonialen. Prepričanje: cinik. Videz: cesarski. Idealen poklic: časi cesaijev so (žal !) minili, zato se pazite, da vas ne porabijo za cestaije. Sklep: celo Cankar bi "scagal". Tatjana Polanc RADIO TRBOVLJE 98.1 Mhz RADIO TRBOVLJE 98.1 Mhz Radio Trbovlje VSAK DAN OD JUTRA DO VEČERA, vsako DELOVNO JUTRO dve uri prijaznega bujenja, vsako dopoldne kar naprej POMLAD V PROGRAMU MAJ , vsako dopoldne vse iz sveta, Evrope, Slovenije in Zasavja. In v vseh pasovih našega programa IZBRANA DOBRA GLASBA IN DOVOLJ PROSTORA ZA VAS, če bi radi kaj povedali & ° sebi’ ° svoiem delu, o tem, kar Vas jezi, ali kar Vas veseli. Na frekvenci 98.1 MHz ob dobri poslušanosti, je tako mnogo več možnosti za x •/X /iììr Predstavitev Vaših izdelkov, ponudbe, storitev 3 • O^. in za uveljavljanje Vaše ZVOČNE PODPORE. Spomnite se nato prodorno možnost, da o Vas slišijo tudi v avtu, na delu, v vsaki slovenski družini in še čez meje v svet. Od ponedeljka do petka od šestih zjutraj do sedmih zvečer, ob koncih tedna in praznikih pa od osmih zjutraj do sedmih zvečer. SREČNO TRBOVLJE RADIO TRBOVLJE 98.1 Mhz RADIO TRBOVLJE 98.1 Mhz ^ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 . I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I ■ male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo | * takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. PRODAM parcelo v izmeri 500 m2 informacije na tel.: 22-924. ODDAMO v najem poslovni prostor cca. 70 m2 v središču garažo v Zg. Trbovljah velikost Trbovelj. Tel.: 24-097 ali 24-859. 4x6 metrov. Tel.. 20-606. PRODAM zidano - kombi □ KISOVEC ììc živimo zato da bi jedli, Jemo zato da bi živeli 61410 KISOVEC; tel.: 0601/71 420 PRODAM Z - 101, 1300 cm3. letnik 1979 po delih. Tel.: 73-615 mmmm PRODAM otroški voziček - marela in pa govejo kožo. Moj naslov: Tina Jelen, Trg F. Fakina 2a, Trbovlje. PRODAM več kosov pohištva primerna za vikend, tel.: 26-368. PRODAJAM umetniške slike z gorenjskimi motivi (akvarel, pastel), tel.: 22-994. PRODAM štedilnik (2+2) in hladilnik. Tel.: 42-400. PRODAM avtosedež Chicco, otroško posteljico z jogijem in športni voziček Peg. Tel.: 73-704. PREVOZ blaga in oseb s combijem. Tel.: 61-781. UGODNO PRODAM 1400 kom bobrovca s slemenjaki. Tel.: 061/881-570. PRODAM otroško kolo BMX, dobro ohranjen. Tel.: 22-924. PRODAM usnjene moške čevlje št. 44, nove. Tel.: 20-891, zvečer. PRODAM pony kolo. letnik 1989, opremljen, cena 5.000 SIT. moj naslov: Petra Kokalj, Cesta 20. julija 2a, Zagorje. PRODAM karto za premog 3.600 kg. Tel.: 24-965. PRODAM aluminijasta platišča 15 col. Tel.: 73-615. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. tel.: 063/725-066. PRODAM karto za premog 3.600 kg. Tel.: 41-993. PRODAM teličko, sivo, staro 6 mesecev. Tel.: 27-022. PRODAM siloreznico. cena po dogovoru. Moj naslov: Roman Benko, Čemšenik 22. PRODAM gorsko kolo Uniš, staro eno leto in pol, zelo dobro ohranjeno, cena 200 DEM. Tel.: 24-283. PRODAM registrirano podjetje, ki še nibilo aktivno. Tel.: 44-468. INŠTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovno in srednje šole. tel.: 61-095 od 15. ure dalje. HiiitiiS iiillW Poslovne prostore primerne zo trgovsko oli odvetniško oziramo pisarniško dejavnost oddamo v strogem centru Celja v nojem. INFOflMACLK no fax. 063/743 902 all na gornji naslov. RBSM PODJETJE ZA PREDELAVO EUSC ___ ZDRAVILNIH ZEL Begunje 51,61382 Begunje pri Cerknici, tel.: (061) 791-750 PREIZKUŠENO DOMAČE ZDRAVILO JE SMREKOVO MAZILO! SMREKOVO MAZILO le registrirano kot POMOŽNO ZDRAVILNO SREDSTVO in gadoblte v LEKARNAH v Zasavju! Občina Zagorje ob Savi Izvršni svet razpisuje javni natečaj za najem kompleksa kopališča v Zagorju ob Savi s spremljajočimi objekti Zemljiškoknjižni podatki: Pare. št 467/1, travnik v izmeri 5593 m2, pare. št. 467/2, zgradba v izmeri 469 m2, pare. št. 468, bazen v izmeri 970 m2, vpisana v z. k. vi. št. 704 k. o. Zagorje - mesto, kjer je vknjižena kot imetnik pravice Občina Zagorje ob Savi. Opis objektov: - Predmetni kompleks predstavljajo: - bazen dimenzij 50x16 m, - mali bazen dimenzij 6x18 m, - objekt, kjer so locirane garderobe in sanitarije, - strojnica s filtri, - kanalizacija za meteorno in fekalno vodo, - zunanje urejene površine. Javna dražba bo dne 13.5.1994 ob 9. uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe (državljani Republike Slovenije) oziroma njihovi pooblaščenci, ki se morajo izkazati s pisnim pooblastilom. Interesenti si lahko kompleks ogledajo po predhodni telefonski najavi na telefon 61-133. Nepremičnine, ki se oddajajo v najem, morajo ohraniti obstoječo dejavnost javnega kopališča. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki zadnji ponudi najugodnejše pogoje za najem omenjenega kompleksa. V primeru, da najemnik preneha z dejavnostjo na omenjenem kompleksu, ima najemodajalec pravico enostransko takoj razdreti najemno pogodbo. Najemna pogodba se bo sklenila za obdobje 1. leta z možnostjo podaljšanja. Najemno pogodbo mora ponudnik skleniti v roku 15 dni po opravljeni ustni licitaciji. V primeru, da dražitelj ne sklene pogodbe v določenem roku, se šteje, da je od ponudbe odstopil. Predsednik izvršnega sveta Vladimir Kojnik, dipi, inž.ei. S : Republika Slovenija, občina Zagorje ob Savi, Izvršni svet kot soinvestitor na podlagi Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 34/84) in Pravilnika o načinu in postopku oddaje del (Ur. list SRS št. 27/85) objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS (Uradni list RS 21/94) za zbiranje ponudb za izgradnjo prve faze mrliške vežice Podkum (armirano betonsko konstrukcijo), v Krajevni skupnosti Podkum v Zagorju ob Savi. 1. Lokacija objekta: Podkum v Zagorju ob Savi. 2. Predmet razpisa: betonska in spremljajoča tesarska dela. 3. Predvideni rok: pričetek del 1.6.1994, dokončanje v roku 60 dni. 4. Merilo za izbor najugodnejša ponudnika: - najugodnejša ponudbena vrednost del, - reference in usposobljenost za izvajanje del, - pogoji in način plačila, - rok izvedbe, - morebitne druge ponudbene ugodnosti. 5. Orientacija vrednosti predvidenih del: 2.500.000 SIT 6. Razpisno dokumentacijo ponudniki dvignejo na Sekretariatu za okolje in prostor pri Skupščini občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, vsak dan od 9. do 12. ure. 7. Ponudniki, ki želijo sodelovati na javnem razpisu morajo predložiti pisne ponudbe najkasneje 7 dni po objavi in sicer 13.5.1994do 14. ure na vložišču SO Zagorje ob Savi ali v tajaništvu Sekretariata za okolje in prostor v zapečatenem ovoju z oznako: Ne odpiraj! "Ponudba za I. fazo izgradnje mrliške vežice Podkum". 8. Odpiranje ponudb bo 7 dni po zaključku zbiranja ponudb ob 12. uri na Sekretariatu za okolje in prostor. 9. Izbiro najugodnejšega ponudnika bo opravila komisija za zbiranje ponudb. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje 7 dni po odpiranju ponudb. 10. Opcija ponudbe mora biti najmanj 30 dni. 11. Razpisovalec ne prizna ponudnikom nobenih stroškov v zvezi z izdelavo ponudbe. Izvršni svet SO Zagorje ob Savi AVTO LIČARSTVO AVTOVLEKA Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in Učenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: S * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga DAMJAN /Ač RIMSKI GRIČEV ZIMSKA ŠPORTNICA ČAS BREZ VOJNE NENADNA SMRT ARISTO- TELES (KRAJŠE) AM.ZVEZNA DRŽAVA VEČJE ALBANSKO MESTO OPTIČNIH INSTRU- MENTOV ANDREJ SMOLE DELAVECV VARILNICI REKA SKOZI INNSBRUCK DUH, KI VARUJE NEDOLŽNOST SRBSKI AKADEMIK (TEODOR) GODALNI INSTRU- MENT TOMAS IRIARTE RISBA JK SREDSTVO pr Jen ROPARSKA PTICA HRVAŠKI PISATEU KOVAČIČ ZMAGA PRI ŠAHU TROPSKA PAPIGA EUE CARTAN TURŠKI VOJAK RIBIŠKA MREŽA VEZ MED MIŠICO IN KOSTJO V UREDNIŠTVU ZADNJA IN 10. ČRKA OTO PESTNER PESNIK PAVČEK POČITNIŠKA HIŠICA NA KOLESIH TALI SOVA DRANŽADA AMERIŠKA IGRALKA BASINGER ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA SKUPINA ATOMOV S PROSTO VALENCO UMETNIŠKI SLOG ŠUMNIK IN SOGLASNIK KAREL NAP RAVNI K ANTON AŠKERC SPREMUE- VALEČ BOGA LJUBEZNI RISANI FILM PODZE- MELJSKA VOTLINA TINSKA VIŠNJA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 12.5. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, Avtomaterial Slapy, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Avtomaterial Slapy, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Avtomaterial Slapy, Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 16/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, KZ Izlake, Slavko Vičič, Ul. talcev 36, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT, KZ Izlake, Matej Sušnik, Gabrsko 14 a, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, KZ Izlake, Viola Prosen, Gladež 22, Izlake Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 13. 5. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 17/94: ZLO, KRAMA, DVAJSETLET, B, VETER, IDRIJA, BH, SA, APNO, AR, OPERAT, AKRA, KAŠA, KOLAR, HLOE, VOSEK, OPAST, RIPS, OSEKA, STA, ACETILEN, MANN, SMEROKAZ, SV, ENEIDA, LORELEI, TEŽKAVODA, NI, OLT, KRI, AZUR, OČALAR, AON, ALDEHID, RIDA, IKEDA, RAMU, ATON, DAVIS, OREL, TANC. KVJlOM'ATlE-RITVD Rudarska 2a, Trbovlje CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V PROSTORE RIVSE ELITE NA RUDARSKO 2A, TRBOVLJE. TEL.: 22-571 odprto: 7.30-11.30 in 16.OO.-19.00 sobota od 8.00-12.00 p PAVEL KUNAVER KRILO RIMSKE LEGUE KRAJ PRI ZAGORJU PRITOK ZAHODNE MORAVE MLAD, ZANIKRN PES JUDOVSKI UČENJAK (BEN) » * V * A + + + + + ► ♦ ♦ 4 ♦ ♦ « • ♦ ♦ * ► ŽID HINKO NUČIČ TRNATO DREVO STEBRIŠČE VATENAH ETIOPSKI KNEZ VULKAN NA ANTARKTIK OTOKI V BENGALSKEM ZALIVU MOČNA, KRČEVITA JEZA SADEŽ, PLOD MUSLIMAN. SODNIK JAPONSKI PISATEU (TAKEO) BRONAST LESK AVTOR: KARU DREMEL ŽITNE LUSKE Športnik težkih PESTI BRZICE NA FINSKI REKI VUOKSI AFRIŠKI PTIČ PAS PRI KIMONU LOVRO TOMAN PEVEC SMOLAR PEVEC JURAK ŠVICARSKI POLITIK (GUSTAV) ADRIANA MARAŽ DEL VIETNAMA USASTA KOBILA HLADNO OROŽJE KRAJ OB IZUVU SAVINJE V SAVO gospodar NOČNI LOKAL kemijski ZNAK ZA OGLJIK DRČA ZA SPUŠČANJE LESA - RIMSKA BOGINJA JEZE Uganka 1 Konjič zemlje ne tepta, za plugom kmet več ne Daši gost ni prišel v vas, uz|ka'pr'^d svojo° ■ ■ . » ^ luknjo. S kljunčkom ne, le s krili v soncu svitalo po svoje. ŠAHOVSKI PROBLEM tUt llili BI m H ilil ■ j / i £ lili A lil m ■ Ijij ■ Ji i A 0 lili * ■ «m IH iiii ■ HH mm § abcdef S ^ BELI BOBI! u.z. Kdo je? Na sliki vidite 1 zpanega slovenskega humorista, pevca in voditelja zabavno - glasbenih oddaj. Po rodu je Štajerc. Verjetno ga bolj poznajo mamice, stare mame in dedki. Prav gotovo ste ga ževideli tudimlajši na televizijskih ekranih. Največkrat nastopa v opremi, oblečen v kombinezon in s čelado na glavi. Njegov vzdevek je Jaka Šraufenziger. Vi pa boste v prazna okenca napisali njegovo pravilno ime in priimek. KG. 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKIPROGRAM,16.00100 NA URO - MLADINSKI PROGRAM. 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDEUEK 9.5.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO -PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 10.5.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 12.5.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 13.5.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN RADIO TRBOVLJE SOBOTA 7.5.1994 IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE. SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 9.5.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA. ' 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP. 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 11.5.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici 25.4. do 1.5.1994: 25.4. Jožica Medved, Laško, hči Eva; 26.4. Branka Herman, Zagorje, hči Ana; Mateja Kmet, I rbovlje, hči Tjaša; 27.4. Marjana Ribar, Polzela, hči Mateja; 28.4. Majda Povše, Hrastnik, sin Žan; 29.4. Jožica Kos, Zagotje, sin Matic; Kristina Lunar, Zagorje, sin Žan; 30.4. Mojca Brečko, Trbovlje, hči Živa; Zdenka Izlakar, Litija, hči; 1.5. Helena Drobnič, Laško, hči Laura. Iskreno čestitamo! L- ■J 19.00 SLOVO 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 13.5.1994 6.00-8.00 JUTRANJI PROG RAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNIPROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TV SICNAL LITIJA NEDELJA 28 5 1994 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM. I Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 7 maja do 12. maja je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med., 13. maja je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.. Godovi 7- Viktor: mednarodni dan RK; > ■). mai; Irma, Pahor: Pahomij: mednarodni dan /magi, nad lad/mom: Anlonin, (ìordijan; I L maj: Žiga, Franca; Sigismund; dan v »ZZIZ** J. OVEN Po napornem delu vas bo čakal počitek v krogu najljubših. Ne skrbite zaradi partnerjeve slabe volje, kmalu se bo ohladil. Št.: 40. BIK Namesto, da bi bili energični, vas vse bolj zajema, utrujenost. Za to nimate pravega razloga, preživite konec tedna .v naravi. Št.: 52. DVOJČKA Zdravstveno stanje seboizboljšalo, vseeno priporočam, da ste previdni. Občutljiv čas bo od torka do četrtka - ne izpostavljate se, ta čas raje prelenarite doma. Št.: 42. RAK Za zgladitev spora s prijateljico boste vložili veliko napora in naleteli na gluha ušesa. Dokler ne bo za čiste odnose tako zavzeta kot vi, pravegaprijateljstva ne bo. Št.: 39. LEV Čeprav niste črnogledi, se vam dogaja, da stvari gledate iz najslabšega zornega kota. Ne pozabite, daje v vsaki stvari toliko dobrega kot slabega. Št.: 58. DEVICA Prizadelo vas bo, da si prizadevate za stvari, od katerih imajo koristi le drugi. Ne bodite slabe volje, nekateri doteh spoznanj sploh ne pridejo. Št.: 44. TEHTNICA Nimate najboljših pogojev za življenje, kar boste poskušali kar najhitreje popraviti. Ponudila se vam bo možnost, na katero tudi v sanjah niste upali pomisliti. Št.: 53. ŠKORPIJON Prijetno boste presenečeni, ko boste naleteli na človeka, ki se vam bo odkrito postavil po robu in svoje trditve tudi pravilnoargumentiral. Navežite tesnejše stike. Št.: 47. ' STRELEC V družbi s partneijem se počutite neugodno, vendar si tega ne znate razložiti. Pogovorite se z njim, neugoden občutek izvira iz nerazčiščenega spora v preteklosti. -Št.: 41. KOZOROG Precej časa je minilo, kar ste si vzeli nekaj časa zase. Zato ste nezadovoljni s sabo in okolico. Privoščite si miren vikend in premislite stvari in dogodke. Št.: 51. VODNAR Razveselili se boste pozornosti sodelavcev, ki so vas gledali malo postrani. Končno so vas sprejeli in to vam bodo tudi odkrito pokazali. Ne razočarajte jih s slabim odzivom. Št.: 62. RIBI V situaciji, ko boste prenagljeno izrazili svoje mnenje, boste prizadeli ljudi, ki vam pomenijo največ. Za opravičilo ni nikoli prepozno. Št.: 59. Saška v F.à L’____________ m Sposojeno iz BBS Igra Janezek si je strašansko zaželel kolo. Ko je z moledovanjem le šel predaleč, sta se oče in mati dogovorila, da mu bo pač treba te misli izbiti iz glave. Tako pride mati domov in reče: "Janezek, danes sem pa samo tvoja. Igrala se bova, karkoli si želiš." Janezek pravi: "Igrajva se očeta in mamo." Mama nekaj časa premišljuje nato pa privoli: "Hmmmm.No ja, pa dajva.” Pa ji Janezek reče: "Sleči se in zlezi v posteljo. Jaz pridem takoj." Mati seje zamislila, če morda le ni šla predaleč, a obljuba je obljuba. Sleče se, zleze pod odejo in čaka. Takrat se na vratih pojavi Janezek v očetovem plašču, z očetovim klobukom na glavi in odločno reče: "Stara! Vstani in obleči se. Hitro, greva sinu kolo kupit!" Strogo zaupno Govori se o neki združitvi med Heleno Blagne in Zmaga Jelinčiča v military band, ki se bo imenoval Sex pistola... Proteza Kaj je to: ponoči plava, podnevi laja in grize? Taščina proteza. Policaja v kinu Gresta policaja v kino. V zadnjem prizoru tečeta dva konja proti cilju. Dirka je vseskozi izenačena, zato prvi policaj reče: "Stavim na belega 1000 DEM." Drugi pa stavi na črnega. Na koncu zmaga beli konj. Prvi policaj, dobra duša, reče drugemu: "Pravzaprav nemorem vzeti teh 1000 DEM, ker sem ta film že enkrat gledal." Drugi pa mu odvrne: "Saj jaz tudi. Vendar sem vseeno mislil, da bo v drugo le zmagal." Papiga in Mujo v avionu NckočVbiloje šepred drugosvclovno vojno,je Lojze i pešačil iz Trbovelj domov v Zagorje. Na trboveljskem / niosju je tik pred njim skočil z. mosta v Savo neki priletni C)zakar Lojze je obstal! Samo za hip! Pognal se je za njim v deročo Savo in ga po truda polnem prizadevanju spel spravil na breg. Toda nehvaležnost je plačilo sveta! Namesto da bi se mu samomorilec zahvalil, ga je, ozmerjal in se togotil, ker ga je potegnil iz Savjr Možakarje odšel čez most in se obesil na prvo drpvoi Takrat Lojze ni trenil. Kot očividec je moral nekaj dni fisiteje pred sodnike. Sodnik gaje izpraševal: " Dobro. Lojze! Če si ga že rešil iz valov, zakaj ga nisi rešil še z drevesa?" Lojze seje popraskal za ušesom in odvrnil: "Ja, veste gospod sodnik: mislil sem, da gre na drevo sušit mokro obleko..." Irena I. Lebar iz sjtarih Zasavcev Papiga se je peljala z Mujom v avionu. Pride mimo stevardesa in papiga se zadere: "Kurba, daj mi eno pivo." Stevardesaje zaprepadena, vendar papigi vseeno prinese pivo. Papiga pije pivo, Mujo pa jo gleda in si ga tudi zaželi. Pa se zadere: "Kurba, daj še meni eno pivo." Stevardesi prekipi in oba. papigo in Mujota, vrže iz aviona. Ko padata in se premetavata po zraku, papiga vpraša Mujota: "Mujo, a ti znaš leteti?" Mujo odgovori: "Ne. ne znam." Papiga pa zaključi: "Kaj se pa potem zafrkavaš na avionu." r >[omis o}(U[y\ mqoso Bueuzau 'tem £3 z IgSyi gSq j :uio[qojd |5(SAoqB§ tunjAj :£ bjjubSq Z3[ :z bjjubSq JOiqEJX :j BtJUBSf) VŽII 'VZBI 'D ‘živa ‘PJONONS 'TSOIAI INVGIZ 'VMžIVS ‘lAIVNV 'INOX ‘IC1V ‘n mo ‘avcivao ‘vsNcoia tcivn ‘vihi 'snaaaa ‘sva | ‘VfIDVMV ‘NH ‘NfiaOTM v.___________________ ‘VDITVd tapBIui HZ b^uk^uvj :3Afipn J j-ÉTRmCm \ I IŠiSS. Znanstvenega ministra Rada Bohinca - Popotnika zadnjič ni bilo v Trbovlje, ker ga je menda v križu uščipnilo. Zdravniki lahko zdaj, ko njegovo ministrstvo ni hotelo sofinancirati raziskave o vplivu zasavske nesnage na zdravje ljudi, predlagajo kakšno hrbtenično raziskavo. Morda bo za to, tudi pogosto zasavsko težavo, kaj več posluha. I I Samouprava. LitijskaposlankaMetkaKarner-Lukač je uspela še z eno litijsko občino, oziroma referendumskim območjem. Gabrovko - Dole so z njenim amandmajem razdelili na Gabrovko in Dole. Ni pa še predlagala občine Polšnik. I I Popotniki I. Drobnogospodarska ministrica Staša Baloh Plahutnik - Železna lady je bila toliko časa na Daljnem vzhodu, da se je njen šef Maks Tajnikar - Vsegospodarski že ustrašil, daje prevzela gospodarsko ministrstvo v katerem izmed azijskih tigrov. Popotniki II. Največji prvomajski popotnik je bil prvi zasavski sindikalist Ciril Urek - Curek. Toplo vreme ga je spodbudilo, daje kot čebelica letal iz prireditve na prireditev. i | Popotniki III. Še šef Drnovškovega kabinetaMarjan Kramar - Agi je odrajžal v Monte Carlo. Zdaj pa še v Redakciji jetrnic ne vemo, ali se bo v prihodnje preživljal s tenisom (zadnjič je prislužil 50 tisoč mark), ali pa ekskurzija že pomeni, da bo skupaj s kabinetnim predhodnikom Janezom Siršetom - Sikom odprl igralnico. j Zamudnik. Zagorskemu županu Matjažu Svagami -Čižeku bo en načrt vendarle padel v vodo. Iz Južne Afrike je toliko časa uvažal beli asfalt, da so na oblast prišli črnci; in verjetno bo poslej tudi njihov asfalt črn. c^AaAxMyjMy č^sMa/ ÌJV pO/uLuiAJbljM/ Tokratni Abrahaniovec, ki mu gredo naše čestitke, je sedanji izlaški občan Janez Vidmar -Ekolog. Darila mu ne bomo poklanjali, saj ima že vse, česar smo se lahko domislili. Pa še do izraza ne pride nobeno darilo ob dejstvu, da so se nekateri odločili, da mu za rojstni dan naredijo občino Izlake. Q Otroški Vrtec. Litijskemu županu Mirku Kaplji -Riku se vse bolj dozdeva, da obstaja zelo tesna povezava med reformo lokalne samouprave in 65-letnico litijskih vrtcev. Načrt novih litijskih občin je tak, kot da bi se otroci igrali. F! Letališče. V zagorski vladi sepo letuMarinke Draksler - Učiteljice menda pripravljajo še novi leti. Kako si drugače razlagati, daje vlada denarno kar izdatno pomagala tamkajšnjemu Aeroklubu. I I Trdnjave. Padel je še zadnji profesionalni partijski sekretar v Zasavju. Trboveljski Božo Marot - Tipps je prestopil k Adriaticovim zavarovalničarjem. Prestop ima nekaj simbolike; zgodil se je prvega maja. Številnim zborovskim dogodkom seje pridružil še eden, ki pa doslej ni pricurl jal v javnost. Ad hoc zasedba Zasavski vrhovi (Stane Kirn in Leopold Grošelj iz Hrastnika, Vladimir Kojnik in Matjaž Švagan iz Zagorja ter Franc Majnardi in Franc Beravs iz Trbovelj) so, potem ko jim je Državni zbor podaljšal mandate do konca leta, zapeli znano: "Naš glažek je prazen, ne gremo še narazen..." PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANjE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? ■ Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa: ■ kasleo zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše: m 10-odstotnipopust za vsa ostala zavarovanja v paketu: ■ popust za takojšnje plačilo: u možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: m pri kraji ali mučenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: m v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila: m zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: ■ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času. ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav. ■ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! io Marketing [" r 0^,.. i i i I ~ Trbovlje Celje - skladišče r D-Per III 5000001643,18 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBISS o Boste reševali STANOVANJSKI PROBLEM? Potem se zdaj odločite za namensko mesečno varčevanje v Banki Zasavje d.d., Trbovlje. Že po enem letu lahko dvignete z obrestmi oplemenitena privarčevana sredstva in KREDIT, KI JE celo 5 x VEČJI od povprečno privarčevanih sredstev. NAJUGODNEJŠE MED UGODNIM Informacije v enoti Trbovlje na oddelku stanovanjsko-komunalnega kreditiranja. Banka Zasavje d. d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi