MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA J U a O 3 t A 71 J it. 1— U*t ishaja vuk 9 MMCI L L 6.50 vt«. ii sicer vzpostavljen, kajti en delavski poslanec je bil takoj izključen od sej. Zapustil je dvorano grozeče vihteč desnico in ob burni ovaciji ostalih delavskih poslancev. Izid borbe pa ni bil dvomljiv, dasi so nastopili proti novemu zakonu poleg laburistov (delavska stranka) tudi liberalci (Lloyd George). Konservativci so v večini ter so sami spravili zakonski načrt pod streho. Kakšne cilje zasleduje sedanja konservativna angleška vlada s tem, da uvaja nov sindikalni red? Te cflje je natančno o-značtl nedavno en člam Baidwi-nove vlade, in sicer vojni minister Sir Laming Worthington-Evans, v govoru, ki ga je Imel o tem vprašanju v Colchester-ju. Navedel je tri razloge, ki so dovedli vlado do tega, da je sklenila temeljito spremeniti obstoječi sindikalni red. Prvi in naj odločil ne jši razlog je v tem, da hoče vladaj na vsak način in za vsako ceno preprečiti, v bodočnosti vsak poskus splošne stavke. Drugič smatra vlada za neodklonljivo potrebo, da se zajamči svoboda dela. Za^-to se morajo odpraviti takoime-novaini «stavkovni oddelki», ki so bili ob času stavk nekaka delavska policija tet niso puščali nikomur v delavnice, kdor se je hotel prostovoljno vrniti na delo. Tretji razlog je v tem, da mora vlada delavske zveze razoolitičiti. Ravno sedaj so bile naložene posameznim zvezam nekatere dajatve, ki imajo skoz in skoz političen značaj. Cilji vlade so tako jasno označeni: preprečitev splošne stavke in vseh političnih stavk, zajam-čenje svobode dela in očiščenje sindikatov od politične propagande. Odločilni dogodek, ki je dovedel vlado do tega, pa je lanska splošna stavka na frni in stavka rudarjev na drugi strani, katerih posledice se še sedaj čutijo v angleškem gospodarstvu. Poleg tega je Baldwin v svojem govoru jasno naglašal med razlogi tudi dejstvo, da se je v zadnjih dvajsetih letih angleškega laburizma ponovno pokazalo, kako to gibanje bolj iit boli zapušča ustavna tla ter se pretvarja v izrazito prevratno gibanje. Zdi se, da je ravno ta razlog med najglobljimi. Vsaka angleška delavska organizacija, ki je sicer v rokah zmernih laburistov, imaj namreč tudi močno manjšino, ki je izrazito skrajna in revolucionarna (komunistična). Polegr tega so te manjšine izredno agilne in s to svojo a-gilnostjo vzdržujejo mogočno kontrolo nad zmerno večino. To je mislil Baldwin, ko je očital v svojem govoru delavskim poslancem, da bo popolnoma klonili pred voljo manjšin v svojih organizacij ah- Očistiti trade-unione od politike in jih podredit! strožji kontroli zakona se torej pravi jih iztrgati iz rok tem komunističnim manjšinam, ki čedalje bolj naraščajo. Da pa se pomiri zmerno krilo delavstva, v to naj bi sU'^LU /ioloAha povedan Italiji. Kot se zdi, se to pomirjenje ni cloeegio. Pred razpravo o novem zakonu ee je namreč vršilo Londonu zborovanje izvršilnih odborov delarvskih zvez, katerega se je udeležilo 600 odposlancev. Govorniki so nastopali proti vladi do skrajnosti silovito ter so enoglasno poudarjali, da grozi trade-unioniaanu pogin. Rešiti se more le z vztrajno in obsežno politično propagando. Skrajna struja je predlagala, naj se na novi zakonski načrt odgovori takof z novo splošno stavko. Tat predlog sicer ni bil sprejet, toda bila je sprejeta resolucija, v kateri se nalaga sindikatom, da morajo storiti vse, da se odbije napad ter da se sedanji mogotci vržejo z vlade. Kako veliko je bilo ogorčenje, se da soditi po dejstvu, da so govorniki zaAtevali, naj se zastopniki sindikatov obvežejo s prisego, da ne bodo mirovali, dokler se ne doseže ta cilj. Kot smo rekli, so proti novemu zakonu tudi liberalci in predvideva se, da bodo skušali izkoristiti napetost v svojo korist. Seveda pa se bo videlo še le pri prihodnjih volitvah, kakšne bodo posledice odpora delavskih mas in njihove proparf-gande in kakšno obliko bi moglo dobiti eventuelno sodelovanje laburistov in liberalcev proti konservativni stranki, ki je sedaj na vladi. Politiko Beosmdn j M mm triimala —■---»--*---— ,u i » ■ proti «l«ee*orrtci kl>- ATtaHa* RIM, 7. (I*v.) Današnji «H Gtoraale d'ItaHau* priobčuje spet daljši dopis iz Beograda, ki mu je bil doposlan znanim potom. Dopis pripoveduje, da se opaže v odgovornih jugoslovenskih krogih v poslednjem času precejšnja zbeganost radi vedno večjega neuspeha političnega manevra, katerega je poskušala izvesti beograjska vlada. Pfc- RIM, 7. Pred posebnim trttm-nalom za zaščito države se je zaključil proces proti komunistični! eksekutivi. Kakor smo Že poročali, ima oblast od 10 obtoženeev samo štiri pod ključem. Državni pravdntk je zahteval, da se obtoženci kaznujejo radi snovanja, zarote in javnega šču-vanja k uporu vsak na 13 let in _ _ 10 mesecev ječe ter na tri leta ^edaja jT^Ttaltjandd arađfcl I pcertmega nadBOTstva. prešli v ntup&d, mesto M se I Tribunal je ob 12. razglasil Sija n«rag§a sveto Podaljšanje reka za prijavo nameščencev RIM, 7. Danes ob 10. se je spet sestal ministrski svet k seji O-dotoril je nova pravila zavoda «Banco di Napoli» ter razne predloge, med katerimi so: načrt za kr. dekret glede sklenitve konvencije z družbo, ki dobi koncesijo aa elektrifikacijo železniške proge Calalzo-Gorttnft d'Ampezzo-Dobbiaco; načrt za dekret glede koncesije žel. proge Aosta-Pres-San Didier; načrt za kr. dekret o izpolnitvi kr. odlok a-zakona z dne 26. maja 1926 glede likvidacije avstrijskih penzijskih zavodov; načrt za kr. dekret, da se raztegnejo tudi na Reko predpisi glede dela žensk in otrok, glede obvezne omejitve delovnih umikov ter glede prepovedi uponaJbe belega fosforja pri izdelovanju užigalie; načrt za ukrep glede pokrajinskih gospodarskih svetov; načrt za1 u-krep - o disciplinaciji prodaje svežega in zmrznjenega mesa. Na predlog predsednika vlade je ministrski svet odobril tudi načrt za kr. dekret, s katerim se podaljšuje rok za prijavo nameščencev s strani delodajalcev. _ Smrt admirala Vil j ona Capomazze RIM, 7. (Izv.) Danes opoldne je umrl po daljši bolezni v svojem stanovanju v Rimu v starosti 68. let admiral Viljem Capom azza. Med vojno je bil pokojnik kraljev adjutant in se je udeležil Številnih pomorskih vojnih operacij. V Valoni je bil poveljnik pomorske divizije. Kakor pravijo rimski listi, je zadel z njegovo smrtjo italijansko mornarico težek udarec. Potovanja on« Balba RIM, 7. (Izv.) "Danes ob 12.30 se je povrnil državni podtajnik v ministrstvu za aeronautiko on. Balbo s svojega službenega zračnega potovanja v Dodeka-nes in v Libijo v Vigno della Valle pri Rimu. Navzlic neugodnemu vremenu je premagal on. Balbo poslednjo 1000 km dolgo etapo svojega potovanja v nekaj nad 6. urah. Rimski krti RIM, 7. (Izv.) Odkritje novega križa v Koloseju, ki je bil postavljen na mesto svoje časno odstranjenega, se bo vršilo v četrtek dne 12. t m. ob navzočnosti kraljice Helene. Odkritja se bo udeležilo tudi 10.000 rimskih šolskih otrok._ Znižanje plat PA VIA, 7. (Izv.) FaŠistovski sindikati pokrajine Pavla so sklenili sprejeti za kmetske delavce v okrajih Pavese In Ixr mellina znižanje mezd za 10 % kar so prostovoljno sprejeli že kmetski delavci V pokrajini Brescia* branila Mesto da bi razpravljala o italijanski ovadbi glede o-boroževanja In spletk proti albanski neodvisnosti, je hoteU beograjska vlada prenesti razpravo na tiransko pogodbo misleč, da bo s pomočjo Parimat, Berlina in Londona zadala Italiji diplomatičen poraz. Pariz je šel Jugoslaviji zares na roko, kar dokazuje tudi pisanje «Tempea», toda London je odločno proglasil svojo nevtralnost v italijensko-jugosloven-skem sporu. V Beogradu *> pričeli v poslednjem času delati za ztoliŽRZije in spora^umljenje s Nemčijo, češ da bi bila prijateljska zveza med Parizom. Berlinom in Beogradom najboljša gasiancija za srednje-evropsko ravnovesje. Ker pa se Nemčija nitefcor noče kompromitirati in zameriti Italiji, je naletelo Jugo-slovensko trkanje na gluha ušc. sa, o čemer pričajo od vlade inspirirane note nemških listov Radi teh neuspehov je nastalo Beogradu veliko nezadovoljstvo, ki se pojavlja v raznih o-blikah. Nekateri krogi dajejo duška svojemu nezadovoljstvu z vedno bolj naraščajočim fr gorčenjem proti Italiji, drugi pa očitajo Franciji, da ni dovolj podpirala jugoslovenskih htev ter da Je zavedla Jugosla- ra®sodbo, s katero se obsojajo: Pastore, Dl Vittorio, Cocchi, Per-luso, Platone m Baccaia, vsi v kontumaciji, na 12 let ječe in na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva; Fornerl na 7 let in 9 mesecev ječe ter na 1500 lir globe; Rioci na 5 let ječe in na 3 leta posebnega nadzorstva; D'Agostino na 4 leta ječe in 3 leta posebnega nadzorstva. Celo-je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov. Vol voda Abraškl v Abesinijt ASMARA, 7. (Izv.) Danes je prispela v pristanišče Massana vojna ladja «Venezia», na kateri se nahaja odposlanstvo, ki se podaja v prestolico Abesinije Addis-Abebbo. Mestno prebivalstvo je priredilo odposlancu kramlja vojvodi Abruškemu navdu-Sen sprejem. Podoben sprejem se Je ponovil v As m ari, kamor se je vo-jvoda s svojim spremstvom odpeljal popoldne. Kraljevo odposlanstvo ostane v Eritreji nekoliko dni in bo potem nadaljevalo svoje potovanje v prestolico Abesinije: VeUen pogreli župnika Aljaia DOVJE, 7. (Izv.) Panes dopoldne se je vršil ob mnogoštevilni udeležbi občinstva od blizu in vi jo na postojanke, s katerih se daieč pogreb pokojnega župnika bo morala sedaj umakniti. Isto jafcotoa Aljaža. Številno sta bila očitajo svoji vladi tudi velik del zastopana Slovensko planinsko francoskega časopisja ter rami društvo in «Glas bena Matica« Iz politični diolomatičnl a-1 T inhiiam. Porrebne svečanosti ln diplomatičnl gentje. Drugi poskus zbližanja .je pravila Jugoslavija s Turčijo. Vesti iz turških virov sicer zanikajo, da bi se vršila med Jugo- slavijo ln Turčijo kaka pogajanja za sklenitev prijateljske in vojaške pogodbe, toda ▼ Beogradu zatrjujejo, da bo čimprej sklenjena ne samo s Turčijo, temveč tudi z Rusijo politična in vojaška pogodba, ki naj bi ustvarila na Jadranu m v vzhodnem Sredozemskem morju novo protiitalijansko tirca&o. Treba je torej imeti pred očmi jugoslovenska. zatrjevanja in turška zanikavanja ter pazljivo sledi« razvoju bodočih dogodkov. Iskanje stikov z Rusijo zelo vznemirja Romunijo in radi tega je zelo verjetno, da bodo na predstoje« konferenci Male an-tante razpravljali o vprašanju odnošajev napram Rusiji, kar utegne povzročiti novo nesporazumi j en je med članicami Male antante. Težko je predvidevati, kako LJubljane. Pogrebne je izvršil ob asistenci številne duhovščine radovljiški dekan. Pel je zbor «Glasbene Matice». Na čelu sprevoda je korakala šolska mladina ter so nosili Le vence. Na pokopališču se je zbrala ogromna množica domačega prebivalstva is bližnjih ln oddaljenejših krajev. Pred krsto je stopalo okrog 44 duhovnikov. Ob 12-30 so se končala cerkvena opravila* nakar so ob 13. uri prinesli iz cerkve pokojnikovo krsto in jo položili v grob. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnika v imenu pevskega društva «Ljub-ljana» dr. Kimovec, v imenu «Glasbene Matice» g. Pečenko, v imenu društva «Skala» profesor Ravnik in v imenu hrvatskih planincev dr. Poljak. Vpad hlgarcn \m\\m v grško ozemlje BEOGRAD, 7. (Izv.) Glasom poročil iz Aten je večja Četa bolgarskih komitašev prekoračila ------ . ___ srško mejo z očividnim name- se bo razvila ta mnogostranima ® ^ b- tevala v notranjosti politična delavnost Beograda. ^^ nered in nemir. Komitaši Istočasno pa preživlja Jugoslavija radi sporov med strankami težko notranjo krizo, kt se je s sestavo nove vlade še bolj poostrila. V poslednjih dneh so se vršile pod predsedstvom kralja ministrske seje, na katerihso bili baje sprejeti dalekosežni sklepi v zadevi spora z Italijo. Bolj verjetno pa je, da so mini stri na teh sejah razpravljali o notranjepolitičnem položaju ter sklenili razpustiti narodno skupščino in razpisati novo volitve sredi poletja. postopanje Beograda bo ▼ veliki meri odvisno od nasvetov in navodil iz Pss-iza. Končno Je treba pripomniti, da nekateri jugoslovenski listi sekundirajmo gonji nekaterih francoskih listov o pretveznem oboroževanju Italije na njenih mejah. Dočim poroča francoski tisk o pretvez-ni koncentraciji čet in orožja ter o grožnjah črnih mtfc na francoski meji, prinašajo nekar so poskušali razrušiti železniško progo ob mej L Grške obmejne straže so se jim postavile v bran. Ko je prispelo ojačenje, se je med grškimi četami in ko-miftaši rajzvila pravcata bitka, tekom katere je bilo na obeh straneh mnoge ubitih in ranjenih. Grška vlada je poslala na mejo celo divizijo. Jngoslovenska letalca prispeta danes v Beograd BEOGRAD, 7. (Izv.) Jugoslovenska letalca Sondermayer in Bajdak sta že dospela v Alepo ter letita proti Carigradu. Za jutri ob 15. uri ju pričakujejo v Beogradu. De Plnedo wm pripravlja odhod NEW-YORK, 7. (Izv.) Polkovnik De Pinedo je hotel izvesti včeraj z novim letalom «Santa Maria 11» poskusni polet nad ______________mestom in zalivom. Vsled goste teri jugoslovenski listi, med ka-1 megle, ki se je razprostirala nad terimt se odlikuje zagrebški mestom in zalivom, je bil po-«Obzor», vesti o pretveznih vo|- skusili polet odložen. pripravah Italije v Julijski Kra- - jmi in o njenih namenih zopet- PRAGA, 7. (Izv.) Včeraj je bila ne zasedbe prednje dalmattaflke parafirana v Budimpešti trgo-cone, ako bi Jugoslavija ne ho- vinska pogodba med Cehoslov. tela ratificirati nettuuakihkoii- ln Ogrsko. Pogodba bo podpisa-vencii i na v Ženevi tekom desetih oni. je spodnja veliko večino Izglasovala LONDON, 7. V četrtek pvečer, tik pred polnočjo se je vršilo v spodnji zbornici glasovanje o zakonskem načrtu glede strokovnih organizacij. Za vladni predlog je glasovalo 368, proti pa 168 poslancev. Emendment delavske stranke, naj se zakonski predlog odkloni, je bil zavržen s 386 proti 171 glasovom. — Podrobna debata o tem zakonu se bo pričela v sredo. Anglija se ne bo pogajala s Kosijo LONDON, 7. Wedgwood, pristaš delavske stranke, je stavil prvemu ministru vprašanje, ali je prejel glede pogajanj kake ponudbe sovjetske vlade, ker je Rykov, načelnik sovjetskih ljudskih komisarjev, podal tozadevne izjave. Sovjetska vlada namreč želi to smatra kot potrebo, da se potom pogajanj razrešijo pereča angleško-ru-ska sporna vprašanja. Dalje je Wedgwood vprašal ministrskega predsednika, ali je angleška vlada že odgovorila na to ponudbo in ali siploh namerava odgovoriti. Državni podtajnik Locker-Lampson je odgovoril na prvi del vprašanja negativno. Kar se pa tiče drugega dela, je dejal, da tozadevno vlada ni menjala svojega postopanja od svojega odgovora na slično rašanje z dne 8. decembra 8. dalje. Wedgwood je vprašal dalje, ali je Locker-Lamp-son čital govor o tem predmetu, ki ga je podal Rykov in v katerem je stavil to ponudbo. Lcr cker-Laimpson je odgovoril: «Da, toda predno ne bo sovjetska vlada dejansko pokazala, da }e pripravljena ustaviti protiangle-* ško propagando, je ničevo vsa^ ko latrjevanje, da se bo ponudba o pogajanjih sprejela. Težek Španski poraz v Maroku PARIZ, 7. Te dni so, kot poročajo pariški listi, podlegle španske čete v bližini kraja Zer-kett maroškim vstašem. Uporniki so Špance prisilili, da so se umaknili proti Targuistu. Poplave v Ameriki Naraščanje voda NEW-Y0RK, 7. Nova vznemirjenja in nove nesreče povzročajo veliki nalivi zadnjih dni v Mississipijevi dolini. Veliki naval Mississipijevih voda se sedaj pomika proti jugu in ogroža zmerom nove pokrajine. Rdeči križ ima polne roke dela. Včeraj je voda pridrvela^ do grofije, ki leži ob izlivu reke Red v Mississipd. Na mnogih krajih so se predrli nasipL Vsemu ozemlju Louisiane severno od te točke grozi poplava. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se preprečijo človeške žrtve. Prebivalstvo, kakih 10 tisoč oseb, mora takoj zapustiti domove. Sedaj prebiva že 173.000 oseb v taboriščih. V Louisiani pa je kakih 50.000 novih poplavi j en-cev. Ker se je pričel v nekaterih krajih pojavljati tifus, je vlada izdala potrebne ukrepe za pobijanje te nove nevarnosti. Samo tekom včerajšnjega dne je bilo vzdolž Mississipija cepljenih 20 tisoč oseb. Položaj v New-Orleansu se je znatno zboljšal, odkar so se predrli nasipi severno od mesta. Neurje na Madžarskem DUNAJ, 7. Iz Miskoleza poročajo, da je silen vihar povzročil včeraj ogromno škodo v mestu in v pokrajini Borsod. Dva hudournika sta prestopila bregove in poplavila več hiš. Pri Sato-ralia Ulhely je reka Ronyoa močno narastla in mestu grozi poplava. Telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. ORIGINALNO MAZILO 1 (i Kf* |KI 0DPRAY1 RADIKAfC , W*UWA 0ĆE1A • DOBIVA U V VSEH LEKARKAR i fttMHIII JP8HM - lil TK S. Pilil It Tnl Politične beležke kombinacije o novi avstrijski vladi Avstrijski politični krogi presojajo položaj Seiplove vlade sila pesimistično. Skromni vladni večini 85 poslancev stoji nasproti za pet mandatov slabia opozicija, ki jo sestavljajo socialisti z 71 in kmetska stranka z 9 poslanci. Splošno je mnenje, da vladi s tako večino, ki ima samo en glas absolutne večine, nI sojeno dolgo življenje. Posebno pa Š« v tem slučaju, ko sloni vlada na strankah, kl v njih samih obstoji opozicija, katero podpira meščanstvo glavnega in vseh večjih avstrijskih mest. Spričo tega SMILAJO D ^ čisti kri PRSNI SIRUP izborno sredstfo proH kašlju GLYKOL najboljle okrcpčevalno sredstvo Lekarna Castellanovlch - Trst. Via dal Glcliaai 42 Lastnik: F. BOLAFFIO BERUTZ-SCHOOL Trst. Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk In prtvodi v vseh jazlkih. 407 Slovenske žene! Pri nakupu ________________ perila in manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova Stev. 21 (prej Campanile) MARIA ACCERBON1 kjer se sluiijo slovenske odjcmalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne ln hotele. Svila (sezljska novost) po L 5.50, Rri-sače, nogavice ln druge manufakturne potrebščine. |565) Govori se slovensko. je verjetno, da bo skušal Seipel pridobiti vladi vsaj Že kmetsko stranko, ki bi ji odstopil tudi eno ministrsko mesto. Domneva pa se, da bo kmetska zveza to vabilo odklonila ali stavila take pogoje, ki jih kršCansko-socialna stranka iz strankarskih razlogov vsaj sedaj ne bo mogla sprejeti. V naprednih krogih se označa možnost sestavo napredne vlade, ki bi jo sestavljali socijalisti, Velenemci in kmetska zveza in katera bi razpolagala z 92 glasovi. To verzijo utemeljujejo s tem, da pripisujejo kultiirnemu nrogramu teh treh strank ista nadela in smeri. Saj so bile na primer pred časom v Šolsko^političnih vprašanjih istega mnenja. V njihovih programih je ujedinjenje Avstrijo z Nemčijo. Radi obeh teh skupnih temeljnih potez bi bilo torej povsem naravno, da bi mogla v slučaju njihovega sporazuma in njihove koalicije nova vlada intenzivnejše od dosedanje pripravljati avstrijsko zakonodajstvo za priključitev k Nemčiji. Vendar pa je Se nepojasnjeno vprašanje, kak-Sno stališče bi zavzeli napram taki kombinaciji Velenemci, brez katerih seveda ni mogoče ustvarili napredne vlade. Obenem pa so Vele-nemcem s paktom s krščanskimi socialci vezane roke, ka>ti le s pomočjo meščanskega bloka so dobili toliko mandatov. In zato so se obvezali, da bodo lojalno podpirali kolitiko krščansko-soclalne stranke. Se pred kratkim je tisk ugotovil, da operira krščansko-soeialna stranka z «antimarksistično» taktiko, kot jo izvaja sedanji državni kancelar Seipel, ki pa obenem želi privesti v vrste vladne koalicije socialne demokrate. Sedanji kabinet bo moral prej ali slej podati ostavko, da se bodo mogla pričeti pogajanja za sestavo nove koali-licije krščanskih socialcev in socialnih demokratov. Tej novi smeri avstrijskega parlamentarizma dela zapreko le Se državni kancelar. In dasi «Reichspost» svečano zatrjuje, da ^zastavonoša meščanskega blo-ka» ne bo podal ostavke, trdijo odločilni krogi v krščansko-socialni stranki, da namerava dr. Seipel odpotovati iz zdravstvenih razlogov na daljši odmor ter nato sprejeti ponujeno mu škofovsko stolico. Kot njegovega naslednika imenujejo bivšega finančnega mini-nisrtra dr. Giirtlerja iz Gradca, ki je bil pred nekaj meseci enoglasno izvoljen za štajerskega poglavarja in ki ima prijatelje tudi v socialistični stranki. Izvolitev dr. Gurt-lerja za kancelarja republike bi morda izzvala v Avstriji predsedniško krizo, ker obstoja med predsednikom republike in eventuel-nim bodočim državnim kancelar-jem že precej časa osebno nespo-razumljenje. Zato ves ta preobrat ne bo delo nekaj dni. MIR NA MADŽARSKI POLITIČNI ARENI ful mlndgo Dzcdl sl». ia rdgo mh V lanskem decembru so se vršile na Madžarskem parlamentarne volitve, ki so se končale s silno zmago vlade. Koncem januarja je bil parlament svečano otvorjen. Predloženih mu je bilo mnogo zakonskih načrtov, ki so jih posamezne komisije na hitro sestavljale, sprejel je istotako državni proračun in vse to radi tega, ker je moralo biti vse končano še pred odhodom ministrskega predsednika Bethlama v Rim. Takrat se je zaključilo zasedanje parlamenta —• to radi velikonočnih počitnic toda poslanci se doslej po veliki noči Se niso zbrali. Danes ugibajo, da se bo parlament sestal najbrž t mesecu maju ali juniju. Po kratkem zasedanju se bo parlamei* najbrž zopet razšel, tokrat na poletne počknice, ki bodo trajale zelo dolgo, ker se bo parlament letos baje ponovno sestal šele v pozni jeseni. Z eno besedo: parlament ne II. cEĐINOSTa V Trsta, dne 8. maja 1927. dela, a politiki so si zaželeli počitka. 2e o priliki zadnjega zasedanja se je konstatiralo, da so se poslanci v zelo malenkostni meri zanimali za parlamentarno delo. K sejam so prihajali zelo poredkoma, tako da se je od 245 poslancev sej udeleževalo običajno po 10 do 15 poslancev. Cesto se je zgodilo, da skupščina sploh ni mogla o ničemer sklepati. Opozicija je slaba in vladi se ni treba bati, da bi jo opozicija nenadoma napadla, ali da bi predlog opozicije radi premajhnega števila navzočnih vladnih pristašev prodrl. Radi tega vlada tudi ne sili svojih poslancev, da bi se redno udeleževali sej parlamenta. Opozicija si je v svesti svoje nemoči in nastopa zelo mirno. Ni borbena, njeni pristsši redkokdaj kaj spregovorijo. Vlada izvršuje legalno parlamentarno diktaturo. Po poslednjih volitvah ni imel predsednik vlade grof Bethlen skoraj nobenega notranje-političnega posla. Postal je neomejen gospodar Madžarske. Poslanci pa so tako nedelavni, da se večini izmed njih ne ljubi za časa parlamentarnega dela prihajati v Budimpešto. Tako je bilo na primer na poslednji seji vladne stranke navzočnih komaj pet poslancev. SOVJETSKA ŽFIJONAŽA V AVSTRIJI Minulo nedeljo so je raznesla v dunajskih krogih vest, da je bila na Dunaju aretirana neka zagonetna oseba, ki se je izdajala za svetovalca dunajskega ruskega sovjetskega poslaništva. Pozneje so listi javili, da je dotična oseba madžarskega pokolenja, ki je na Madžarskem pri nakupovanju konjev za sovjetsko Rusijo zakrivila razne goljufije. Doslej ni bilo mogoče dognati, ali ima ta človek tudi svojo politično preteklost in ali je konfident dunajskega sovjetskega poslaništva. Aretirancu je ime Andrej Bakonyi. V dobi sovjetskega režima na Madžarskem je bil tajnik informativne agencije pri zunanjem ministrstvu. Po padcu Bela Kuna je pobegnil preko Avstrije in Nemčije v Rusijo. Že dolgo časa je vzdrževal intimne zveze z novinarskimi krogi. Držijo ga za eksponenta čeke in njegova naloga je bila, da organiira sovjetsko špijo-nažo po srednji Evropi in Balkanu. Bakonyi Je organiziral na Madžarskem tudi omenjeno nakupovanje konjev za sovjetsko Rusijo, pri čemer pa še ni Šlo toliko za konje same, kolikor za to, da se spravi Čim večje število sovjetskih agentov na Madžarsko. Izgleda, da so se z Bakenyijem kompromitirali tudi neki tuji podaniki, ki so mu ali doprinašali potrebne informacije, ali pa jih je Bakonyi uporabljal za kake posebne misije. Nekoliko Bakonyijevih prijateljev je bilo že zaslišanih. Rezultati dosedanje preiskave se držijo v najstrožji tajnosti. Zanimivo je, da sta takoj po aretaciji izginili z Dunaja dve osebi, ki sta bili brez-dvomno Bakonyijeva pomagača. AVSTRIJSKA ZUNANJA POLITIKA Dunajski krogi presojajo rezultate avstrijskih volitev še precej povoljno. Pri tem pa namigavajo, da izgublja avstrijski pokret za priključitev na intenzivnosti, za kar je najlepši dokaz dejstvo, da se je največja stranka, krščanski socialci, ob priliki volilne agitacije vselej izognila vprašanjem, iz katerih bi se dalo sklepati, da je spremenila svoje doslej rezervirano stališče glede priključitve k Nemčiji. Nasprotno je treba ugotoviti, da je nastopila krščansko-socialna stranka tokrat v volilni borbi kot avstrijska stranka ter da je izpovedovala avstrijski patriotizem. Pa tudi ostale stranke so v poslednji volilni agitaciji posvečale manjšo pažnjo vprašanju priključitve, tako da izgleda, da ne nameravajo nadaljevati demonstrativne politike. Dunajski politični krogi so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da si je meščanski blok ohranil večino v novem parlamentu, kajti v slučaju socialno-demokratske zmage bi bilo treba računati na zunanjepolitične zapletljaje z Italijo in Madžarsko, kar bi povzročilo nove napetosti v konsolidira-jočih se srednje-evropskih razmerah. Diplomatski krogi se zanimajo predvsem za to, ali bo nova vlada res konfiscirala orožje, ki je skrito v dunajskem arsenalu in na drugih krajih, kar je zapisal in potrdil tudi list «Reichspost». Izgleda pa, da bo vlada končno predložila parlamentu obetani predlog o uničenju vojnega materiala. Isto-tako so diplomatski krogi mnenja, da bi izzvalo ostro nastopanje nove vlade v prvem hipu nov težek notranjepolitičen konflikt in to tem bolj, ker se je samozavest socialistov po volitvah zelo povečala. Radi tega se domneva, da vladna koalicija ne bo zahtevala takojšnje predaje skritega orožja ter da bo molče odobrila odlašanje. Predvidevajo pa, da se bo po pomirjenju strankarskih strasti ln duhov vendarle prej ali slej sestavila nova vladna koalicija iz dveh velikih političnih strank. Ta koalicija bi bila najbolj kvalificirana, da reši sedanjo neprijetno situacijo, ne da bi organizirano avstrijsko delavstvo smatralo to kot napad vlade nanje samo. OBSOJEN RADI ŽALJENJA BIV SEGA CESARJA KARLA Na Madžarskem se je te dni vršil nenavadno zanimiv sodni proces. Neki mizar po imenu Cziparik gandor je bil obtožen radi žaljenja veličanstva. Nekega večera je sedel s svojimi prijatelji v krčmi ter modroval o politiki. V takem pogo- voru mu je ufila tuđi beseda, da j* pokojni kralj Karel IV. prodal Madžare Cehom. Radi te besede ga je sodišče obsodilo na tri mesece ječe radi taljenja ranjkega. Ko le Cziparik vložil ugovor, le bila vsa zadeva predložena kraljevemu stolu, ki je obsodbo podrejenega sodišča zavrnil z motivacijo, da mora biti Cziparik sicer obsojen radi žaljenja veličanstva. T« žalitve je izrekel že tedaj, ko pokojni kralj Se ni bil detroniziran. Na podlagi tega je bil Cziparik obsojen «radi žaljenja veličanstva« na tri mesece ječe. pred novimi dogodki v litvi Po decemberskem prevratu se politično življenje v Litvi ni Se usmerilo na normalen tir. Opozicija i>e vedno ostro napada naci-jonalni vladni režim, ki se pa hoče obdržati za vsako ceno. Temu je dokaz kongres nacijonalistov, takozvanih «Tantininukov»», — ki se je vršil v Kovnu. Tantininuki« stoje na strani sedanjega ministr-skega predsednika Smetane; njihova odlična pristaša sta tudi minister za zunanje zadeve Volde-mars in bivši poslanik v Pragi D. Malinauskas. Delo kongresp ic T r^redotoče- » koro izključno okoli vprašanja, ali naj se sklict izumit ni ali ne. Bazen tega se je tudi razpravljalo o izpremembi sedanje ustave, zlasti pa volilnega zakona, ki naj bi se prikrojil tako, da bi omogočil nacijonalistomi, da se čim dalje ob-drže na vladi. Kongres je uvidel, da ni mogoče sklicati parlamenta, dokler sta v veljavi sedanja ustava in volilni -zakon. Predno se razpišejo nove volitve, je potrebno, da se na kak način okrepita pravnovel javnost in avtoriteta predsednika republike, pa tudi ministrskega sveta. Da^ lje zahtevajo nacijonalisti, da mora predsednika izbirati narod in ne parlament, kakor se je to del^ lo do sedaj. Volitve predsednika naj bi se vršile odslej vsakih sedem let, namesto vsaka tri leta. Razen tega je treba skrčiti število poslancev ▼ taki meri, da bi na vsakega poslanca prišlo povprečno 50—60.000 volilcev. (Sedaj Šteje parlament 80 poslancev.) Mandat parlamenta naj bi trajal pet let, namesto, kakor do sedaj, 3 leta. Aktivno volilno pravico naj bi odslej pridobili državljani šele s 2&-tim letom, namesto z 2i.tim letom; pasivno volilno pravico pa naj bi pridobili Šele s 30. letom. Nacijonalisti zahtevajo, da se te reforme izvedejo potom ljudskega glasovanja ter da se do volitev poslancev v novi parlament d k predsedniku in ministrskemu svetu polnomoč, da zamoreta izdajati naredbe, ka bi imela vrednost zakona. Na kongresu sta govorila ministrski predsednik in ministe*sga zunanje zadeve prof. Valdemars, ki je dokazoval, da se notranji in zunanji politični položaj Litve od 17. decembra preteklega 1. od dne do dne boljša. Zboljšale so se tudi državne finance, kar dviga zaupanje tujega kapitala. Končno je minister dejal, da pogajanja, ki se vrše za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo in Rusijo, zelo povoljno napredujejo. Tedenski pregled V sredo se je sestala v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca, ki jo je sklicala Družba narodov, da se ugotovijo vzroki povojne gospodarske krize in da se skuša najti način za njeno odpravo. Sedem in štirideset držav je poslalo na to konferenco svoje zastopnike, ki jih je kakih 170. Delegacije posameznih držav so pripeljale v Ženevo tudi celo vrsto izvedencev in strokovnjakov. Če prištejemo še kakih 250 novinarjev, ki so jih poslali agencije in veliki listi iz vseh krajev sveta, vidimo, da se je za gospodarsko konferenco zbralo v Ženevi nad 1000 oseb. Za zborovanje je tajništvo Družbe narodov pripravilo celo literaturo, ogromno vrsto spisov, ki razpravljajo o perečih gospodarskih vprašanjih. Poleg tega so tudi posamezne delegacije pripravile podrobna poročila o gospodarskih prilikah v posameznih državah. Naloge prve mednarodne gospodarske konference smo že zgoraj označili: proučiti vzroke gospodarske krize ter posvetovati se o izboljšanju sedanjega položaja. Konferenca se je šele pričela in bo trajala 20 dni. Zato sedaj še ni mogoče predvidevati, kakšen bo njen uspeh. Seveda si pri tem ne smemo ustvarjati napačnih pojmov; ne smemo pričakovati od te konference nemogočih stvari. Tudi če bo konferenca popolnoma uspela, se bodo sadovi začeli pojavljati šele čez leta. Dejstvo je, da je ta inicijativa Družbe narodov žela priznanje tudi v takih državah, ki niso baš preveč vnete za ženevsko organizacijo. Celo Rusija je priznala veliki pomen, ki jo ima mednarodna gospodarska konferenca in je poslala ▼ Ženevo svoje delegate. To je prvi krat po vojni, da se je Rusija oficijelno udeležila mednarodnega zborovanja. Ker smo Se pri Rusih, bodi povedano še nekaj. Zadnjo nedeljo poročali, da sta Bulja in ftvlea, j s posredovanjem Nemčije, rešili spor, ki je nastal med njima radi umora sovjetskega zastopnika Vorovskega v Ženevi. Zanimivo je, da švicarska vlada sedaj z veliko in preveliko vnemo skrbi za to, da bi se ruskim gostom spet ne pripetilo kaj zlega. Sam švicarski predsednik Motta se je s policijskim načelnikom v ženevskem kantonu domenil glede varnostnih ukrepov. Strah je lepa reč. Najboljšim detektivom iz Ženeve, Berna in Curiiha so poverili nalogo čuvati nad življenjem ruskih delega-tov, ki so jih pripeljali v Ženevo na skriven način. Vladni listi so nazbobnali, da se bodo ruaki zastopniki pripeljali ob določeni uri na ženevski kolodvor. Ker je radovednost zelo nalezljiva bolezen, se je ob navedeni uri zbralo na kolodvoru mnogo ljudstva. Vlak je pridrdral na postajo, radovedneži so iztegovali vrartove in se čudno spogledovali: «Ru-sov od nikoder ni.» — Pa je bilo tako ukrenjeno, da so Rusi zapustili vlak na postaji pred Ženevo in so se pripeljali v mesto z avtomobili. Previdnost ženevske policije se je izkazala tudi pri izberi hotela za ruske goste. Izbrali so hotel, ki je prav blizu palače, kjer se vrši gospodarska konferenca. Poleg tega pa ima izbrani hotel tudi to posebnost, da leži na veliki terasi, do kaitere vodi Široko stopnišče, kar znatno olajšuje nadzorovanje. Pred hotelom stoji močna straža iit orožniki so razpoetajvljeni v vsakem nadstropju po hodnikih. Švicarji so tako pretira/vali, da so se ruski delegati celo razburili ter energično protestirali pri vladi ženevskega kantona, ker jih je obdala s celo vojsko orožnikov in detektivov. Pa ne samo ruski delegati v Ženevi, tudi. Rusi v Moskvi so se hudo razburili, tako da je stvar zašla že v tragiko in so se na komaj razjasnjenem nebu ru-sko-švicarskih odnošajev pojavili novi oblaki. Ruska vlada smatra ukrepe Švicarske policije za omejevanje svobode in za žaljenje svojih zastopnikov. Zato je naročila načelniku ruske delegacije Osin-skemu, da zahteva takojšnjo odpravo ponižujočih policijskih u-krepov ter da vpraša Družbo narodov, ali misli smatrati ruske delegate za enakovredne drugim, pred vsem kar se tiče svobode govora pri razpravah na konferenci. Ce te elementarne zahteve ne bodo sprejete, naj ruska delegacija takoj zapusti Ženevo. Rusi so prišli v Ženevo gotovo tudi zato, da bodo pred mednarodnim zborom raztodmačiii svoje bolj še viške gospodarske teorije ter poučili svet o gospodarskem položaju Rusije, saj dobro vedo, da ima javno mnenje o teh 6tvareh zelo medel poj m, če ga sploh ima, in da je protibolj ševiški tisk širil po svetu najrazličnejše in tendencijozr ne vesti o gospodarskih sistemih nove Rusije. Rusi bi se seveda pri taki razpravici ne mogli izogniti neizogibnemu: obregnili bi se ob kapitalistični gospodarski sestav, za lastnega bi pa delali reklamo. Stvar bi ne bila niti težavna, Če pomislimo, da so vsi dosedanji govorniki na konferenci peli samo dolge jeremi-jade o gospodarskem propadanju Evrope. Ker se Rusi — in ne' brez upravičenosti — boje, da bi se v Ženevi ne prestrašili bolj-ševiške «propagande» ter ruskim delegatom kratkomalo nastavili nagobčnik, je ruska vlada zahtevala sedaj popolno svobodo govora za svoje delegate in je obenem začelaj groziti, da bodo Rusi zapustili Ženevo. ••• V Rimu se je te dni začelo novo zasedanje ministrskega sveta, ki je odobril več važnih u-krepov. Ker je lira v zadnjem času pridobila na vrednosti, je vlada sklenila odvzeti državnim nameščencem deloma; ali v celoti draginjske doklade. S tem bo država prihranila vsako leto kakih 320 do 350 milijonov lir. Ko se doklade popolnoma odpravijo, bo v državni blagajni ostala ena milijarda lir več na leto. Državnim upokojencem se draginjske doklade sedaj ne odvzamejo. Ministrski svet je sklenil uvesti nekatere olajšave glede železniških in poštnih tari-fov. Razpravljal je tudi o stanovanjskem vprašanju in odobril ukrep, s katerim se omejuje špekulacija s stanovanji Odredbe se nanašajo predvsem na ureditev raznih slučajev pri prodajanju stanovanj, navada, ki v 9ih krajih še ni razširjena, in na urejevanje izgonov. Kmalu se bo pričelo novo zasedanje parlamenta. 16. t. m. se bo sestal senat, par dni pozneje pa poslanska zbornica. Kakor znano mora parlament še dokončati razpravo o državnem proračunu za leto 1927-28. Glede albanskega spora se v zadnjem tednu ni zgodilo n±Č posebnega. Iz Beograda so se širile vesti, da se bodo neposredni razgovori med italijansko in jugoslavensko vlado pričeli še tekom tega tedna, dt,bro poučena rimska agencija pa je predvčerajšnjim sporočila v svet, da s pogajanji najbrž nič ne bo, ker se hoče Jugoslavija razgovarjati o tiranski pogodbi, glede katere pa Italija ne dopušča nika.kih razprav. Rimski «Giornale d'Ita)-li&», ki je prvi vrgel v svet znane vesti o vojaških pripravah Jugoslavije ob albanski meji, priobčiije še nadalje, vsak dan sproti, nova poročila o oboroževanju v Jugoslaviji in o pripravah Francozov na italijanski meji. Vprašanje razširjenja vladne koalicije v Jugoslaviji je stopilo sedaj spet v ospredje. Ra^ni sestanki vplivnih političnih osebnosti v Beogradu pričajo, da se nekaj pripravljaj. V petek, 13. maja, se bo pričela v Jahimovu na Češkem konferenca Male antante, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Po zadnji konferenci ministrov Malega sporazuma so se namreč dogodili v mednarodnem življenju važni dogodki, ki so mnogim dali povod za sklepanje, da se Mala antanta ne bo več dolgo držala, čeprav so zunanji ministri prizadetih držav že več krat izrazili baš nasprotno prepričanje. A. S.: Komu vzgojeslovlel V «Novicah» je sprožil nekdo čez vse važno in zanimivo vprašanje o vzgoji mladine. Ni navade pri nas, da bi pisalo dnevno časopisje o tem, tudi revije gredo z malo izjemami mimo vzgojnega vprašanja ali mu posvečajo vsaj nekoliko premalo pozornosti. In vendar je za nas to, lahko trdim, najvažnejše vprašanje sploh, kajti od vzgoje mladega rodu zavisi usoda novih generacij, naša bodočnost »ploh. Zlasti v zadnjem času sem se je vprašanje naše mladine poostrilo do skrajnosti in zahteva brezpogojno rešitve. Kdo je poklican v to? — Nihče bolj kakor mi sami in od drugod sploh ni pričakovati rešitve. Naša javnost mora imeti pozorno oko tudi za to nalogo in Se večjo skrb za njeno izvršitev. Veliko preredki so Članki o tem vprašanju, ki zagledajo beii dan v našem časopisju. Zakaj se v naši javnost« tako malo ali prav zaprav nič ne piše o vzgoji? — Na to vprašanje ne najdem sicer opravičljivega odgovora, zdi pa se mi, da je to nujna posledica enostranskega pojmovanja vzgoje s strani vzgojeslovcev. Zanimivo je namreč dejstvo, da skušajo iti preko starišev, se na nje sploh ne ozirajo, kot bi oni ne imeli z vzgojo nič opraviti, pač pa se oborožujejo z izsledki in nauki vzgojeslovne vede oni sami in taki ljudje privilegiranci, katerim služi ta znanost le radi znanosti same in ne nje praktična uporaba. Radi tega hočem podati na tem mestu par misli o namenu vzgojeslovja sploh, še prej pa hočem orisati bistvo in razvoj te vede. Pod besedo vzgojeslovje ali pedagogika razumemo nauk ali znanost o vzgoji otrok. Začetek te znanosti sega daleč nazaj. Že naši prvi stariši so skušali vplivati na svoje otroke in jih uvajati v življenje. Oče jih je učil lov« in dela« vadil v boju zoper divje sveri in v samoobrambi. Vzgoja je tako stara kakor človeški rod in ta nauk, «kako ravnati z otroci«, se je več ali manj spremenjeni podedoval po ustnem izročilu in z izgledom od starišev do starišev, od roda do roda, kakor se to pri preprostem ljudstvu še danes dogaja. Ko je človeštvo napredovalo, je o-astla zraven te ljudske ust-mene znanosti tudi pismena znanost o vzgoji otrok« ki je skušala in Se skuša raziskati ljudske vzgojeslovne nauke, jih utemeljit^ poglobiti ali ovreči, če so krivi, predvsem pa odkriti nove. Bili so možje, so spoznali, kako odločilna je otroška doba za vse nadaljnje življenje človekovo, spoznali so, da je otrok kot mlada rastlina, ki raste in se razvije v tisto smer, kjer ni ovir in kamor jo nagnemo. Začeli ao zato posvečati pozornost otroku, preučevati njegovo duševnost, razvoj in zakone tega razvoja, njegove ovire in vplive. Prišli' so do n- i.ctih presenetljivih odkritij. Vsak je doprinesel-svoje izsledke, svoj trud v skrinjo znanosti in ustvarili so nam tako bogato in neprecenljivo vedo, ki nam odpira pogled v vzgojo otrok. Naj imenujem samo glavnejše predstavnike te vede, kot so:Ceh Jan Amos Komeiiskv, Pestaloz-zi, Rousseau, veliki Rus Lev Ni-kolajevič Tolstoj, Basedovv in našteti drugi, ki so uvideli, da ćlovtšl-k a družba bode ha in ji pi Lii propast, a spoznali so tudi, da ta bolezen ni neozdravljiva, nego da. se da z vzgojo popraviti, ozdraviti vsakega posameznika in Človeštvo. O svojih spozna>-njih so boteli prepričati tudi svet, da bi se ta zavzel z vso vnemo in resnostjo za vzgojo mladega rodu. Da se jim ni posrečilo prepričati svet docela o tem, vidimo, če le malo pogledamo na našedobne vzgojne naprave, ki vrhunčijo v šolstvu, katero pa zadošča komaj le učnim potrebam ljudstva in ne vzgojnim ali le v zelo majhni meri. Dalo bi se sicer ugibati, ali svet ni razumel njih naukov ali se mu ni posrečilo jih aplicirati. Zdi se, da oboje. Posledica tega je, da so danes ljudje siploh brez prave vzgoje. V najvažnejši dobi so v rokah starišev, kateri so o vzgoji otrok nevedni in jim pre-kruta borba za vsakdanji kinih ne dopušča, d«a bi se brigali mnogo za otroke. Pozneje pridejo v šolo, ki jim ne more nuditi več nego nekaj splošnega, za življenje potrebnega znanja. Vzgojno vprašanje se je skušalo in se skuća rešiti z golim Šolstvom. Ta poizkus se je docela ponesrečil in je naravno, da se je ponesrečil, kajti vzgoja otroka se začne že z rojstvom in še prej. Najprej je le zgolj telesna ln koj nato duševna; obe sta važni kot je važna za človeka njegova prva življenska doba t. i. dettnska doba. Ni vseeno, kako spoznava otrok pojave, okolico, sebe in druge, kako &e mu kaže življenje, na kaj se navaja, kako vzreja in goji. Že tu je treba odstraniti ovire, da bo zraste 1 v pravo smer, sicer bo prepozno. Da bo vzgoja uspešna, je treba začeti z njo že v najnež-nei&i de tir, sk i dobi. In tu ne sme biti slepomišenja, otrokov razvoj ne »me biti prepuščen le slučaju, kajti vsaka najmanjša napaka in zamuda se kruto maščuje. Ce se detetu dovoljuje vse kar želi, če ukazuje on, če ga razvajamo, bo neznosen ko doraj-ste, nasilnež bo in izprijenec, kajti za njegov razvoj veljajo zelo ostri zakoni. Vsaka napaka* človeka posredno ali neposredno prav v njegovo naj nežnejšo dobo. Bila je nakazana v majhni obliki že pri detetu, čeravno se nam morda takrat ni zdela napaka in strast. Začeti z vzgojo komaj s sedmim letom, kot so to mislili šolniki, bi bilo radi tega velika prepozno. V taki Šoli, kot je da^ nes, je zadostna vzgoj apa tudi nemožna: 1. ker šola ne more vplivati na otroka več kot par ur na dan; 2. ker vzgoja v okviru šolske sobe, klopi in knjig nikakor ne more biti popolna; 3. ker ima učitelj pred seboj cel razred učencev, katerih vsak ima svoje individualne posebnosti in razvoj je vreden zato posebnega študija in upoštevanja. Med učiteljem in učencem ni ni-kakih tesnejših vezi, samo v šolskih urah ju družijo višje sile in če se morata boriti tu še z jezikovnimi težkočami, je vsaka zbližan je med njima že vnaprej izključeno. Naj dodam temu še to, da je šola predložena in vklenjena v določen pretežno ali izključno učni program, da je le učilnica in po svoji sedanji uredbi in sredstvih ne more biti več kot to. Vzgoja se niti najmanj ne vrši v šoli, bilo bi jo sploh neuspešno spravljati tja, kjer je, radi opisanih razmer, ne more biti. Narava sama je postavila najstarejšo vzgojno ustanovo, praustanovo: družino. Narava s&ma ji je izklesala večne zakone, ki jih je zapisala vsakemu človeku v srce. V tem čudovitem vzgajali-šču nudi narava vsakemu otroku kar dva vzgojitelja, navezala jih je nanj z nitkami materinske in očetovske ljubezni in skrbi, krvnega in duševnega sorodstva. Od rojstva dalje vsak hip je otrok v varstvu svojih roditeljev« katera vidita vsak njegov gib, poznata najbolj njegovo duševnost, napake in vrline. Otrok je namreč v tem oziru kos starišev, katerih lastnosti so prišle po neizprosnem naravnem zakonu dednosti nanj. Končno se edino le v družini lahko stvori c:ii otroku in njegovemu razvoja odgovarjajoč milj6 ali okolica, oni majhen svet, kjer se odigrava življenje v malem, neka* ko življenje na poekušnjo pod vodstvom skrbne matere. Samo družina lahko vzgaja popolno otroka, ker ima vse pogoje za to: dva vzgojitelja za vsakega otroka, ki sta tudi življenjska tesno spoj ena z njim, materinsko in očetovsko ljubezen in skrb za podlag*? in nalašč za to ustvarjen miljč, družinski krog. Neuspešno in nenaravno bi bilo, iskati vzgajaj išče drugje nego v družini, ker samo tu in ne drugje more to biti. Družinska vzgoja je podlaga vsake vzgoje sploh, je časovna prva in je zato tudi najodločil-nejša. Če otrok v nežni mladosti ni imel nadzorstva, če je zrastol zanemarjen, v nepravo smer, ga še tak vzgojitelj ne bo docela spreobrnil. Vse nas je napravil al tak&ne kot smo ona pi*va vzgoja pod domačo streho. Tu se pol ar ga,jo temelji duševnos-ti vsakega človeka, najtrdnejših, značajev in največjih podležev. Će niso bili že v zibeli položeni temelji raznih vrlin, bomo otroka za*-man potiskali po šolali in zavodih. Mati je v družini glavni vzgojitelj, je steber vse vzgoje sploh. Vzgojeslovci vseh dob to brezpogojno pri poznava jo, vsi skupaj in vsa njihova učenost ne sega, njenemu tihemu in brezprimernemu delu in žrtvam do kolena. Da, saj se skoro ne dobi vzgajeslovec, ki bi materino delo vsestransko osvetlil, tako ogromno je, nihčo ga no dojame, komaj slutnje poetov, ki opevajo v svojih pe smili mučeni št vo matere. Priznati pa moramo, da družinska vzgoja trpi. Nihče no zgane, da bi pomogel preprostim starišem v tej težki nalogi. Sa>-mi so nevedni v tem oziru, navadno v vzgoji sploh ne vidijo take važnosti, ravnajo z otroici tako kot so njihovi stariši ravnali z njimi in splošno vlada v vzgoji otrok le golo miki j uč je. V tem oziru je malo ali nič storjenega. Z vsem svojim ogromnim šolstvom ni prišel svet tako daleč s svojo modrostjo, da bi se pobrigal za vzgojo v pravem pomenu besede, ki je dru žinska vzgoja. Mnogo denarja se danes izda za vzgojne namene, šolstvo in zavod o, za pcvvzdi-go družinske vzgoje nič. Mnogo se danes piše in govori, problema družinske vzgoje se nihče no dotakne. Tudi za nas velja to. Družina nam je nekako gospodarsko podjetje posebne vrste ali kaj, njeno bistvo se vsekakor premalo poudarja. Bistva družine pa se brez vzgoje ne more razumeti in, ko govorimo o družini, bi morali govoriti tudi o vzgoji. Naravna posledica te pomankljivosti so žalostne razmere v družinah v vzgojnem oziru. Stariši tavajo v temi in brezciljnosti, v otroku vidijo le delavca, ki nima še vseh moči in zato tudi ne vseh pravic Otrok je zapostavljan, prepu ščen je navadno samomu sebi ali ženskam, ki so prave žrtve otrok in še dela navrh. Matere rabijo močnih opor in teh ni, to se pravi, opore so, le nudijo so jim ne. Saj obstoja bogata zna nost, ki obsega brezštevila neprecenljivih naukov in razkritij o vzgoji otrok, katere so nam vzgojeslovci vseh časov marljiva zbirali, le stani; nimajo od te znanosti noben - koristi. In vendar hoče biti ta znanost samo opora vzgojiteljem! Ti pa so edino le stariši, ki so od narave določeni v to in imajo prav oni največjo potrebo vzgojeslovja in pravico do njega. Vsekakor bolj kot učitelj, ki je predvsem didaktik in ima opraviti z otroci ki so že več ali manj vzgojeni ii odrasli. Pogrešeno je vsekakor, da se hranijo nauki te vede le v bogatih skrinjah duševnih ari-stokraKov in niso dostopni stališem iz najširših ljudskih plahti, ki so jih najbolj potrebni. Mi Slovenci na pr. imamo svojo pedagoško književnost, ki je pisana vsa v težkem stilu in je dostopna in namenjena le uči-teljjstvu. Razne učiteljske revije kot «Popotnik», «Slovenski učitelja, «Učiteljski list» se pečajo, oz. so se pečali s temi vprašanji, nimamo pa- nobene ljudske vzgojeslovne revije, niti knjig ne. Strogo znanstvenega vzgojeslovja je sicer tudi treba, a danes je treba nam, ker ni bilo tu še nič storjenega, najelementar-nejših naukov o otroku, njegovem bistvu, o telesnem in duševnem razvoju in zakonih, ki tu vladajo, in sicer v taki obliki, da bodo dostopni preprostim starišem. Le tako ustvarimo tudi ugoden teren za pravilen razvoj te vede in njeno pravilno umevanje. Danes pa ni no prvega, ne drugega: vzgoja nam jo malopomembna reč, vzgoj eslov- je mrtva znanost, stvar Šolnikov ln udteljev. Res, nihče se danes ne bavi s temi problemi ra®en teh in Še ti le enostransko, samo v toliko v kolikor pride vzgoja pri pouku in v šoli v poštev. Glavna stvar jim je pač didaktika, poleg te nekaj irobtin suhe vzgojeslovne, največ teoretske znanosti: to je alfa in ornega znanosti, s katero se pečajo učiteljišča in naši šolniki. V tem zrni slu so pisali in delali pri nas Tomšič, Schreiner, Bežek in še danes delujejo z večjimi ali manjšimi razlikami Tink, Bezjak, Ozvald in drugi. Pišeio največ to, kar jim narekujejo potrebe in razvoj šolstva, ne pa iz vzgojnih potreb ljudstva. Važen pojav v zgodovini nagega vzgojeslovja je škof Martin Slomšek, ki je oral pri nas ledino na tem polju ter reševal vzgojno vprašanje od vseh strani. Bil je duhovnik, šolnik in učitelj, obenem pa se je lotil z vso resnostjo in vnemo vprašanja ljudske vzgoje in družine. Občutil je na vseh kancih in krajih našo kulturno revščino tiste dobe, skušal je biti povsod in se moral lotiti vsega. Komaj načel je to vprašanje pri nas, ki čaka še danes rešitve. Slomšek jo ostal skoraj osamljen pojav v naši zgodovini, le njegovo delo šolnika so nadaljevali, poglabljali in razširjali. Omeniti mi je edino Jakoba Dimnika, ki si je priboril zaslug in nadaljeval delo na tem polju. Napravil je prvi poizkus ljudskega vzgoj e&tavnega lista «Dor mače ognjišče«, ki je s pHčetkom vojne padel v vodo. Sledil mu je Fran Erjavec, drugi urednik «Domačega ognjišča«, obžalovati je le, da se list po vojni ni zopet obudil. To je pa tudi vse. H koncu naj še omenim, da je zavel v zadnjem času nov duh na našem vzgojeslovnem polju. V mislih imam Zgečevo brošuri co ^Problem vzgoje najširših plasti našega naroda», v kateri rešuje pisatelj vzgojno vprašanje v luči modeme pedagogike in naših razmer ter skuša skozi vse svoje delo pokazati nemoč in oko-stenelost današnjega šolstva v vzgojnem oziru. Bavi se sicer z vzgojo v splošnem in ne rešuje direktno vprašanja družinske vzgoje v našem smislu, a iz njegovih vrst veje vendar neki nov duh orijentacije in živa potreba neke mogočne organizacije ali ognjišča vzgoje, katerega pač ne moremo zgraditi trajno drugje kot v družini, ki temelji v naravi sami. Upamo, da bo bodočnost prinesla več razumevanja in smisla vzgoje in bistva družine ter dala vzgojeslovje komur gre — st arišem. Na to pereče vprašanje sem hotel s temi vrsticami opozoriti naše kulturne delavce, ki so določeni, da dvignejo vzgojo v naših družinah, kar je predpogoj naše samoohranitve, napredka in naše bodočnosti sploh. DNEVNE VESTI M M ftMtlli! 1.) 10. maja poteče rok vlaganja :pro£eRj na prefekturo ra dosego •podpor. 2.) Podpore dobijo samo km eto-valci za kmečka poškodovana ali pa odplavljena pe&lopja. 3.) Podpora se nakazuje le v znesku do 50 odstotkov stroškov, katere bo imel popi avl jenec s pozidavo poslopja. 4.) Prošnji se priloži te tri listih ne: a) potrdilo, da je poplavljenec lesirišno lastnik poškodovanih poslopij; b) cenitev poslopja z navedbo uporabe in pa vrednosti; c.) cenitev stroškov neobhodno potrehn i h za popravo. 5.) Pri Že popravljenih poslopjih naj cenitev navaja stroške za vzpo-stavo brez razširjenja ali pa olepšave. Tudi naj opiše cenitev stanje popravljenega poslopja posebno z ozirom na njegovo stalnost. 6.) Pri škodi, ki ne prekaša deset tisoč lir, se lastništvo poškodovanega poslopja dokaže s potrdilom dveh priC pred sodnijo. Zadostuje T-; v takem slučaju tudi navadno potrdilo občinskega načelnika. 7.) Vsi spisi zadevajoči prošnje poplavtjeneev so prosti vseh taks kot pri vojni škodi. 8.) Podpora se bo dajala v obrokih na podlagi potrdil civilnega ženija o izvršenem delu. 9.) Podpore se bodo nakazovale po prosti volji prefekta z upoštevanem gmotnih razmer poplavljen-ca. 10.) Poplavljenec naj ne posnema vojnega oškodovanca glede vojnega plačevanja cenilnih operatov, pač pa naj se kot vojni oškodovanec namaže z božjo mastjo — potrpežljivostjo. ________ Srednješolci tukašnjih zavodov, ki želijo brezplačnih inštruktorjev za posamezne predmete, naj se zglasijo v torek od 3—4 v prostorih ul. Zanetti 1 L D. K. N. Tommaseo.) — Odbor. — Z. M. D. Za danes napovedani izlet odpade radi nepredvidevanih zaprek. BtUrarl no rozu vpraSonM glede isiovetnic Prihajajo nam najrazličnejša vprašanja glede i*to vrtnic. Evo nekoliko odgovorov: Ali morajo Imeti tmdl žensk« istovetzdce? Vse osebe nad 15 let naj si v na£ih obmejnih krajih, ako se nočejo izpostaviti raznim sitnostim, priskrbe na županstvu istovetnice. Imam orožni Ust, ali na] si priskrbim &• istovetnico? Državne legitimacije s fotografijo -zadostujejo za ugotovitev istovetnosti, torej bi ne potrebovali prav za prav istovetnice. Ker pa gotovih legitimacij, katere je težko naplaviti, ne morete nositi pri delu, potovanju in fte kje dKigje, vedno s seboj, si dajte napraviti Se istovetnico, ki stane primeroma malo. Sem taj, jugoslovanski državljan, potaitat mi node Izdati isto-vetnloe? Na podlagi 159. člena postave o javni varnosti mora poteštat izdati istovetnico tudi tujim državljanom. ki imajo prebivališče v občini. Goriška prefektura v svoji okrožnici št. 877, Gab. P. S. z dne 4. aprila to naravnost določa in nalaga podrejenim poteštatom. Na županstva me silijo naj odtisnem svoj prst na Istovetnico. Kaj naj napravim? Ne dvomimo, da imate prav lep čeden prst, toda ker k odtiskanju prsta na istovetnico niste prisiljen, ga raje kam drugam odtisnite. Ali si lahko tildi po devetem maja preskrbim istovetni«*? Ali moram po tem rok« plačati kazan? Tudi po devetem maju si lahko preskrbite istovetnico in ni vam zato potreba plačati kasni, toda po cesti in naokoli po deželi vam pa ne svetujemo hoditi. Raje brez palice in žene kot pa brez istovetnice na potovanju. Toliko nosim istovetnico 2« dva meseca naokoli, da )a vsa strgana in zamazana, kaj naj storim? Dajte si napraviti novo in napravite si okvirček usnjat ali pa iz kake prozorne tvarine ter v njem nosite istovetnico. lati, da sam ti^ovac lm drmgafts mm Ne moremo Vam pomagati in tudi ne svetovati. Mislite si da niste sam. _ ProkiratirsM Izvili V področju trža&kega prizivnega sodisia so se vrši} i pred kratkim prokur&torski izpiti. Prijavilo se je 46 kandidatov, odvetniških konci-ptjentov. Komisija je priredila pravo koftnjo, kajti 81 kandidatov jo vrgla, tako da jih bo le petnajst lahko delalo tudi ustni izpit. Res neusmiljeno je komisija oplazila odvetniški naraščaj in zato ni čudo, da vlada te dni med njimi precejšnja razburjenost. Hibrežinskl kanuistom! Po vojni ko so se Nabrežinci spet povrnili v svoje razdrte domove, katere so hiteli zidat in popravljat, so začeli misliti tudi na svoje kamnolome, ki so bili pred vojno glavni vir dohodkov. In sicer so začeli najprej mali podjetniki za svojo domačo uporabo in šele leta 1922-23 se je nekako prebudila nanovo in v prvič po vojni kamnoseška obrt z velikimi denarnimi težkočami, posebno če pomislimo, da zveze z inozemstvom, od katerega so največ nabrežinski kamnolomi odvisni niso bile še redno vzpostavljene radi naglega padanja in naraščanja valut raznih držav -odjemalk; radi visokih carin posebno radi konkurence mnogih kamnolomov v notranjosti države. BiH so omahljivi začetki, kot je omahljivo že naše povojno življenje. Hočemo ali nočemo —? «Ro Šlo ali, ne bo šlo» —? S tem dojmom se je začela prebujati povojna kamnoseška obrt in še danes pod tem dojmom deluje pri vsej najboljši volji delavcev in delodajalcev. Vzrok je le eden, splošna povojna kamnoseška kriza, ki marsikdaj zadene nepričakovano nedolžnega delavca in delodajalca. Pred vojno je bilo zaposlenih okrog 3000—3500 ljudi, medtem ko sedaj imamo okoli 500 delavcev skupno s kamnoseki, klesarji, mo-staki in pomagači skupaj. Največ jih zaposluje Rimski kamnolom (Ca v a Romana), to je nad 250 delavcev. Oglejmo si površno sliko tega največjega kamnoloma, ki je ravno te dni preživljal menda eno največjih svojih denarnih kriz, tako, da je ostal svojim delavcem dolžan 5-6 tednov in je ravno za praznike izdajal delavcem tudi neke «bone», proti katerim naj delavcem dajo trgovci najpotrebnejša živila. PriSlo je tako daleč, da so delavci po praznikih celo en dan stavkati in so se morali drugi dan pod pritiskom oblastev povrniti na delo. Obljubljeno jim je bilo, da bo vsem vse izplačano. In res so še tisti teden skoraj vse izplačali in vzeli celo nove delavce, kar je tukaj pri na« brez dvoma razveseljiv dogodek. V «Cavi Romami» se dela sedaj za milansko novo postajo Nekdaj se je celo govorilo po časopisih, da bo nova milanska postaja zgrajena popolnoma iz na-brežinskega kamna toda pri grad-bi so priftla v poštev še razna druga kamnoseška podjetja iz notranjosti Italije, ki lahko stavijo svoje blago na trg z mnogo bolj ugodnimi cenami. Vzroki so na dlani. V času vojne kamnolomi v notranjosti niso utrpeli lahko rečemo nobene škode, in se je delo vršilo vedno, če tudi v manjšem obsegu ali k večjem se je obrat prekinil medtem ko so bili Nabrežinski Kamnolomi popolnoma uničeni in jih je bilo treba šele znova ustvariti. Kriza je zadela večkrat tudi manjša podjetja, ki »o pa pokazala, da znajo krizo prenesti bolj kot kako veliko podjetje. Delavec zasluži 28—30 in tudi 35 lir dnevno. Delavci so torej boljše plačani kot v tržiški ladjedelnici. Vajenci dobivajo 7, 9. in tudi 11, 15 lir dnevno, to pa po zmožnosti. ' Sicer po mnenju raznih ni povojna kamnoseška obrt zadovoljiva v nobenem oziru, ker se vrši ves obrat zelo naredno. Danes je delo jutil spet ne. Ta teden je plača, drugi spet ne i. t. d. Lahko bi rekli, da povojna kamnoseška obrt Životari in ni nobenega enaka, kdaj se bo vsaj spet postavila trdno na noge. V tem oziru bi morala tudi vlada napraviti potrebne korake. O nabreslnskih kamnolomih se bi dalo fte mnogo pisati in razpravljati, kar je tudi zelo važno, ker so nabrežinski kamnolomi zelo važen činitelj za vse prebivalstvo. Upam pa, da bo napravilo to kako prid-nejše in bolj temeljito informirano pero. Križanovlč. Iz urada Pol dr. Edinost v Trstu Karolina vd. dtrekeij - Oorfan-ske: Zadeva je za Vas ugodno zaključena: izdan je pokojninski odlok št. 52288 od 25. novembra 1926. Tudi odnosna krnjižica je bila odposlana na zakladno delegacijo v Videm. Ako Vam ne bo vročena prav v kratkem, bo treba požuriti še tamkaj. Ana vd. Novak - Botina: Stvar Se vedno v preiskavi, ker ne pridejo že večkrat zahtevane listine. Dne 29. 4. 1927 je bila na našo prošnjo poslana na tamošnje županstvo ponovna požurnica. Ivan Temine - Barka: Zadeva je bila zaključena z odklonilnim odlokom št. 333£46 z dne 2. 10. 1925., ker niso došle večkrat zahtevane listine. Sedaj je bila odrejena nova preiskava in rezultat iste Vam bo osebno sporočen. Fr. Masten - Vojftčica: Z začudenjem smo ugotovili, da ste se istočasno, kakor k nam, obrnili za posredovanje in pomoč tudi k dr. Benciniju. Reklamacija po njem napravljena je odbita. Pridite, da dvignete Vaše papirje. Albert in Marija Vonk - Place: Dne 8. 4. 1927 ste bil od finančne intendance pozvan, da uporabite dovoljeni znesek za popravo vojne škode. Čim bo vse vzpostavljeno, boste dobili še razliko, ako ne nameravate nadaljevati dela, pa javite, da se stvar zaključi z že izplačano svoto. Anton M«**"*** - Plnžno: Ako Vam likvidacija ni po godu, vložite pisano reklamacijo. Josip Semec - Bokaai: Finančna intendanca Vam je javila, da Vam no prltiče 70X predujma na Škodo po rekviziciji, ker niste pravočasno za to prosili. Prijavo rekvizicije pa, ki je bila pravočasno vložena, bo poslala a. o. komisiji na Dunaj, da prizna dolg, potem Vam bo odškodnina vseskupno izplačana. Oerar Josip - Breaovo brdo: Zadeva je bila najprej za Vas negativno zaključena. Naposled pa, ko se Vam je zdravstveno stanje poslabšalo, kar je bilo od zdravni ske preiskave ugotovljeno, Vam je likvidirana penzija sedme kategorije. Zakladna delegacija v Puli je že dobila tozadevno obvestilo. N. Dumitfč - Trst: Z ministrskim odlokom Št. 57128 od 28. 2. 1&27. so Vam priznana nadaljna nakazila. Tržaška zakladna delegacija je tudi že pooblaščena izplačevati. Tajništvo. ljenja 59-letna Albina Vuksich, bivša bolničarka, stanujoča y ulici G, Viđali št. 1. Okoli 15. ure je ?a-vSila v tvojem stanovanju 5 pasti I j veronala in znatno količino morfija. Za njeno obupno dejanje je kmalu potem zaznala neka soseda, ki je poskrbela, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ta je podal Vuksichevi prvo pomoč, nakar je bila nesrečna Ženska prepeljana v mestno bolnišnico. Zdravniki so si pridržali vsako sodbo o njenem stanju, ki je vsekakor resno. Nesreča ali samomor? Predsinočinjim okoli 22. ure je neki mladenič zapazil v morju pred nabrežjem Nazario Sauro velik podolgast predmet, v katerem je kmalu spoznal truplo moškega. Mladenič je obvestil o svojem Žalostnem odkritju nekatere pomorščake, ki so takoj odveslali s čolnom na označeno mesto ter potegnili utopljenca iz vode. Medtem je nekdo poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki pa je mogel samo ugotoviti, da je nesrečnik že mrtev; smrt je nastopila pred več urami. Pri utopljencu, ki ie približno 60-leten mož, niso nafiU nlkakih listin, zato ni bilo mogoče ugotoviti njegove' istovetnosti. Truplo je bilo po oblast velim izvidu prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Zdi se, da gre za samomor, dasi tudi ni izključeno, da je nesrečnik padel v morje po nesreči na kakem samotnem mestu in žalostno utonil. Nevarna kopel starega berača Ko se je včeraj predpoldne sprehajal ob kanalu v bližini takozva-nega Zelenega mosta, se je 87-letni berač Josip Var del la, brez stalnega bivališča, preveč približal bregu, kjer so ga stare noge nenadoma izdale. Predno se je starč< : zavedel, kako in kaj, se je znašel v hladni vodi. K sreči sta zapazila njegovo nezgodo dva mladeniča, ki sta naglo skočila v bližnji čoln ter rešila siromaka iz neprijetnega položaja. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal starčka, dasi se mu razen hladne kopeli ni zgodilo nič hudega, prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo ležal par dni v topli postelji. Hujšega menda ne bo.. Tatinski drobiž Predpreteklo noč so neznani zlikovci obiskali brivnico Josipa Fle-go v Skednju št. 194, kjer so iztak-nili v nekem predalu znesek 250 L, ki so ga seveda tudi vzeli. Flego je javil tatvino orožnikom. — Ko se je zasebnica Justina De-kleva, stanujoča v ulici Giulia št. 98, prevčerajšnjim popoldne vrnila domov, je ugotovila, da so bili medtem v stanovanju neznani gostje, ki so vlomili omaro v sobi in pobrali iz nje par oblek, vrednih kakih 800 lir. Deklevova je šla potožit svojo nezgodo na bližnjo o-rožniško postajo. Iz tržaškega življenja Huda nezgoda mladega delavca. Pri delu v novi palači družbe (cAssicurazioni Generali«, ki jo grade v ulici Portici di Chiozza, se je včeraj zjutraj nevarno ponesrečil 17-letni podajač Romeo Zupin, bivajoč v Škofijah št. 288. Ko je okoli 7. ure nakladal vreče cementa na dvigalo, mu je priletel z višine na glavo težek tram, ki je zdrknil iz rok delavcem, zaposlenim na odru v višini prvega nadstropja. Nesrečni mladenič se je zgrudil nezavesten; radi silnega udarca mu je počila lobanja. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, irato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Poskoften samomor Radi skrajne bede je včeraj popoldne v hipnem obupu skušala napraviti konec dnem svojega živ- Tržaško sodišče Tatvina na ladji «Isherwood» št. 284. Pred dobrim mesecem smo imeli v Trstu dve večji amerikanski vojni ladji, «Isherwood» in «Casc», ki sta vzbujali veliko zanimanja pri občinstvu. Seveda je to zanimanje delil tudi Alojz Illicher, pomorski natakar, star 33 let, ki ni opustil prilike, da obišče te dve čudesi moderne ladijske tehnike. V kajuti brzojavca C. W. Bailog se je dne 27. marca t. 1. nahajal krasen fotografski aparat. Bil je aparat znamke Ernemann, Dresden, Erlian, objektiv dvojni anastigmat z «lučjo» 1: 3.5 za slike velikosti 15X18. Zdelo se je, da je aparat naravnost na ogled postavljen, kajti treba je bilo le iztegniti roko, da se je lahko dotipal. Toda Illicher, velik prijatelj tujega blaga, se ni zadovoljil z gledanjem in tipanjem. Vzel je enostavno aparat s seboj. Seveda je gospodar aparata (aparat je vreden 5000 lir), stvar ko j naznanil in oblasti so začele iskati predrznega ptička. Tu je medtem skušal prodati aparat znani tržaški tvrdki Tore-sella. Tako je prišla stvar na dan. Toresella namreč ni hotel kar tar ko kupiti aparata in hotel vedeti, odkod ga Illicher ima. Poslednji jo bil aretiran. Na obravnavi pravi, da mu ga Je dal v prodajo neki mornar za 70 dolarjev. Toda ta trditev se je izkazala že v preiskavi za resnično, kajti Illicher je bil postavljen pred celo moStvo «Isherwooda» in je našel imenovanega mornarja, ki ga pa imenovanega dne ni bilo na — ladji. Branil je Illicherja odvetnik Pa-doa. Illicher je bil obsojen na 9 mesecev ječe — eno šestino te kazni bo moral prečepeti v samotni celici. ZASEDANJE PULJSZE POROTE. Požig alec Gregor Rnpena pred poroto. Predvčerajšnjim je pred puljski-mi porotniki pričela obravnava proti Gregorju Rupena, obtoženemu požiga na škodo neke Terezije Poropat. Požig je izvršil v noči 10. julija pr. I. Imenovana je preprečila, da ogenj ni upepelil cele hiše, ko 6e je vzbudila in zadušila požar, ki je bil zelo majhen. Pri zasliševanju odgovarja obtoženec zelo naivno. Njegovi odirovo-ri na predsednikova vprašanja vzbujajo med občinstvom veliko smeha. Vse obtoženčevo obnašanje kaže, da imajo porotniki pred sehoj nenormalnega Človeka, ki se ne zaveda težke obtožbe in se v ječi počuti zelo — dobro. š pri meni, skupaj bova strašila zlato in si ga razdeliva,* — je rekel zanič-ljivo. Nato sem izgubil zavest. Groza in praznoveren strah sta se polotili Marte, ki je hotela vstati in bežati, toda moči so jo zapustile; padla je v omedlevico. Ko jo je za-morka vnovič spravila k zavesti, je bil Andrej že mrtev. Takoj po pogTebu je Marta naglo zapustila ta nesrečni kraj, da bi se naselila v mestu, kjer je Živela pred svojim drugim zakonom. Nejne misli fo bile zmedene; začela se je bati denarja, ki ga je imela od bankirja: zdelo se ji je, da visi na njem prekletstvo. Misel, da je bila žena Etieno-yega morilca, jo je navdajala s studom. Vest jo je pekla; v nesrečah, ki so jo zadele, je videla božjo kazen, ker je ugrabila krščansko dete, ka- tero je izročila Zidu in ga na ta način pripravila ob krst in druge zakramente. Kakor bi se hotela rešiti preganjanja zlega duha, je prodala vse in odšla v Novi York. Tam, daleč od tistega groznega kraja, se je nadejala vnovič pridobiti duševni mir. Del potovanja je napravila s par nikom. V drugi noči plovbe se je zgodila nesreča: parnik, na katerem je bila Marta, je tako silno trčil ob drugi, da se je potopil. Le majhen del potnikov se je rešil na drugi parnik, ki je bil sicer tudi poškodovan, toda je vzdržal udarec; med reSenimi je bila tudi Marta, toda otrok ji je utonil: od vsega imetja ji je ostala samo majhna usnjena listnica, ki jo je v trenutku nesreče nagonski obesila okrog vratu. V njej so bile listine, denar za pot in nekatere dragocenosti, katere ji je podarila Valerija za časa njene službe in o priliki njenega odhoda. Nravstveno potrta in bolehna se je Marta nevarno prehladila o priliki strašne nesreče; ko je prispela v Novi York, so jo spravili v bolnišnico; napadlo jo je vnetje pljuč in črev. Ni umrla, toda njeno zdravje je bilo uničeno. Mrzlica in krvavenje sta jo naglo približevala smrti. Vest jo je grizla in poklicala je duhovnika ter se mu izpovedala. Nestrpni in neusmiljeni svečenik se je zgrozil pri misli, da je bil krščanski otrok izročen pogubljenju v nečistih rokah Juda. Grozil je Marti s peklom in večnimi mukami, če ne odkupi svojega zločina s tem, da pove otrokovim roditeljem resnico, in ni ji dal odveze, dokler mu ni pred križem prisegla, da se takoj napoti v PeŠto. Duhovnik sam ji je preskrbel denarja za pot, jo spravil na parnik in brez njp&e vednosti pteai očetu de oteju, katerega mu je ona imenovala. V svojem pismu je namignil na tajno in prosil tovariša, naj uporabi ves svoj vpliv, da izvabi i« nesreč niče priznanje strašnega, nezaslišanega zločina. Uničena na duši in telesu se je mlada žena izkrcala v Bremenu in se odpeljala v Pešto, ne da bi izgubljala trenotka. Zdaj je iskala ljudske kazni, da bi se izognila večnemu pogubljenju. VIII. Bilo je lepo majsko jutro. Solnčni žarki so se veselo poigravali na cvetnih grmih, ki so bili razpostavljeni po stopnicah terase, vodeče v sobe kneginje O. Pod zaščito pisane svilene markize sta na divanu sedeli dve mladi ženski. Antuaneta je prišla obiskat Valerijo, ker je vedela, da je samai. Raul se je namreč po spravi z Ženo vrnil k polku in je moral biti ta dan v službi do ene popoldne. Njun razgovor je prekinila pestunja z malim Raulom. Bil je to prelesten otrok, bele in rožnate polti, z velikimi črnimi, žametastimi očmi in gostimi pepelna/timi kodri. Valerija je pobožala otroka in ga poslala na izprehod. Antuaneta je rekla spremljajoč otroka z očmi: — Ta beli, plavolasi deček je pristna očetova predpodoba v miniaturi. Zdaj je očitno, Valerija, da ljifbtt »ključno svojega moža in da nisi bila s svojimi mislimi nikjer, ko se je otrok rodil. Valerija je silno zardela. — Da ti povem. — je nadaljevala Antuaneta, — pred nekaf dnevi sem srečala Meierja; silno se le izpremoDtt; potrt je, mraifien, utrujen in bled. — Ubogi Samuel, proti svoji volji sem unJh čila njegovo življenje, — je žalostno rekla Va#-leraja. Hitri koraki in žvenket ostrog sta prekinili njun razgovor. Bil je Baul, ki je slučajno dovršil službo nekaj prej. — Oj! prihajaš k nam v vojaški obleki in z vsem orožjem: sablja, pištola in druga moril na orožja! — je rekla v smehu Valerija. — Podvizal sem, da vas opozorim, da pride v kratkem Rudolf; počakamo ga z zajutrekom. Hotel sem vam tudi sporočiti nekaj novega. Ko sem stopil iz voza, sem zagledal žensko v žalnj obleki, ki se je menila z vratarjem. Ko me je zagledala, je prihitela k meni in v pretrganih stavkih prosila, da bi raxia govorila z menoj, ker mi ima sporočiti neko tajnost. Spočetka nisem nič razumel, kaj mi je pravila, in hotel sem ji dati vbogajme; tedaj mi je povedala, da je Marta tvoja nekdanja sobarica, tn da ne prosi miloščine, ampak da ji dovolim razgovor z menoj na samem. Velel sem jo peljati v svojo delovno sobo, kjer me zdaj pričakuje; pridite tudi vi. (la slišite njeno tajnost. , i... - — Kaj je s teboj, uboga Marta! — je vzkbkm- la Valerija, ko je vstopila v sobo. — Videti si izmučena in bolna. Z globokim sočutjem je gledala v bledo, razburjeno obličje svoje bivše sobarice. — Nisem vredna vaše dobrote, kneginja, — je rekla Marta ter poljubila roko svoji nekdanji gospodinji. — Sojeno mi je umreti, toda po milosti božji utegnem še izpovedati svojo krivdo nad vami in si olajšati vest IV. •EDINOSTI V Trstu, dne 7. maja 1527. S. iX Adiia Danes ob 2 in pol naj bodo sledeči igralci na i*ri&u: Hupena I in U, Stebla], Kocijančič, Stoifa, Blrfjak, KoStita, Vatovoc, Vrtovec-KosiČ ln Budihna. Izbrali se bodo igralci, kateri nastopijo v finalis-simi proti Obooru. CeU nastopi proti Concordiji ¥ prijateljski tek-mL —Predsednik. Boys in danes zjutraj ob S trainlng. —Vodja. Vesti z JtoiStega Goriške mestne vesti MNASKJB PRIBSSITVEc Gorica. Ljudsko oUdišfo - Trgovski dom. Nedelj« ob 2. ur* popoldne. Berasteinova drama: «Tat». Nastopa tržaški ansaanbl. Ajševico. Dvorišče g. Komela. Popoldne ob 3. uri. TVoje zborovib pesmi ter Ganglova drama: «Sin». - Kodtnica pri Bovcu «Lov-ski tat. EudiZog na Krasu: «Poslednji niož». Elkemberk: 8 zborovih pesmi s predstavljanjem bajke: «lzgubljeni raj» s petjem v treh dejanjih. Nastop kubanskih kocaker. V torek dne 10. t. m. nastopijo kubanski kozak i v gledišču Verdi ob uri. Koncert se deli na tri dele. Prvi del obsega: 1) Bortnjanski: O gospod, Bog Izraelov (Salomonov psalm ob po^ s večen ju templja); 2) TorCaninov: Deviški Jožef; 3) Arhangeljski: Prvi Davidov psalm in 4) Cesnokov, Crna maža. Drugi del obsega: 1) Koračnica, Narodna pesem; 2) Glinka: Nočni pregled; Nižčinski: Ujeti kozak in 3) Večerno zrvonenje, narodna pasem. Tretji del sestavljajo sledeče točke: 1) Davidovski: Stara ukrajinska narodna pesem; 2) Dvanajst roparjev, stara legenda; 3) Davidovski: Bedanj vode; 4) Pesem kozakov neznanega pesnika ln 5) Narodna pesern tudi neznanega pesnika. AJDOVŠČINA Par sklepov občinskega načelnika Bertatti-ia Ustanovitev zdravniškega konzorcija v sporazumu s svetokriš-kim pote š tatom; predlog na vlado za združitev občin Šturje in Ajdovščina v eno samo občino; vpis obline v dosmrtne ude dru-Stva Dante AMghieri v svrho po-tpeeitve italijanizacije slovenskih krajev; prispevki za Balilla itd VOJSftlCA NA KRASU. Nezgoda z motorjem. Ko se je trgovec gospod Josip Piree Iz Vojščice vračal v sredo večer iz Gorice, na svojem motorju proti domu. se mu je dogodila precej težka nesreča,, ki bi lahko imela še težje posledice. Kct rečeno, se je vračal na svojem motorju domov. V bližini mi-renskega pokopališča na ovinku je nenadoma privezi! v nasprotni smeri neki tovorni avto, ki je pa vozil pravilno. Po predpisih je vozil isto gospod Piree a ker je bilo na ovinku, ni gospod Pirec slikal znamenja avtomobila radi ropota svojega motorja. Privozil je v tako bližino, da mu ni bilo mogoče pristaviti, in niti izogniti se težki nesreči. Zadel je v avtomobil in odletel v obcestni jarek ter so močno pobil na desni nogi; motor je bil tudi hudo poškodovan. V istem trenutku je privozil mimo neki javni avto, s katerim je bil Pirec prepeljan v Gorico v bolnišnico usmiljenih bratov. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo o-zdravil v treh tednih. — KAL - KORITNICA PRI BOVCU. Le prav redko pride glat iz nagih dveh malih vasic. Tudi tokrat bi se ne oglašali, da nimamo javnosti povedati, da pri-* redi naše društvo «ZIatorog» na dan maja, eno svojih redkih prireditev. Tokrat je na sporedu ljudska drama v petih dejanjih Lovski tat Igra se bo vršila na prostem, in sicer ravno tam, kjer smo imeli že dnife prireditve, namreč na prostoru g. A. Zornika v Koritnici. Začetek bo ob 6.38 zvečer. Vstopnina navadna. Med odmori igra tam borački 2bor iz Loga. V slučaju slabega vremena se prireditev prenese na eno prihodnjih nedelj. PRAPETNO - B1Đ6 Pffl iL VI&EI GORI Zopet je Ijudsko-tradkljoBalni vihar raznesel iz sosednje vasi k Kani vest o drugem slučaju samomora «zadrgn jenjaj kar prepustim lokalnemu kronistu, kajti moj namen na tem mestu je, podati sliko gospodarskega in moralnega življenja v naši vasi. Po pravici smemo sedaj — ko je pomlad obsula sadna drevesa s cvetjem — imenovati našo vas rvas v (vetju«. V resnici je v naši vasi toliko sadnega drevja, da nam slikar ne bi mogel napraviti boljfte panorame naše rasi Gospodarska nujnost je izboljšati v teh razmerah — ko je žganje k uha nemogoča — sadjerejo za trg* * koristnejše domače svrhe. Glavni vir dohodkov v naši vasi je naša .i-.bro organ« t* ram. mlekarna. — Glavno stalile njenega napredka tvoiijo poŠte Af3 in sTofnost zadružnega članstva ter odhorova resnost Vidnega pomanjkanja to ni \ poljedelskega »K^ra vlada tu vzajemnost. Gostilne pri nas ni več in je naži ljudje ne pogrešajo. To dokazuje dejstvo, da ne zahajalo mnogo v sosednje vasi potratno zapravljat svoje težke prihranke, marveč ae ob nedeljah Te po zabavajo na kegl]ilcu sredi vaji Življenje je tu mirno, prijateljsko in vzajemno. Ljudstvo tvori cn sam razred, to je razred poljedelcev. Verjetno je, da ee bo ta razred poljedelcev v bližnji bodočnosti razdvojil v razred rudarjev in razred poljedelcev. Pretekli teden so namreč zopet obiskali Antona LipuŠče-ka najditelja železnega krSča na njegovi lastnini in zagotovili, da se bo pričelo z izkopavanje« te rude. V slučaju potrebe delavstva komo to pravočasno javih, širftt javnosti in morda s tem odvrnili marsikaterega slovenskega delavca, ki ga življenje tira r tujino. M. Vesti jz Istre IZ GABROVICE V ISTRI. Kakor je bilo že javljeno* priredi danes naš pevski zbor veliko veselico na prostem. Pričetek veselice ob 3. pop. Na spoaredu ples in prosta zabava. Pridite vsi. da vidite dek> naše mladine in da jo s svojim obiskom podprete. Pri veselici sodelujejo bratski zbori iz bližnjih. vasL V slučaju slabega vremena se vrši veselica 8 dni pozneje* prihodnjo nedeljo. Pevski zbor. Znansst in umetnost DtbSK IR ZlftlK Gospod Starovaški je svoj čas sprožil v «Edinosti» mimogredć vprašanje o slovenstvu. Mimogrede sicer a na tak način, da je moral priti človek, ki je opozoril javnost in njega na narodnost njegovih izjav. In ta človek sem bii, po sreči ali nesreči, ne vem, jaz. V *£dino«ti» z dne 20. februarja £gm priobčil gloso «Sloven»tvo». V tej glosi sem povedal na kratko sledeče: Nas ta hip ne more zanimati, kako bodo uredili zadevo edinstvenega jezika na drugi strani meje; dejstvo pa je, da nam dela slabo uslugo tisti, ki pritrjuje njim, (primer: «La. Voce di Gorizia»), ki bi radi pri nas slovenščino proglasili za brezpomembno narečje ju-goalovanskeffa. oz. srtoo-brvatske-sra jezikr/ki ga govore danes samo še ob italijanski meji in se tedaj nihče ne bo jokal za njim, če izgine. (Na koncu sem opoaoril gospoda —i— če na neekatere nedoslednosti.) Gospod Star o vaški mi je odgovoril v «Edmo*ti» z dne 6. marca s polnim imenom. CTako je prav: če bi se vsak podpisoval pod svoje izjavo in napade, bi prišlo mnogo več poštenosti v javno publicistiko!) Na moje ugotovitve im ni odgovarjal, povedal je par besed o Ilirizmu, glavno pažnjo pa je posvetil nekaterim mojim opazkam. Vsakdo ima pravico, da se brani in če g. Starovaški trdi, da so bile nekatere moje trditve brez podlage, mu moram pač kot možu ver-* ieti. Radi tega mu tudi nisem odgovarjal. In ne bi se oglasil niti danes, če ne bi bil prisiljen, da ga branim. Nekateri moji kolegi namreč trdijo, da je s «svi!igojčkom iz doline šentflorjanske in «petelinč-kom, ki ni pogledal čez plot«, želil učiteljstvo na splošno. Trdć namreč, da šolsko izpričevalo še ne more biti merilo inteligence in da smo jaz in nekateri moji kolegi napravili po svojih močeh teliko, da bi takih priimkov ne bili zaslužili. No, jai sem prepričan, da g. Starovaški ni mislil tako hudo, posebej pa, da ni imel namena žaliti učiteijstva, ampak me je hotel kvečjemu opozoriti, da sem premlad. da bi njemu nauke dajal. Mislim, da mi mora g. Starovaški to potrditi in je s tem zadeva rešena in poravnana. Ker sem pa že pri stvari, naj se samo na kratko dotaknem tudi odgovora samega. Če sem trdil, da razmotrivanje o slovenstvo pri nas ne more biti aktualno, ker tiviznd v posebnih razmerah, se- mi čudno zdi, da mi g. Starovaiki odgovarja z zgodovino ilirskega gibanja. Kaj sem mari trdil, da ilirskoga gibanja ni bilo? AH sem mari dejal, da to gibanje ni bilo morda veliko v svojem stremljenju? Te so zgodovinska dejstva, ki pričajo samo, da se ilirske šibanje tedaj ni obneslo. To pa nima s sedanjostjo nič več skupnega. Kaj pomaga tožiti, da je bil čeSki kralj Otokar v zgodovini poražen? Vemo, da bi kite danes v marsičem drugače, če bi tega in Se tega alr onega drugega zgodovinskega dejstva ne bilo. T« je na poti tisti neizogibni ia in ta odločuje. 7aman me vpra&uje g. Starovaški, ali bi bil Prešeren manj vreden peenžk, 6e bi bil pesnil v hrvaščini, Nikakor ne! Toda — če bt mr pisal t hrv®SČinl. Ce bi bil pisat v hrvaščini tudi TTnhar svoje protestantske knjige, hI bil pisal v njej tudi Prešeren, za Prešernom pa vsi «sioveneki» pesniki in pisatelji. končno tudi jaz in g. Starovaški ter bi se danes ne imela, za kaj prepirati Ker se pa tisti če pred narodno probu jo Slovencev ni zgodil, smo postali narod s svojo lastno književnostjo in kultvre; in kar je v tem slučaju posebno važno, s svojo narodno zavesti«* Dmmes ni mogoče reči kar take: Plšisao v dragem jeziku, poslanima narečje! Literatura ni časnikarstvo, narod; na zavest ni obleka, ki jo po modi preoblečen. Slovensko slovstvo ne obstoji samo iz slov sunkih he^d, ampak tudi iz slovenskega duha in iz dragih sestavnih delov ssligs narodnega značaja. Ce znam danes dobro italijanščino, še ne morem postati italijanski pisatelj, če tudi bi pisal knjige v italijanskem jeziku. V čem se loči Tolstoj od Dickensa, Bernard Shaw od Thomasa Manna? — To so zadeve, ki se ne dajo rešiti s članki po časopisih; dobe klešejo narodom obraz, jih ugnetajo in prelivajo; vsako drevo mora rasti, da zraste, prej ko je zrastla jablana, nihče ne feo trgal jabolk. S tem hočeni poudariti, da ne MP'fcam možnosti kake spojitve v bodočnosti. Sam priznam, da je lepše, (in za pisatelja tudi ugodnejše), biti član dvanajstmiljon-skega, nego pol drug mil jonskega naroda. Toda, kakor sem zgoraj in že zal:njič povedal, smo v takem položaju ,da ne kaže dajati niti za luskino prav tistim ki bi nas hoteli napraviti narečje ne radi tega, da bi bili mi radi tega večji, ampak da bi nas sploh ne bilo. Mislim, da sem bil jasen zadosti. Da bi k temu na kak morebitni odgovor pristavil še kako besedo, se mi zdi odveč, in izjavljam že vnaprej, da bom molčal. Saj sem še to pot povedal z drugimi besedami samo to, kar sem trdil zadnjič. Zdi se mi, da je gospod Starovaški prepričan, da sem se brez vzroka in nepoklican vtaknil v zadevo, ki jo je imel z. g. A. K. radi «bosiljaka». Kako pa! Kdor javno izraža svoja mnenja, mora biti pripravljen, da jih bo moral javno braniti in zagovarjati proti komurkoli. Kdor misli kako zadevo opraviti na štiri oči, tega ne dela po časopisih, pred vso javnostjo, ki se sme in tudi mora zanimati za to, kaj se mu podaja. France Nova uporaba parafina Znano je, da je parafin velik sovražnik vlag«. Stvar, ki je napotena s parafinom, je pred-vlago varna. Radi te njegove last-na&tj so ga v poslednjem čaau začeli v Ameriki rabiti za varstvo javnih spomenikov, spominskih srt&vb in zgodovinskih poelopij, da jih obvarujejo -pred uničujočimi lastnostim vlage. Po mnragift poizkusih so sestavili posebno mešanico petroleja in pars£foat, ki trna petem čudno svojstvo, da more prodreti več miltmatnsrv globoko v kat-rrvm kakor prodre črnilo v pivnik. Petrolej potem kmalu izhlapi, v kamnu pa ostane parafin, ki ga varuje pred vsemi ličinki vlaga Znameniti plymo«tbski kamen v Piymoulhu (država. Mas-sachusetts), na katerega so leta 1620. izstopili prvi naseljenci v Novi Anffttji in ga zato danafinji Američani čuvajo kot drag spominek i» svoje pradede, je bil med prvimi prepojen s pamfi-novo raztopino- Velikanski starinski obelisk (Kleopatrina igla)> ki stoji v njujorškem Centralnem parku, je drugfi, ki je tako zavarovan. Ta obelisk je stal v Egiptu, od koder so ga Američani dobili, dolga stoletja, toda zrak v Egiptu je suh in čas ni mnogo glodal njegovega površja, v vlažnem njujorškem zraku je pa kmalu začel izgubljati svoje ositre hieroglife (črke), ki so vklesani na njegovih navpičnih ploskvah. Izumitelj parafinove tekočine je Anglež Robert M. CaffelL Površje kamna, ki ga. bečejo prepojiti tako s parafinom, očistijo na.jprej kemičnim potom, da postane dovzetno za tekočino. Z bencinskimi bakljami potem o-trrejfcjo površje del za delom in ko je še vroče, namaže jo po njem paraiinovo raztopino a čopičem. Starinsko cerkev sv. Trojice v spodnjem New Yorku so nedavno tako parafingralL Mimoidoči ljudje so se ustavljali in gledali neumljivo početje. Nekateri, ki so videli delavce ogrevati kar menita zidovje cerkve z bewc±n-skimi bakljami, so sklepaj da jo bodo s tem zunaj pozlatiti. Vse polno dragih spomenikov po Ameriki bodo na ta* način fj>rai»\fli potomcem. Pa ne le to, nego tildi kamenite stavfce kot so moderne šole, velike mestne knjižnice, mestne hifce, maze ji itd. bodo tako zavarovali pred vremenom. ptoces ni tako preprost, kakor M kdo menil iz zgora j povedanega. Delavci, ki so v tem znp slem, morajo biti kos nsiot drugače le grfLo popackajo povr-Sje stavbe. Celo temperatura zraka ob času dela ima totifco vplivta na izid, da jo podjetnik omeni v pogodbi. F. M. Na «talabglaa» sa prišle mačke v srednjeveškem času. V hokikor je so jih tedaj aaCch v pr- vo prištevati k čarovništvu. Človeštvo pozna mačka ia iz pradavna. Stari Egipčani so na svojih spomenikih vklesali podobe že let pred Kristusom. Njihovo ime sa "mačke je halo «maou», kar jiiro dokazuje, da so te iivalice «gpovorile» tedaj ravno tak jezik kot danes. Egipčanske mačka ao bile vsekakor večje, nega so današnje, ki jih fmamo v nafiih doma£i-jahL Mačke so prišlo tudi t agador vino. Tako pravijo^ da so jo Napoleon straJtao bal petiepočkih mačk. Pomoč je klical, če je na>-letel na katero. Posebnost mačk je, da ne zgreSijo smeri, kadar kam potujejo. Znazto je, del se stara, mačka povrne na svoj prvotni dom, tudi če jo damo v najbolj oddaljeno vas. V Belgiji so nekoč napravili naslednji poizkus. Sedemintrideset mačk so v vrtačah odnesti iz mesteca trideset kilometrov daieČ na delelo in jih tam izpustili. Preden je preteklo štiriindvajset ur, je vsaka izmed njih že bila doma za ognjiščem. To svojstvo mačk je hotela potem neka belgijska družba izrabiti, hotela je naim-ce poročil, slično kakor rabijo v ta namen golobe. Družba, ki se je orgaaaizarala, je hotela vpeljati redno «mačjo službo« med mestom Lidge in bližnjimi kraji v okolici. Tega načrta niso vsekakor nikoli izvedli _ F. M. Profesor Vladimir Andreisvtt Franoev, znani zaslužni ruski slavist, ki ima ta čas stolico za rusko literaturo na praški Karlovi univerzi, je praznoval svojo ©Oletnico. Mož je doma iz Peljske, Študiral je v Varšavi in se je mnogo zanimal za Čehe, o katerih je opisal vre to razprav In knjig. Zanimal pa se je tudi za druge slovanske narode, pred vsem pa za Poljake. Loterijske Številke Iili sbsns dao 7. maja 1927: BARI 83 70 27 39 65 FIRENZE 70 82 65 32 . 7 MILANO 48 47 69 50 66 NAFOLI 33 12 16 40 82 PALERMO 80 40 41 42 85 ROMA 13 84 71 18 30 TORINO 12 77 68 6 27 VENEZIA 6 51 50 22 Gospodarstvo IBŽ. KMET. DRUŽBA ¥ TRSTU ima v zalogi: tiopk ventilirano Trezza in s 356 modre galice. Msdro gakleo nemško in angleško. fiVifpUsies orig. «Vermorel» in Volpi. Tfsplaleil n ročne in nahrbtne. ZaMvalirike ploščnate od 8 litrov naprej. . . Brnahore t rakce za cepljenje. Kaao mmlr* «Merkar» od 60, 65 in 70 cm. Transportne nit za mleko od 30 litrov. čebelarske poliebMIne; vse potrebno orodje in posamezne kovinske dele za A. — Ž. panje. Satnice, katere zamenjamo tudi za vosek ter razne druge priprave. Semena vsa vrtna in poljska semena, trave in detelje. Umetna gnefUe, mešanico za zelen jad, ter posebej superfosfat, kalijevo sol, amonijev suliat, čilski soliter. Tržaftka kmetijska dražba v Trstu ul. Torrebianca 19, Rafiineria 7. IZVRSTNA JED za kosilo in večerjo so testenine Fekateta (makaroni, špageti in drugo). Kadar jih kupuješ, zahtevaj H kg zavoje z napisom Pekatete. POSLANO*) Pozivamo, da imejitelj hranilne knjižice »t. 945, izstavljene na ime MarušiČ Riko, isto tekom enega meseca od danes realizira, sicer zgubi vsako pravico do vloge. ln posojilnica 596 v Tomaja. ») Za člaske pod tem saslovom odklanja uredništvo vsako odgovorno*!. »mi BfiLASI BEUJR-SCHOOi jjj^sj^jL 23. po«tk k 599 vodi v v*ek iezikih. _ D« Jamt's holandsfci, pv«daABiCA diplomirana, sprcjeaia no»cč Govori slovensko. Madonna del Marb i^/n. 6O4 BABICA aviorizirana sprejema ooseče, Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29^ 473 BABICA, avtorizirana, .diplomirana, sprejama noseče, Adele Emer?cbitz-SbaizerOt Farneto 10 (podaljšaaa Ginna. stica), lastna vila, tel. 20.64. 567 K H M na Opčinah reg. za^ug'a z neomenjeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dLne 15. maja ob 13. ari popoldne v prestarih k era s umnega druAtva na Opčinah s sledečira dnevnim redom: 1. Poročilo načelniStva. 2. Poročilo nadzomištva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Volitev podpredsednika. 5. Volitev nadzorništva. fi. Slučajnosti. K obilni udeležbi vebi Načelni&tvo. V slučaju nezadostne udeležbo >a bo vršil občni zbor glasom pravil pol ure kasneje. 505 HRUMEČA IH PmOJMJSCA f v Sv. Križa pri Tritn vkn. z. z n. z. vabi na izrini sMni zbor ki se bo vršil dno 15. maja 19*7, ob 11. ud, v društvenih prostorih s s-letle^iim dnevnim retloru: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Premem ba pravil. 3. Slučajnosti. NaSelništvc. V slučaju nezadostne udeležbe bo vršil občni zbor, glasom H 3*2 družnih pravil, pol ure kasneje. 594 Velikanska partija KAMION v dobrem stanu, znamka «Gre-fenstiife, se proda za L lfr.OCO v Gorici, Via C. Favetti 17. 597 po neverjetno niskih ceaaJ Madap^San, 78 cm . L f *75 MfidttpoSen, neprekosljiva vrsta 80 cm .... L 3-5f Kiisfrs, posebno debele 155 cm......L 6*23 Slsgga za hlače 125 cm od L 5S75 naprd fantazija, 80 cm L Zs jreprsdniolce wse&R2 cene. Najprikladnejši vir za nakup ma. nufaktur (590; Trst, Via Genova 2115 urnemu!« reg. zadr. z omej. poroštvom vabi na IIL redni otidn zbor ki se bo vršil w nadalfo ob 9. vri ▼ društvenih prostorfk. I>NEVNf RED: 1. Poročilo »ačelništva. 2. Poročilo nadzorništva- 3. Odobritev letnega računa za leto 1926. 4. Voliter načelništva in nadzor-niStva. 5. Slučajnost* ____ Odbor. Opomba. - Ako ne bo ob določeni mi zadostno število udov, bo otočni zbor sklepčen pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. 598 v Trsta, dne 8. maja 1927. Tržni pregled Na mednarodnih žitnih trgih se v zadnjem času opaža jako močna tendenca. Cene so se v kratkem času jako hitro zvidaie, da je pričakovati kmalu reakcijo. — Kot vzroki za ta porast cen se imenujejo: rastoče povpraševanje evropskih konsu-mentov, posebno Anglije in Nemčije, zmanjšane zaloge vEv-ropi in poslabšano »tanje setve v Sev. Ameriki. Posebno močno so vplivale na splošno razpoloženje poplave M ississipija. Razen tega poročajo tudi o poplavah v državi Manitoba v Kanadi, kjer so skoro izključno samo žitni nasadi. Zanimiv je tudi pojav Poljske na evropskih tržiščih kot kupca. Poljska je imela lansko leto izvanredno dobro žitno letino, a je radi pomanjkanja denar i a že v prvih mesecih po žetvi izvozila več kot je bilo z o žiro m na domači konsum razpoložljivega. Tako nastali primanjkljaj mora sedaj, seveda po mnogo višjih cenah, kriti kot kupec v inozemstvu. Ta pojav, da dežela, kjer vlada denarna kriza, razprodaja vse za prodaj razpoložljive množine pridelkov takoj po žetvi — in često krat še več, kot je na razpolago — je ravno karakterističen znak našega časa. Primerov za to dobimo tudi pri nas gotovo dosti. Sledeče številke nam pojasnijo obseg tega porasta cen pšenice. Sklepi za mesec maj so notirali na borzi: Milan: dne 28. IV. 137.50, dne 5. V. 150 za 100 kg; Buenos Ai-res: dne 28. IV. 11.50 pezos, dne 5. V. 12.50 pezos; Chicago: dne 28. IV. 1.356/g dol.,dne 5. V. 1.417/8 dol. za 27.40 kg. Cenam pšenice je sledila tudi pšenična moka. Medtem, ko se je 28. aprila moglo dobiti na tržaškem trgu 82% prerešetane moke za 196—200 lir, se danes zahteva že 205—210 lir za 100 kg. Tudi koruza in oves sta danes par lir dražja kot pred enim tednom. Poplave Mississipija tangira jo v prvi vrsti bogate bombaževe nasade. Radi tega je začela tudi cena bombažu rasti. Ceni se, da bo pridelek bombaža letos 15% nižji kot lani. Trg svile v Italiji miren in sledi oscilaciji inozemskih valut. Mednarodno se opaža močna tendenca, posebno na vzhodnoazijskih tržiščih, japonskih in kitajskih. Ceno novim svilodom je pri nas pričakovati na okoli 20 lir za kg, ako se vrednost lire v tem času zopet ne zviša. Đr. I. 0. nja v naše blago na tujih tržišCih. Z našim pokritim trgom ca izvoz ▼ Gorici bodo stopile tudi strožje odredbe glede kakovosti blaga in to bo vse le v interesu producenta. Da je bil goriški trg precej neorganiziran in da so nafti ljudje v tem precej površni, to dobro ve Vsak, ki je imel kdaj z goriškim sadnim trgom opravila. Naše blago bi lahko uživalo dosti večji sloves na zunanjih tržiščih, ako bi se več dalo na negovanje in sortiranje produktov. In cene bi bile mnogo boljše in več bi se prodalo. In končno bi kmet imel večje zadoščenje za delo in od pametnega in racionalnega ravnanja bi imel več kot od tarnanja in jokanja o krizi. Emrnjn. BORZNA POROČILA. Amsterdam 750—730, Belgija 260 —265, Francija 73.75—74.25, London 91.55—91.85, New-York 18.81 18.91 H, Španija 329—339, Švica 3C0 —365, Atene 25—25.50, Berlin 442— 452, Bukarest 11.65—12.15, Praga 55.75—56.25, Ogrska 325—335, Dunaj 201.50—271.50, Zagreb 32.97H— 33.47^. Uradna cena zlata (6. 5.) L 367.38; vojnoodškodninske obveznice L 64. Se, da je tako zaposlen s stranki- i «Stella» in «Clavigo» prvi nemški ni mi zadevami, da niti ne more| j drami v kitajskem jeziku. Uprizo- Kaj čila r ZAČETEK IZVOZA NAŠIH PRIDELKOV Bliža se čas, ko bo začel naš kmet vnovčevati pridelke svojega truda. Kot prvi prihajajo šparglji in razna zelenjava. Pri tem se opazuje, da malo bolj skrbe za enotnost oblike in barve. Velika napaka naših ljudi je baš ona površnost. Smatrajo vse za dobro, kar zemlja rodi, nočejo se sprijazniti s sortiranjem in ne z enotno obliko. Šparglji, ki pridejo na trg vsi enake velikosti in debelosti, povezani v sveženj s približno enako težo, imajo vedno boljšo ceno in tudi za oči so lepši. Trgovec pa jih laže draže plača, ker mu ni potrebno trositi denarja za prebiranje in vezanje v svežnje. Ko je bila uvedena enotna dolgost, so nekateri tarnali, češ, še to nam poberejo, pametnejši so pa videli, da je to nujno potrebno, ter da le to zamore prinesti boljše cene. Isto je pri zelenjavi in drugih povrtnih pridelkih. Mi moramo sami začeti, preden poseže roka regulacije v našo prodajo. Sami moramo izboljšati pridelke ter njih način .prodaje. To bomo dosegli, če bomo nosili na trg samo prvovrstno-blago. Vem dobro, da ko je zadruga izvažala blago, posebno šparglje, je mož pripeljal zadrugi sicer dobro blago, a najboljše je nesla žena na trg za prodajo na drobno. * To ni pametno. Moramo gledati, da čim boljže blago gre v tujino in kar je bolj slabega ostane doma za notranji konsum. Le na ta način se dajo doseči lepe cene. Kmalu pridejo na vrsto različne vrste sadja, še par tednov in stvar bo imela ogromen razmah. Obeta se dobro in tudi v valutnem vprašanju ne bo tako hudo, kot bi kdo mislil. Potreba je pa, da tudi mi sami vršimo dolžnost vsakega pametnega sadjerejca, namreč da blago sortiramo po barvi, velikosti in enotnosti vrste. Lansko leto sem opazil, da so nekateri natrpali vse v koš, kar je drevo dalo, lepo ali grdo, popokano ali zeleno, vse je veljalo za črešnjo. Samo da je prišlo s črešnjevega drevesa. To ne gre. Trgovec za tako blago ponudi nižjo ceno, pa naj bo ogromna veČina blaga še tako prvovrstna. Tudi letos bo ogromna množina našega blaga šla preko morja, in sicer v požveplanem stanju. Glavni del bo šel le v Avstrijo, Nemčijo ta Jugoslavijo. Tja, kamor gredo sedaj Šparglji Zato je potrebno že sedaj pripraviti trg z lepim blagom, da ne bo pozneje nezaupa- Nedavno so ruski pedagogi priredili v Moskvi anketo med srednješolskim dijaštvom, da bi se dognalo, kako in koliko se ono zanima za leposlovno književnost. Iz te ankete je razvidno, da ruski dijaki od 12. do 14. leta neajveč in najbolj redno čitajo, proti 15. letu pa začnejo zanemarjati leposlovne knjige, ker jim nedostaja časa za čitanje; svoj prosti čas pa porabljajo večinoma za učenje in delo. «Živim v skupnosti,« piše neki gojenec pedagoške visoke šole; naši sobi stanuje razen mene še 14 oseb, zato je jasno, da ne morem mnogo čitati.» 17-letni srednješolski dijak, včlanjen v komunistično stranko, pi- misliti na čitanje. Kakor povsod drugod, tako čita tudi srednješolski naraščaj v Rusiji najrajše Julesa Verne-j a, Jar cka Loudona in druge pisatelje, ki opisujejo razne fantastične prigode in potovanja. Sodobni mladinski pisatelji, kak«* AuslšLnder in S. Grigorijev si — sodeč po odgovorih na anketo — niso še osvojili srednješolske mladine. Starejši dijaki čitajo novejše pisatelj«, kakor F. Sejfulina in A. Nevjaro-voga. Srednješolci od 17. do 20. leta čitajo po pretežni večini zgodovinske romane, mnogi čitajo tudi dela iz klasične literature. 18-letni dijak, kmečki sin, ki je prečital knjigo o kmetih, je odgovoril na anketo tako-le: cKnjiga je za nič, ker je samo za kmete, zato je ne maram čitati; kar sem. čital v knjigi, je meni itak dobro znano.« V svojih odgovorih na anketo se dijaki pritožujejo, da je sodobna literatura nerazumljiva in dolgočasna. 14-letni dijak piše: »Sodobna poezija se mi ne dopade, ker je zelo težavna.« Težki jezik in atil vzbujata pri mladih dijakih veliko nevoljo. Neka dijakinja, gojenka pedagoške visoke šole, se je izrazila o nekaterih pisateljih, ki dma-jo omenjeni napaki, tako-le: «Pilj-njak — glavo si moraš razbiti, pa ga kljub temu ne boš mogel razumeti; Majakovski — mnogo krohota, krdka in šuma V. Ivanov piše v jeziku, ki je ezopski; njegova dela ne napravijo na čitatelje nobenega utisa.» Med knjigami nove ruske leposlovne književnosti se ruski mladini zelo dopade Serafinovićev •Železni potok»; istotako priljubljen je tudi Gladkovega «Cement». Maksim Gorki je Še vedno ljubljenec srednješolske mladine, ki rada čita tudi Jesenjina, dasi so si »od- be o nekaterih njegovih delih zelo nasprotne. O njemu trde dijaki, « da ne gori z njihovim ognjem.* Tako sodi sodobna ruska Šolska mladina o ruska literaturi. Razne zanimivosti Tajna kralja Jekla Kdo je sir Vasilij Zaharov? — Rodil se je v Carigradu. Pravijo,, da je bil njegov oče Rus, njegova mati Grkinja. Njegov oče je imel v Galati majhno menjalnico, kjer je delal tudi njegov srin, mladi Vasilij. Kako pa je postal iz siromašnega menjača bogataš, menda nihče nikoli ne bo zvedel. Znano je samo toliko, da je Vasilij Zaharov v svojih mlajših letih postal uradni zastopnik angleškega Vi-ckersevoga podjetja v Petrogradu, kjer se je tedaj nahajalo glavno zastopstvo slieffieldskih tvomic jekla v Rusiji. V tej svoji službi se j« Vasilij Zaharov silno boril za svojo firmo v konkurenčnih borbah z nemškimi Kruppovimi izdelki. Večje uspehe je Zaharov dosegel v dobi balkanske vojne pred 15. leti. Podjetja Vickers-Maxim so dobavljale orožja obema frontama in balkanski narodi so se bili med seboj z orožjem ene in iste vrste in znamke, ki jim ga je dobavljal njihov rojak, nekdanji bančni praktikant v Carigradu. V teh časih je Zaharov silno obogatel, zlasti po smrti izumitelja strojne puške Hiram-Maxima, ko je on prevzel vodstvo celotnega Vickers-Maxi-movega podjetja. Tako je njegov vpliv dan za dnem rasel. Dobro informirani francoski tisk dokazuje, da je bil celo sam Lloyd George igračka v njegovih rokah. Danes je finančni magnat star 81 let. Skoraj v vsakem svetovnem mestu, v Parizu, v Londonu, na Dunaju, v Madridu in drugod ima svoje prekrasne palače. Cesio ga je videti v spremstvu starega indijskega .sluge v Nizzi ali v Monte Carlu. In malokomu je znano, da je večina ak :ij igralnice v Monte Carlu last poljskega kneza Radziwilla in Vasilija Zaharova. Tvornica ljndL V eni izmed svojih poslednjih številk je petrograjska «Krasnaja Gazeta» prinesla zelo ineteresan-ten feljton pod naslovom «Tvorni-ca ljudi». V tem feljtonu je opisano delo na kirurgični kliniki profesorja N. A. Bogoraza v Rostovu na Donu. Ta profesor se je specializiral v popravljanju poedinih človeških udov. V rostovski najživahnejši ulici — pravi pisatelj feljtona — so mi pokazali človeka, o katerem pravijo, da Je «popravljen». Človek, kakor vsi drugi ljudje. Nekoliko je nižje rasti, toda ni pritlikavec. Hodi ta človek za svojim poslom, v roki nosi listnico, kot je pač to potrebno. Toda človeku so baje podaljšali noge za celih 10 cm. Imel je kratke noge kot pritlikavci in sedaj — v njegovem 35. letu — so mu noge zrasle. Zrasel je človek. In vse je njegovo. Njegovo lastno meso; niti mrvice ni tujega. Ime profesorja N. A. Bogoraza, kirurga v Rostovu, pozna vsako najmanjše dete. Ljudje pripovedujejo, kako popravlja nosove, podaljšuje noge, priklaplja roke; iz enega prsta napravi dva, z eno besedo — obnavlja svet in ljudi. Na kliniki profesorja Bogoraza leti ženska, vsa prefiita. Njeno lice, vrat, pleča, roke, vse to je prebodeno s šivi, baš kot da je kdorsibodi nalašč šival in krpal po njenem telesu. Zgodovina te žene Je nenavadna. Neko noč so vdrli v njeno hišo v Jekaterino-daru tolovaji. 2eno so napadli in obdelali z noži in sekirami. Ostala je je sama masa mesa brez oblike na tleh v mlaki krvi. Tolovaji so pobegnili, ženo pa so prinesli v kliniko. Danes sedi na postelji, noge ji visijo nizdol in s smehljajem krog usten pripoveduje: •Popolnoma so me razmesarilL Sedaj pa je že vse zopet v redu, samo dva prsta na desni roki mi manjkata. So mi ju tolovaji popolnoma oti:*ekaii. Pa profesor pravi: tudi to se bo napravilo. I)va prsta bom vzel z noge in v 10 do 12 dneh bosta že prirastla k roki.» Zraven nje se nahaja dekle is tvornice za makarone v Taganro-gu. Stroj ji je odtrgal dlan in po-kvečil vse prste. Pa dlan je že popravljena. Kos mesa s telesa — in krpa na dlani je gotova. Imela bo gladko dlan. Tudi prsti so se pričeli izravnavati, eden je že oživel. Pa še dva divna slučaja. Na postelji leži mlado dekletce. 16 let mu je. Kakšna strašna dramal Pa glej, ona leži, a njena noga... rase. Na njej je razpreden nekak sistem lancev, prepon in vezi, skozi kost na kolenu ji zija vložen klin. Na tem klinu je pritrjena vrvica, ki jo napenja utež. Ta utež natega nogo in ona raste. Noga mora rasti; še 8 do 9 centimetrov mora zrasti. Seveda so prej izvršili notranjo operacijo na tej nogi. V neki sobi se nahaja izreden primer. Baš radi tega izreden primer, ker bi ga težko bilo imenovati človeško bitje. Neka Marinka, ki ji je 14 let. 2e od rojstva je idiotka. Pred osmimi meseci je bitje sedelo nemo, z odprtimi usti in zavitimi očmi. Nikoli se dekle ni nasmehnilo, nikoli vprašalo- po jedi. Hranili so jo umetno. In tam zraven nje je bolnica 28 let, ki trpi na Bazedovi bolezni. Morali so ji odvzeti žlezo, ono žlezo, ki je ono dekle ni imelo. Žlezo so prenesli in že skozi dva tedna se ta «kos lesa» vrača v človeka in njegovi udje se razvijajo, oživljajo. Profesor N. A. Bogoraz pravi, da so prihajali k njemu zdravi, a majhni ljudje, ki so hoteli zrasti. Toda klinika jih je vselej odvrnila, češ da ni zavod za »olepševanje«, ampak za zdravljenje. . Beračica, U živi dvojno ilvijanj«. V Firenci je te dneve podrl voz neko beračdco, zelo znano prikazen* po mestnih ulicah, na tla in jo poškodoval. Nesrečna revica je vzbudila pri vseh ljudeh mnogo sočutja, ker so vsi vedeli, da je ženica slepa na enem očesu in da ima leseno nogo. Usmiljeni ljudje so spravili takoj ranjeno beračioo v bolnišnico, kjer so pa ugotovili zdravniki, da novodošla bolnica ni alepa in da ata obe njeni nogi popolnoma zdravi. Preiskava na njenem domu je odkrila, da je imela beračica vse polno elegantnih oblek, s katerimi je obiskovala nočne lokale. Imela je tudi hranilno knjižico z vložkom nad 50.000 L. Kot beračica je morala imeti precej lepe dohodke, da si je dovoljevala dragocene obleke, drage nočne izlete in si prihranila vkljub vsem tem stroškom še tako vsoto. Goethe v UtaJHUL Prejšnji mesec se je uprizorila Goethe-jeva «Stella» v Pekingu in sicer v kitajskem jeziku. Tudi njegov «Clavigo» se je bil ie i vedel na ta jezik. tako da sta iitev te drame pomenja na Kitajskem velik dogodek, ker so v njej prvič nastopili skupno igralci in igralke. Obe drami je prevedel Jiančitang z Monakovega, ki pripravlja sedaj tudi Wedekindovo cPomladno prebujenje«. Plemenito darilom Baron Edmund Rothschild, član francoske rodbine Rothschildov, je daroval trideset milijonov frankov za ustanovitev fiziko-kemično-biološkega zavoda. Ta zavod se u-redi slično kakor Rockefellerjev zavod. Ubogi Kolumb. V Lizboni je izšla knjiga, ki jo je spisal portugiški učenjak Pa-trocinio Ribeiro, in v kateri dokazuje pisatelj, da je bil Kolumb Portugalec. V Španiji je izšlo doslej že najmanj deset knjig, ki vse dokazujejo, da se je rodil Kolumb v Španiji. Kje, se sicer ne ve, ker se prepirajo tri pokrajine zanj in trdi vsaka, da se je Kolumb v njej rodil. Te tri pokrajine so Katalonija, Galicija in Andaluzija. Tudi mesto, kjer naj bi bil Kulumb pokopan, ni določeno. V Sevili kažejo krsto z njegovim okostjem, A-merikanci so pa pred kratkim ugotovili, da je bil Kolumb pokopan v Ameriki. Ne manjka drugega kakor to, da iztaknejo Amerikanci, da se je Kolumb tudi rodil v Ameriki. Potem bo imela Kolumbova duša vsaj mir. V tem oziru je prekosil Kolumba edino Homer, ki se je rodil v sedmih različnih mestih. Prestolonaaledstvo na Španskem. «Daily Expressu» poročajo iz Gibraltara: Španski kralj je pravkar v sporazumu z generalom Prisno di Rivera sklenil, da postane infant Juan Carlos, tretji sin špan-ake kraljeve dvojice, prestolonaslednik, ko doseže starost sedemnajstih let. Ta sklep je velike zgodovinske važnosti, a se sedaj iz državnih vzrokov še ne objavi. Do tega sklepa so privsdle okoliščine, da nista prva dva sinova vkljufe zdravniškemu prizadevanju zdrava. Prvorojeni, sedaj dvajsetletni infaat Alfons, ki je veljal doslej za Španskega prestolonaslednika, Je neoedravljivo bolan in hira duševno ln telesno. Tudi drugi sin J a ime ni duševno popolnoma zdrav, a je poleg tega še od rojstva gluhonem. Krafea zveza med Evropo la Ameriko. Te dneve se je izkrcal v New-Yorku dr. Eckener, inženir, ki je vodil pred tremi leti zrakoplov Zeppelin iz Nemčije naravnost v Severno Ameriko. Dr. Eckener je isjavil, da bo nov zrakoplov, ki se pravkar gradi v Friedrichshaienu, popolnoma dograjen jeseni prihodnjega leta. Prvi polet v Buenoe Aires in Rio de Janedro bo vodil Sam dr. Eckener. Potniki bodo plačali približno toliko, kolikor se plača za prevoz iz Evrope v Ameriko na prekooceanskih parriikih ln sicer v prvem razredu. Namerava se ustanoviti družba, ki bo skrbela za redni promet med Hamburgom in New-Yorkom s zračnimi ladjami t. j. z Zeppelini. Premalo moških. Kakor ugotavljajo na Angleškem, prekaša število žensk ono moških za dva milijona. Posebno ostro se opaža to razmerje spolov med pet in dvajstetim in pet in tridesetim letom, ker prihaja v tej dobi na 1000 moških 1470 za zakon sposobnih deklet. Naj bd se ludi odločilo vseh teh 1000 moških, da se poroče, ostane še vedno tretjina angleških deklet neporočena. Boj z roparji. Po poročilih listov iz Chicaga se je število roparjev v tem amerikanskom mestu tako povečalo, da namerava tamošnji novi policijski predsednik Hughes zvišati policijsko armado od 7000 na 10.000. Ob enem je sklenil, da se uvede za manjše prestopke roparjev v Chi-cagu kazen bičanja. Pomisliti moramo, da ni dneva, da bi ne padel kak policaj v boju z roparji, ki nastopajo predrzno in silovito. Razjarjeni sosedje. V vasi Vigneuz v obmorskih Alpah na Francoskem je nastal v hiši Šestdeset letnega vaščana požar. Požar se je širil in kljub gašenju je uničil osem hiš. Razjarjeni sosedje, ki so jim zgorele hiše in ki so dolžili svojega soseda, da je on vžgal hišo in povzročil, da so zgorele še sosednje hiše, so se oborožili in pobili starčka na tla, da je umrl radi ran in izkrvavitve. Išče se nevesta Trtne škropilnice najnovejšega sistema, nahrbtne žveplal nlk% brzoparllnike itd. se dobe pri F.u Rušt-u ketlarju in kleparju v Šlurjeh pri AjdoviCInS. Velika izbera bakrenih kotlov, kuhlnjskt posode, kose znamke Merkur Itd. Sprejemajo se stavbna vsa v to svrho spadaj oia dela. Cea« zmerne. 557 Cene zmerapi 88K65B 5 • CSIBS8 Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne In flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno. Na dabala* Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 (518) STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER giuseppe mmt i co. z zalogo in delavnico za poprave Trst. Via Glascppe Videli 9, Tel. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, ik te M dopustile w« tehtnice za trgovske potrebe cisterna «Florenz> k mi-rosodaa poekutaji glasom metričnega pravilnika, ki j« stopil v veljavo 1. januarja 1934. tudi v novih pokrajinah. Popravila s« iavrfujejo točno in po zmernih cenah 530 POMAGA PREBAVI PRUT EN ALI v KAVI UGAlA ŽEJO |t HKUENICIN I« AROKATI&HvVODI IN SOOAVICI mONOPOM TRIlj/t£ via Corooso-25 TRGOVINA „FERRAMENTA MADILE" družba z. o. z. TRST, VI« Carducci 22 (vogal tfia Cfeiozza) Velika izbera železarn in drugHi kovin SPECIJALITETA : Potrebščine ca obrtnike 1« rokodelce Orodje ta poljedjelce. Ključavnic« za vrata, okna, pohištvo 1. t. d. m B. PEC C C^ Str°^ 23 Rvanje, vezenj pletenje, za dom in v! ko obrtnljo. Potrebščine TRST, Via Muda vocchia S Napeljave * motor, pogo- 677 nom. Popravila, _ (sa rnaglttratoai -- Brwplačew psnk t Telefon Stev. 16. Ustanovljena 1. 1889. P*frtai Ček 10.533 Mestna Hranilnica Ljubljanska (Gradska štedionica) Stanje vloženega deoacja LJUBLJANA Stanje složenega denarja nad 260 milijonov dinarjev, prdtrrova ulic« nad mili Ionov dinarjev Sprejem« vloge na hranilne knjižice kakor tudi na teko« račun, m s cer proti najugodnejšemu obrestovani u. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti degor-jen! odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnlčnega premoŽenja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav ^B* nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in obane obč. denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker Je denar tudi popolnoma varen. 291 Dame visokega plemstva na Japonskem in posebno v glavnem mestu v Toki j u so zelo razburjene, kajti išče se nevesta *a cesarjevega brata Hlhi-bu-ja, ki se lahko smatra kot dedič prestola, ker nima mika-do doslej še nobenega moškega, potomca Nevesta se bo izbrala izmed mladih Hatn vladajoče hiše, p« tudi hčere najodličnej-ših plemiških rodbin niso iZr ključen«. Ko se tebere nevesta — pri tem nima ženin prav no-bene besede — se bo praznovala uroka, običajna darila ae izmenjajo, do poroke pa ne more priti pred potekom dveh let, kajti toliko Časa traja dvorno hkmsje po ne dolgo od tega umrlem laponskem cesaflriu. Stucchi - Legnano - tt/olsit - Rapid. Ciklomotorji: Mafalda D. K. W. Mafalda Standard. Motocikli: B. S. A. MEHANIČNA OELAVNICA ZA POPRAVILA. SPECIJALITETA KOLES ZA ŽENSKE M OTROKE . TVRDKA A. LANTSCHNER Trst, VI« Roma 28 vogal Via 6eppa Telefon 198 (zraven glavne pnSte) I DAJAJTE PREDNOST holandskemu kakao 546 DE JONGS radi niagove pristnosti in izborne kakovosti. VA. « EDINOST* V Trstu, ono tf. maja iszv. □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & FIGL/O V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Največje jamstvo, poštene cene. Velika isbmra ur. zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. 547 Pazite na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO VITT. EM, III N. 47 bliza lekarne Rovis (Piazza C. Gol do ni). eaa . Zobozdravnik Or. SiRĐOČ D. ordinira v TRSTU y» r. r. InbrjBi št.18.hl (mv»s.(iiwinu od 9« 12 In od 3-7 ... 342 Precfno proritl« KRONE, dOLDINAM ZLATO in SHEMO obiščite zlatarno 111 STERMN Via Maulnl II. 4» kjer dobite najviije cene. - Kupu-jem listke mestne zastavljalnica. r Tržaška posojilnica In kr&nilHteB registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiš! ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje ssr po 4% -mm večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje8 na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, sastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--- Ha razpolago varaestsa celice (ssft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad 2aprt Štev. telef. 25-67. fljislareis sin. H mk TRGOVSKO OBRTNA UDBINA 9 TSSTU Wa MHmo 20, pritNOi (vogal XXX attebrt) - Tet 16-04 LiUti—— Obrestuje hranilne vloge po 5% Davek na obresti plačuje zavod sen. Isvriiije nekaiMe ped ugodeini pepeli si ilevUo ta ostale Inozemska trpe. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično porofitvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure ed 9-12 V, do p. In ed 27,-4 pop. FERRO CHINA PIGATTI Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI ia za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl tAi Paroplovna družba Prihodnji odhodi: v JUŽNO AMERIKO Santos - NonlevIdM - Bisenos Af res ,,Amniiraglio Bettolo" 31, maja. vS tt ERNO AMEE2IKO N€W - York Giuseppe Verdi" iz Genove 4. junija. Moderne prilagodeb I - IT tki T! ekonomičnega razreda. Tretji razred v kabini. Vsa potrebna pojasnila daje: Urad V Trstu, Piazza Libertt 2 (nasproti južnega kolodvora). zfBtarBa obUlts p asi. Ne pozabite, ds bo prodajal* ob priliki volifco-nočtiik praznikov tvrdka OMEiflM 1M,[miT.L H CHspnIi ustiv^dnd) Hta obiske rt L tti -m\ Pivriitte el L110*— ifiprej Velika izbera tu- _ in inozemskega I blaga. ■ Lista kujftfoita l.r. Goviri si slovetskf JAKOB BEVC erarna In iMarsa Trsi, Canipe S. Olnceme 5 i to Irapaje v vsaki množini po naj-vttjlh cenah. plačuje viije kot vsi drugI, raznovrstnih ur ln zlatenine 479 NAJNOVEJŠI DOHODI. Obleke, blago v velikanski izberi, svi-Itnlne, perilo, obuvalo, površniki, dežal platti, dežniki itd. Cene in psgoH, ki se ne bojijo konkurence. Krojačntca L reda. „AL VERO RISPARMIO'*, Via Rome 1, III. TROOVINA LUIGI GREGOR1CH Trst — Via Glnnastlca 15 ETERN3T za strehe Zaloga - TRST VIA TRENTO 16. (Pri avangeljakl cerkvi -Shranita našlo«! 511 ETT" • i- . (K- k. '■"jV-e. VELIKI POPUSTI ŠIVALNI STROJ specijelen na pedal, s predalom in pokrovom L 500. Najveće jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. sw CorvallHil llii.lluallit.Trit pri kino (Exceislor) VELIKA SKLADIŠČA Tvrdke G. PAULATTO & Ci. (prej A. BUTTI) Via Mnzzinl 32 Via Dante 10 daje do preklica na vseh potrebščinah 217 r. 0 1 i I SI psi ■ ■XI LJUBLJANSKA Ki EHataka ii mm Saga §9,§HJM.- Telefon 5—18, 22—03 Cfl I! TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI 8 u&m ■ ■ BK-J!^ tlntici ia mm DiB»j$i 83.G0a.0aiL- Telefon 5-18, 22—93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 47* %» na tekočih računih po 5%f vezane vloge po dogovoru- - Prejema DINARJE na tekočI račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 5 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Čeraomelj, Kranj, Logatec, Novomesto, Prevalje. Najprifcladnejša zveza z Jugoslavijo. Blagajna J« odprta od 97>-12»/»ln od 14Vs-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split, Rakek, Slovenjgradec. d mm mmamaO ZNIZANIH UDINE Via Savorgnana 5 (AL RIBASSO) VELIKE TOVARNE UDINE Via Savorgnana 5 Obrobljeni žepni robci ; ! „ prtiči za čaj Žepni robci beli z robom „Ajour Brisače „Reclam" .... „ za posodo križaste „ „ voglate Plenice gobaste..... „Oxford" za moške srajce Otroški povoji..... Plenice na pol lanene . . Madapolan „Piave" . . . Moške nogavice, škotske . Domače platno..... Madapolan „Insuperabile" . Domače moške nogavice Nogavice z dvojno peto „Extra Pravo platno „Madonna" . Vpoštevajte sledeče cene9 ki so zopet L. —.40 Gobaste brisače.........L. it 44 -.40 —.60 —.80 1.50 1.50 1.70 1.70 1.90 1.30 1.95 1.95 1.95 2.40 2.40 2.25 2 .50 2.50 Gobaste brisače . Moderčki, vezeni Domače platno „Extra' Platno „Madonna", posebne vrste . . Crep za ženske halje....... Ženske nogavice iz perzijske tkanine Perkal za ženske halje ...... Brisače iz težjega crepa..... Angleško jajčasto blago..... Madapolan „Extra" Pravo platno „Scuola" 80 cm. . • . Trliž za žimnice ........ Ženske svilene nogavice..... Preproge iz jute Obposteljne preprog« „Reclam" Ženske jopice ......... Jajčasto blago (posebne vrste) . . . 2.25 2.95 2.95 2.95 2.95 2.95 2.95 3.25 3.30 3.95 3.90 3.70 3.95 4.25 4.25 4.50 4.10 zmzane : Angleški batist „Mak6rt . : ! Domače platno 150 cm. . . . Blago za prte svetlo 140 cm. « Platno „Madonna" 150 cm. Platno „Scuola" 150 cm. . . Baršun za lovce ..... Vezene srajce...... Vezeni „Combineus" . . . . Svetlo platno 150 cm..... Svilen mu£lin fantazija . . . Preja 150 cm........ Platno „Madonna" 240 cm. Posteljno pregrinjalo trikot „ w dvojno . Servis za 6 oseb . . . . . fp »» 12 ....... Žimnica, 12 kg žime t • ff 99 99 99, 99 99 99 99 V 99 99 99 99 99 99 4.60 4.90 5.90 6.50 7.50 8.50 9.90 9.90 5.50 5.50 10.50 11.50 16.90 25.50 27.— 49.— 40.— Se sprejemajo naroČila tudi po pošti N. B. — BLAGO, S KATERIM BI NE BIL ODJEMALEC ZADOVOLJEN, SE SPREJME NAZAJ. CENE STALNE = Poseben popust rasprodalalcem Nihče ni prisiljen kupiti blaga, če vstopi v trgovino. Postrežba v Slovenskem in nemškem jeziku. VIDEM — VIA SAVORGNANA — VIDEM I