v Smarjetí bodo najbrž le dobili pločnik
Novem * nova laklmlca, novo upanje
I m>i		
90,6 95,1 95,9 lOtJ		
	H'	
Seznam potnikov za iziet v Verono
ST. 41 - LETO 64 - CELJE, 29.5.2009 - CENA 1,25 EUR
Ste krastače ali
Odgovorrta uretinica NT Tatjana Cvim
delavci?
Moramo za plačo prodati dostojanstvo, se sprašuje vse več zaposlenih, ki so žrtve različnih oblik šikaniranja na delovnem mestu. Eden zadnjih je primer s Celjskega, ko je vodilna zaposlene zmerjala s krastačami.
Vojniski svetniki bodo šli na cesto
Zahtevajo zdravstveno oskrbo v domačem kraju tudi ob sobotah.
Pesniski prvenec 92-letne mame Gajšek
Ohranimo energijo. PRIHRANIMO

Mercator©30ûQ
Op«ksmi&ka 9. Celje. l«l. iM 03/426 80 Q0
foboti,3Q. ma|8, od ID. do 14. un
MERJENJE HOLESTEROLA IN KRVNEGA TLAKA

F(Ho: SHERPA
DAN ODPRTIH VRAT
$RE3.6. • SOB6.6.
<i>	"»I iruj
^aaEZEÍiEBffi M
59 novih stanovanj • Celje • Novi trg ^St 041/538-419; 031/605-028; 041/636-418
HOTEL'
C E LJ S K A
@BobKart
I^GODKI
NOVI TEDNIK
ÂJ
uvodnik
TATJANA CVÎRN
Služba = trpljenje?
Težko fizično delo v proizvodnji, slabe plače, če sploh so, bojazen pred izgiúfo službe, ker so razmere vse bolj zaostrene, in za nameček Še norma, ki jo je treba doseči, sicer je že tako nizka plača še bolj bedna. V takšnih razmerah je nepojmljivo vmesno postopanje, klepetanje, odhajanje na kavico ali cigareto» kar si ponekod še vedno lahko privoščijo brez slabe vesti. Če so ta pravila še nekako logična, pa se logika neha, ko izveš, da celo opravljanje nujnih bioloških potreb lahka postane izguba dragocenega časa, fei je nadrejeni ne toleňrajo. Skrajnost, db kateri ti gredo lasje pokonci. Pa bi se gotovo dalo z ve^o toleranmostjo, malo dobre volje in normalnim Človeškim odnosom to urediti. Šikanircmje oziroma mobing ali vračanje v neke druge Čase, za kolere smo menili, da jih ni več? Kakorkoli to poimenujemo^ samo tistih ki delajo v takšnih razmerah in se zraven bojijo, da bodo izgubili Še to, vedo. kako težko je vsako jutro vstati in oditi v službo.
V službah pa preživimo vse več Časa. Naši sodelavci in nadrejeni so tako rekoč naša druga družina, pa če to želimo ali ne. O njih vemo marsikaj, v dolgih urah skupnega druženja spoznavamo njihove dobre in slabe strani. Z njimi sodelujemo in hkrati tekmujemo, z njimi lahko prijateljujemo ali pa so naši največji sovražniicL Od tega je odvisno naše delovanje, tudi ko se vrnemo domov: ali smo zadovoljni z opravljenim delom ali pa povsem na tleh, ker so nas odnosi v síužĎt bolj ubili kot samo delo, zdaj pa se znašamo nad svojimi najbližjimi, namesto da bi na delovnem rriestu obračunali s tistimi, ki nam pijejo kri. Motnosti je po zakonu kar nekaj, le da so redki tisti, ki si upajo, Id imajo še voljo, da se borijo oziroma se sploh zavedajo, da vse, kar se jim dogaja, ni nekaj normalnega. Primer tožbe na sodišču zaradi šikaniranja v zavarovalnici je eden redkih tovrstnih pri nas. Večirm drugih zatnenja službo aH trpi, dofder gre. Ko ne gre več, izbruhne bolezen, ki se kaže v najrazličnejših oblikah. In v Sloveniji smo po bolniških odsotnostih v evropskem vrhu. Obsežnejših raziskav, ki bi ugotavljale, kolikšen delež imajo pri tem prav nemogoče razmere v delovnem kolektivu, še nL Mogoče je zdaj pravi čas, saj so razmere marsikje na nož, bolnih je vse več, novih varčevalnih predlogov delodajalcev glede bolniške odsotnosti pa ta-di. Predlogi ministra, da bodo morali delodajalci bolj skrbeti za zdravje zaposlenih (kot primer ruivaja, da naj bi jim organizirali razgibavanje med delovnim časom, kar je samo po sebi čisto v redu), se berejo kot zabavna zgodba, še zlasti skozi oči delavke, ki zdaj niti na stranišče ne more, kadar bi želela. Njen debdajalec je za njeno zdravje očitno že poskrbel
Kako pomagati delavcem na cesti?
Po začetku stečajnega postopka v dni^i Steklarska □ova. kjer je imelo delo 7M delavcev, ter po odpovedi nji' hovega delovne^ razmeija se je obGRs)d svet Rogaške Slatine naslednji dan seznanil z morebitnimi ukrepi občine za reševanje stiske delavcev.
'Obstaja kar nekaj raožno-sci, s katerimi lahko občanom pomagamo. Pnčakujemo, da se bo povišalo števlío vlog za dodelitev enkramib denarnih pomoči, in če brfto v kratkem, bomo sledili prerazporeditvam v ot>činskem proračunu 1er za to postavi«) namenili več potrebnih sredstev,« je povedal slacinski župan mag. Branko Kidrič.
Po zadnjem uradnem podatku je stopnja registrirane brezposelnosti v Rogaški Slatini februarja 10,4 odstotka O^Ár pomeni 571 občanov), kar je pol odstotka več kot pred letom dni.
Med različnimi občinskimi ukrepi, ki pridejo (poleg dr-žavniipomočOvpoSlevzalSS
občanov RogaSke Slatine, ki so imeli delo v Steklarski novi. so možnosti subvendoni-ranja najemnin ter spodbujanje zaposlovanja s sofinanci* ranjem zaposlitve ter zagotovitev poslovnega prostora pod 'ugodn^šimi pogoji, f^av tako obstaja možnost delne opro-^tve plačOa vrtca oziroma nadomestila za sca\^no zemljišče Jer plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposebe občane.
Vodstvo občine je satnikom prav tako predstavilo različne dosedanje občinske aktivností v Steklarski novi. Tako so med drugim pred tremi leti sodelovali pri prizadevanjih za združitev obeh steklarskih gospodarskih družb, ki sta v Rogaški Slatini.
V občinski upravi pričakujejo po stečaju Steklarske nove nov začetek proizvodnje, kjer naj bi med do 180 na novo zaposlenimi našJo delo kar rufveč občanov Rogaške Slatine.
BRANE JERANKO
Peč v Steklarski novi se gori. Kdo, če sploh, jo bo spet uporsbljal, bo znano v sredo, ko bodo odpirali prejete ponudbe za najem.
Najemnika bodo čakali do ponedeljka
VeČina delavcev Steklarske nove, ki je od prejšnjega četrtka v stečaju, je v torek prejela odpovedi delovnega razmerja s 15-dnevmm odpovednim rokom. Stečaj* ni upravitelj Štefan Rola Še ni zaključil s popisom sredstev, tako stečajna masa še ni znana. Je pa po mnenju mnogih pravilno odreagiral in že v začetku tedna objavil razpis za najem delujočega dela podjetja. Do ponedeljka bo jasno, ali se bodo obljube Kapitalske družbe CKada) o nadaljevanju proizvodnje uresničile ter koliko resnosti je bilo v besedah podjetnika Joca Pečečnika.
Stečajni upravitelj Štefan Roia je eden prvih, ki o podjetju govori povsem realno. Ali bo stečajne mase in denarja iz jamstvenega sklada dovolj za poplačilo obvezno-
sti do delavcev, še ni znano. »Zbiramo ponudbe za najem nepremičriin in opreme podjetja. končujemo še manjši del proizvodnje (pakiranje in podobno). pregledujemo premoženje ter poskušamo ovrednotiti stečajno maso,« pravi Rola.
Sestal se je tudi Že z lastnico podjetja, Kapitalsko družbo, ki je že pred uvedbo stečaja napovedala, da ima za podjetje v prihodnosti Se obetavne načne. »Res je, bil sem na sestanku pri Kadu, kaj več pa vam niti ne morem povedati. Kar je bilo pred 21. majem, je bilo pred 21. majem. S tem dnem se je začel stečajni postopek, ki nima več neposredne zveze z videnji in strate^jami lastnika. Razen, če bi lastr^k sam ponudil najemnika aH kupca. Vendar tam nisem dobil nobene
Kad je prejšnji teden zatrjeval, da bodo v steklarni ohranili nekaj proizvodnih linij ter s tem od ISO do 180 od skupno 300 delovnih mest. »Sam sem se že pogovarjal s stečajnim upraviteljem, saj sem mu moral razložiti, kako smo za delavce dobili sredstva za izplačilo regresa,« nam je prejšnji teden povedal predsednik uprave Kada Borut Jamoik. »Obenem mu moramo v kraûcem na sestanku razložiti naše videnje podjetja v bodoče. Pa tudi s strani tretjih obstaja interes, da bi se del dejavnosti ohranilo. Lahko potrdim, da smo se pogovarjali s sosednjo Steklarno Rogaška, obstajajo pa Še drugi interesi. Mogoče se celo v podjetju porodi kakšna iniciativa.«
takšne informacije»« je pojasnil Rola. Na vprašanje, ali se je s ponudbo že o^asil podjetnik Joc Pečečnik, pa Roia pravi: »Prihodnji teden poteče rok za zbiranje ponudb. Takrat bo vse jasno in takrat borno to sporočili tudi javnosti.«
Odločitev delavcev, da bi se še v času odpovednega roka zbrali pred Kadom, še ni
dokončna. Bo pa danes lu Kumu na Sotii novinarska konferenca, na kateri bodo tudi hrvaški državi predstavili, v kakšnem položaju so se znašli hrvaški delavci» ki so vsa leta delali v Sloveniji. Prejeli bodo namreč le odpravnine, nadomestil za brezposelnost pa se ne morejo nadejati.
R02MARÍ PETEK Foto: Arhiv NT
Kljub recesiji ne bodo zmanjšali nagrad
Prvič po 12 letih in prvič po uvrstitvi na borzo Cinkarna Celje svojim delničarjem ne bo izplačala dividend, so na redni skupščini odločili delničarji. Uprava in nadzorni svet sta namreč delničarjem predlagala, da celotni bilančni dobiček, ki ga je le 800 tisoč evrov. uporabijo za druge rezerve iz dobička. Po prvih ocenah bo tudi letos dobička zelo malo ali celo nič.
Kot dodatna točka dnevnega reda redne letne skupščine delničarjev je bila tudi določitev sejnin članom nadzornih svetov, ki sta ga zahtevali Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Po njunem predlogu naj bi nadzorniki namesto 450
evrov na sejo prejeli 330 evrov, predsednica Mateja Vidnar pa bi namesto 700 na sejo prejela 429 evrov. Delničarji tega sklepa niso podprli, so pa soglašali s tem, da predsednici nadzornega sveta podaljšajo mandat.
Poslovni rezultati prvih treh mesecev poslovanja Cinkarne Celje so med slabšimi v zadnjih letih. Zaradi od 10 do celo 70 odstotkov manjšega povpraševanja so ustvarili 261 tisoč evrov izgube. Izvoz je bii nižji za 15 odstotkov, ob tem pa so precej, dobra 2 milijona evrov, izgubili zaradi nižjih borznih cen cinka.
RP
NOVI TEDNIK
GODKI
Ftbnjaijt so krajani ŠkoQa vasi in tudi Vojnika pripravili skupan protast v žalji, da bi vandarta dotnli pločnik, na katara^ čakajo že trideset lat V Smaijati bo po vsej verjetnosti kmalu bolj varno hodfti, Vojničani pa bodo morali počakati.
Del pločnika bo!
V Šmarjeti bodo najbrž le dobili pločnik, Vojničani bodo še čakali
Vse kaže, da bodo krajani Šmarjete v âkofji vasi prihodnje lelo lahko gledali vsaj gradnjo težko pričakovanega pločnika, Če $'e že ne bodo mogli po njem sprehoditi. Gradnja je odvisna od tega, ali bodo posodobitev ceste lahko vključili v proračun za prihodnje leto. Medtem ko se v Šmarjeti lahko že vsaj po tihem veselijo» pa bo nasmešek izginil z ust VojniČanov. Njihov odsek ceste od Ško^e do Višnje vasi àe ne bo prišel na vrsto.
Na direkciji za ceste ocenjujejo. da bodo s tem predlogom uspeli» saj je cesta resnično prometna in nujno potrebna posodobitve. Prav zato so posodobitev ceste predlagali že v rebalansu kcošnje-ga proračuna, vendar je vlada to zavrnila, ker v letoSn jem letu ne bodo v proračun uvrščali novih projektov, Prihodnje leto naj bi bilo več upa-
nja. "Ridi zalo, ker je promet na tej relaciji tako gost. Po-ieg tega po tej cesti, namesto po pločniku, v šolo hodi precej šolarjev,
V Šmarjeti se za pločnik borijo že trideset let. Zadnja leta pa je bila največja težava pridobivanje zemljišč. Nekateri lastruki dela svojih zemljišč niso hoteli prodati za izgradnjo pločnik, ker bodo imeli s pločnikom precej otežen dovoz na cesto. Zato so prodajo zemljišč pogojevali z i^adnjo zaledne ceste. Kot kaže, ne bodo dobili ne zaledne ceste, pa še potihne dele zemljišč jim bodo najbrž vzeli. Svetovalka direkcije za ceste za področje glavnih in regionalnih cest Karmen DeŠ-man nam je povedala, da je direkdja za ceste že marca vladi poslala vlogo, da bi sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za 19 zemljišč ob cesU: »Ta skjepvladejepravna podlaga za razlastitev potrebnih
zemljišč.« Dešmanova meni, da bodo na sklep vlade čakali še približno tri mesece. Potem bo razlastitev lahko stekla.
V Vojniku (še) ne bo pločnikov!
Dela bi lahko začeli že letos, če bi dobili zemljišča. Gre namreč le za kilometer ceste v šmarjeti, ki jo bodo posodobili, torej zgradili tudi pločnik in kolesarsko stezo. Do Vojnika posodobitev ceste ne bo prišla. To bo Vojni-čane verjetno presenetilo. Direkcijo za ceste so namreč pred dobrim mesecem vprašali, kaj je s cesto oziroma pločnikom Višnja vas-škoi-ja vas. Na direkciji so jim odgovorili, da bodo v proračun uvrstili celotno cesto Višnja vas-Celje. Niso pa jim povedali, da je projektna dokumentacija pripravljena le za kilometer ceste v Šmarjeti.
Za vse ostale odseke sporne ceste bodo sredstva namenjena le za pripravo projektne dokumentacije, nikakor pa še ne za gradnjo. V proračunu tudi ni predvidena gradnja kot tudi ne izdelava projektne dokumentacije za pločnik ArcIin-LjubeCna, bodo pa pripravili idejne zasnove za cesto Ivenca-Vojnik.
Verjetno so Vojničani pričakovali, da bo država v večji meri skrbela za svoje ceste (cesta Arclin-Ljubečr« je postala državna šele pred kratkim) . Ampak bo moraia očitno tudi občina nekaj primakniti. Dešmanova je namreč povedala, da pri ureditvi ceste in pločnika v Šmarjeti kot soinvestitor sodeluje Mestna občina Celje, medlem ko Občina Vojnik za ureditev pločnika od Škofje vasi do Višnje vasi k soLQvesiiranju ni pristopita.
ŠPELA KURALT Fotot SHERPA
Danes bodo zagorele kope
V okviru akdje Teden gozdov, ki seji skupaj z dru^ml pridružuje Klub oglarjev Slovenije, bo danes po vsej Sloveniji obenem zagoreb devetnajst oglarskih kop. Med vseslovenskim prižigom kop se bo začelo kaditi od Štajerske do Primorske ter od Gorenjske do Bele krajine.
Dandanes le redki poznajo oglaijenje, saj v zadnjih desetletjih izumira. V Kozjanskem parku, kjer bo danes zagorela
kopa na Lapovi domačiji na TYebčah, opozarjajo, da je bilo oglarstvo nekoč zelo razvita obrt, ki je dajala pomemben dodaten zaslu^k lastnikom gozdov, saj so lahko tak> izkoristili manjvreden les ter sečne odpadke. Za kuhanje o^ja, ki so ga sklactíščili v velikih kleteh na gradu Podsreda, je po drugi svetovni vojni skrbelo še gozdno gospodarstvo.
Danes pomeni oglarj enj e tako turistično zanimivost kol
V najširši okolici Celja bo nocoj ob 18. uri zagorelo več kop. Kopo na TVebčah v Kozjanskem parku bodo simbolično prižgali direktor zavoda Ivo lYošt, župan Kolega Andrej Kocmanom ter župan Bistrice ob Sotli Jožei Pregrad. V Ravnah nad Šoštanjem (Pristava) jo bo prižgal šoštanjski župan Darko Menih, na Gralki Gori velenjski župan Srečko Meh ter v Jagnjenici pri Radečah ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner.
Tako izgleda zaistek Ťganja kope. Nocoj jih bo med Sočo In Dravo obenem zagaralo devetnajst
dopolnilno dejavnost posameznih slovenskih kmetij. V dvajsetčlanskem, letos ustanovljenem Klubu oglarjev Slovenije poudarjajo, da je slovensko o^je zelo kakovostno ter po kalorični vrednosti presega večino uvoženega. Zapet-
sto ton oglja, ki ga lemo skuhajo v Sloveniji, je zato toliko zanimanja, da ga pokupijo že pri oglarjih, zato ne najde potí v trgovine. Časi, ko je v Sloveniji izdelano o^je obležalo v skladiščih, so torej kot kaže minili. BRANE JERANKO
maši poslanci
Komisija za zamegljevanje?
Poslanke in poslanci so podprli ustanovitev preiskovalne komisije državnega zbora o kreditiranju mene-džerskih prevzemov. Zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije je vložilo več poslancev, njen namen pa je ugotoviti okoliáčine, povezane s financiranjem menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani NLB in NKBM ter ugotoviti morebitno povezanost in odgovornost javnih hmkcionar-jev pri tem.
Po pojasnilu prvopodpisa-nega pod zahtevo za ustanovitev komisije Lojzeta Posedela (Zares), je primerov menedžerskih prevzemov zelo veliko, zato so predlagatelji zahtevali, da preiskava zajame dva najbolj odmevna, Is-trabenz in Pivovarno Laèko, ki sta bila ^ancirana prek bank ali kreditnih institucij v pretežni državni lasti. »Ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije ocenjujem kot nujno potrebno. Tb dokazuje velika podpora in pripravljenost poslank in poslancev za podpis zahteve po uvedbi parlamentarne preiskave. Več kot potrebnih 30 podpisov so prispevali poslanci in poslanke Iz strank DeSUS, LD, SD, SLS, SNS in Zares. TVidi poslanke in poslaiKd SDS so v razpravi izjavljali, da bi zahtevo za parlamentarno komisijo z veseljem podpirali, če bi le bili povabljeni k podpisu.«
Namen parlamentarne preiskovalne komisije je, tako Lojze Posedel, ugotovid dejstva in okoliščine spornih menedžerskih prevzemov dveh gospodarskih družb in morebitno politično vpletenost nosilcev javnih funkcij. »Zelo p> membna pa je tudi ugotovitev dejanskega stanja na podrodu pravnih predpisov, ki so dopuščali omenjene sporne menedžerske prevzeme in kdo od nosilcev javnih hmk-cij je bil za takšno stanje odgovoren. Odločitev za samo dva >šobka<, najbolj razvpita primera, je pogojena z izkušnjami prejšnjih parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki zaradi prevelikega števila primerov (npr. 84) niso prišle do konkretnih ugotovitev. Ali,
če nazorno ponazorim s pregovorom: Če želiš z vilami prestaviti prevelik kup gnoja, je velika nevarnost, da se ti ročaj vii zlomi.«
Da je ustanovitev te preiskovalne komisije nekaj nenavadnega, je prepričan dr. Vinko Gorenak (SDS). >>Us-tanovila jo je namreč koalicija. Nenavadna je zato, ker je njeno delo omejeno na točno določeno obdobje in na točno določeni dve podjetji, to je Pivovarno Laško in Istra-benz in dve banki NLB in NKBM, ki sta v pretežno državni lasti in sta tajkunske kredite dajali. Glede na to, da sta večinska lastnika Pivovarne Laško in Istrabenza člana ali simpatizerja SD in LDS in glede na to. da je vsaj Marjana Kramarja na Čelo Nl-B postavila LDS. je jasno, da bo komisija preiskovala početje svojih Članov ali svojih sim-patizerjev. Torej ne bodo ugotovili ničesar. Normalneje bi bilo, da bi ustanovitev takšne preiskovalne komisije predlagala opozicija. Prav bi bilo. da se komisija ne bi imenovala po vodji komisije, verjetno Lojzetu Posedelu, bolje bi bilo, da bi se imenovala Komisija za zamegljevanje.^
Matjaž Han (SD) je na splošno zadržan do različnih preiskovalnih komisij, ker je končni cilj oziroma rezultat raziskovanja jasen že vnaprej - torej, da se nič ne razišče in da ^ predvsem za politični prestiž in samopromodjo posameznika. )>Ne trdim, da se bo tudi pri tej komisiji tako končalo, bomo videli. Vendar, akterji pri Mercatorju so že javno povedali, kaj se je dogajalo leta 2006. Bivši predsednik vlade je bil tísii, ki je diktiral tempo. Sicer pa, vo-dihii v podjetjih so bili prej uspešni menedžerji, danes pa so tajkuni. Ob tem, da imam osetmo raje tajkuna Janeza kot pa mogoče čez par mesecev tajkuna Stipeta. Menim, da se kaj novega ne bo raziskalo, upamo pa, da bodo vse institucije opravile svojo nalogo, Če je kakšna nepravilnost, naj ugotovijo odgovomost. Osebno tega nisem podprl, ker menim, da gre za napenjanje mišic, ta zadeva pa je tako jasna.«
US
Ndjugodnejêi poiivf v eiovMiNjt • T28 •
prva f ri mesece 2b vss nove naročnike ^^^
INTERNET
TELEFONIJA
TELEVIZIJA
03 42 68 193 www.turn5ek.Si
wpiektro
TU «Ni CK

GOSPODARSTVO
V Novemu pri dokončanju lakirnic« računajD na pomoč države, sa) bo dala delo 100 novim zaposlenim.
Novem - nova lakirnica, novo upanje
Čeprav je recesija aaj-bot j črne sceaari je narisala avtomobilski industriji, je v ložniškem Novemu zasijalo novo upanje. Zmanjšanje števila naroČil so namreč izkoristili zato, da so } povsem porušili obstoječo"^ lakirnico ter uredili novo, sodobnejšo. Nova naložba je tudi garancija, da nemški koncem na svojo enoto v Sloveniji pri dode* litvi novih poslov ne po pozabil.
V Novemu so januarsko več kot 50-odstotno zmanjšanje naročil izkoristili sebi v prid. Stara lakirnica je bila ozko grlo proizvodnje, »dobesedno nas je >bremza-!a<, tudi na področju kvalitete končnih izdelkov»« poudarja direktor podjetja Matjaž Omladič. »Čeprav naložbe v tem letu nismo priča-
kovali, je koncem zagotovil 1,12 milijona evrov za ponovno postavitev lakirnice, ki je z delom začela ravno v teh dneh. Za dokončanje okolju prijazne lakirnice "bi potrebovali še 500 tisoč 'evrov, ki jih trenutno nimamo na razpolago. Pričakoval bi. da bo država pomagala v obliki investicijskih spodbud. Nova lakirnica bo omogočila proizvodnjo izdelkov na višjem kakovostnem nivoju ter zmogljivosti za dodatnih 100 delov-
nih mest. Večina delavcev je še vedno na skrajšanem delovnem času, za kar bomo prejeli tudi prvo subvencijo. Ta bo v celoti izplačana delavcem prihodnji mesec.«
Prihodnost je v notranji opremi
Direktor Omladič prihodnost avtomobilske branže vidi predvsem notranji opremi avtomobilov. »Po tem se bodo avtomobili v bodoče še najbolj razliko-
Po viziji Porschejevih strokovnjakov bo svetovno gospodarstvo ekonomske kazalnike iz leta 2007 doseglo leta 2013. Kaj se bo vmes dogajalo, pa je velik vprašaj. Kakšni bodo uspehi in padci posamezne branže? Vsi go* tovo ne bodo preživeli, manjši konkurenti že pešajo, zato so na vidiku znova združevanja. V grobem naj bi bilo od 10 do 15 odstotkov svetovnih avtomobilskih kapacitet preveč.
vali,« razmišlja. »Ker razvoj avta danes stane mnogo več, kot je stal Se pred petimi leti, tega vsi enostavno ne bodo zdržali. Morali se bodo povezati, saj bodo le na ta način znižali stroške izdelave motorjev in elektronike. Mi pa bomo zato morali biti veliko bolj inovativni in fleksibilni.«
Trenutno stanje v avtomobilski branži pa še zdaleč ni rožnato. »Po drastičnem januarskem padcu se situacija izboljšuje. Predvsem na račun novih izdelkov. Kljub vsemu pa letos še ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. Prodaja bo za 15 do 20 odstotkov pod načrtovano. Pri prodaji avtomobilov višjega cenovnega razreda čudi subvencije ne pomagajo.«
ROZMARI PETEK Foto: Grup A
_O cetis
Spisek dolžnikov Elektru Celje vse daljši
Mestinjsko podjetje Rogaška Les zaradi izklopa električne energije tri tedne ni moglo delati. Med dolžniki Elektru Celje sta tudi Steklarska nova (ker je v stečaju, je malo verjet« no, da bo Eiektro poplačan) ter Acer himimica. Še zdaleč pa omenjeni nista edini.
Konec marca je skupen dolg dolžnikov Elektru Celje znašal skoraj 734 tisoč e\T0v, decembra lani 645 tisoč, medtem ko je konec leta 2007 znašal »le« 378 tisoč evrov. Kot pojasnjujejo na Elektru Celje, se s prošnjami po odložitvi plačila že nekaj časa dnevno soočajo. A ker odlog pomeni, da tudi sami ne bodo mogh v pogodbenem roku plačali električne energije proizvajalcem, je njihovo usmiljenje omejeno. Poudarjajo, da niso sposobni »kreditirati« niti poslovnih niti gospodinjskih odjemalcev- Obenem zamude plačil
predstavljajo tudi večje tveganje za odpis terjatev in izgub v primeru prisilnih poravnav in stečaj ev njihovih odjemalcev. Ravno zaradi dolžnikov je Eiektro Celje že znižalo vrednost investicij za to leto za kar 5,4 milijona evrov. Pričakujejo, da bodo tudi satni morali najemati dolgoročne kredite, kar pa trenutno Še zdaleč ni enostavno. Dodajajo Še, da se zavedajo posledic gospodarske krize m bi podjetjem želeli pomagati. Zato so proizvajalca že večkrat prosili za podaljšanje plačilnega roka. Zaenkrat pozitivnega odgovora Še niso prejeU.
Dejstvo pa Je, da ravno dobavitelji energento v lahko najlažje in hkrati na najbolj krut način, z izklopom, prisilijo dolžnike k plačilu. Dolžniki tega svojim dolžnikom ne morejo narediti» Čeprav se ponavadi ravno zaradi zamudnikov znajdejo v likvidnostnih težavah.
RP
Končno plače v Acer furnirnici
Delavci šentjurske Acer řumimice naj bi do konca tedna v celoti prejeli zadnjo plačo, v začetku junija pa naj bi prejeU tudi preostandc lanskega regresa.
SXèvkè k hitrosti izplaûl ni prav veliko pripomogla, saj je uprava že na dan stavke ponudila, da bi jim del aprilske plače izplačala do danes, preostanek pa do konca meseca. Mesec dni prej bodo, če bo dogovor veljal, prejeU le preostanek lanskega regresa. Ker so delavci že nekaj časa plače prejemki v dveh delih, so se-
novitednik
daj z upravo podpisali dogovor o rednem izplačilu plač v zakonitem roku, kar je skorajda edini viden izkupiček stavke.
Dogovorili pa so se še, da lahko tisti, ki želijo, prekinejo delovno razmerje. Ker jede-lodajalec kršil pogodbene obveznosti, bodo kljub svoji odpovedi upravičeni do odpravnine in nadomestila za brezposelnost. Ukrep je namenjen predvsem starejšim delavcem, ki jih podjetje ne more kar odpustiti.
RP
www.novitednik.com
Rogaška Les dobila elektriko!
Vmestinjskem podjetju Rogaška Les so v torek poravnali dolg do Elektra Celje ter delno tudi dobavitelju Eiektro Prodaja. Proizvodnjo pa so ponovno zagnali Šele včeraj. Naročil imajo kljub vsemu še precej, čeprav jih je nekaj v teh dneh odpovedalo sodelovanje.
Proizvodnja v podjetju Rogaška Les, nekdaj znanem kot žagi Bohor, je tri tedne stala. Dobavitelju, Eiektro Prodaji, so bili dolžni 100 tisoč evrov, pri Elektru Celje pa so si zaradi neplačevanja omrežnine nakopaU za 17 tisoč evrov dolga. Uradno ima podjetje, kate-
rega lastnik je iz Celovca, že od oktobra lani blokirana oba transakcijska računa. Rogaška Les je imela lani ob 1,6 milijona evrov prodaje 900 tisoč evrov izgube, ker jim je sredi leta pogodbo odpovedal največji nemški kupec in namesto Rogaške izbral Vietnam. Zdaj, v času brez elektrike (in tudi telefonov, ki še včeraj niso delovali), sta se od Rogaške Les poslovila še dva večja kupca.
V podjetju vseeno trdijo, da imajo za zdaj dovolj naroČil. Zgolj en tovornjak, naložen za ruskega kupca, je vreden 78 tisoč evrov, a ga zaradi izpada elektrike še
niso mogli in odpremiti. Vsota zapadlih terjatev, ki jih ima podjetje do svojih kupcev, znaša 120 tisoč evrov. Dovolj, da bi z njimi pokril tudi obveznosti do svojih 70 zaposlenih, Delavci želijo imeti najkasneje do ponedeljka na svojih računih vsaj del plače, sicer obljubljajo stavko. Po podatkih, ki smo jih uspeli dobiti, bodo do navedenega roka prejeli po 400 evrov akontacije zapadlih plač, ostalo bodo dobili izplačano kasneje. Direktor podjetja Peter Pusser upa tudi, da jim bo vlada vnovič odobrila pomoč.
ROZMARI PETEK
Nove ovadbe v zgodbi Hardi
Kriminalisti Policijske uprave Celje so zaradi suma storitve devetih kaznivih dejanj poslovne goljufije podali kazensko ovadbo zoper odgovorni osebi večje gospodarske družbe. Neuradno gre za lastnika diskoňtnikov Hardi, zakonca Šaver.
Osumljeni odgovorni osebi sta v imenu trgovskega podjetja v letu 2007 nabavljali blago pri raznih dobaviteljih, pri tem pa prikrivali ali lažno prikazovali finančno stanje družbe. Slovenske in tuje dobavitelje sta na ta način oškodovali za najmanj 650 tisoč evrov. Zoper njiju so celjski kriminalisti januarja letos že podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Osumljena sta si namreč v istem Časovnem obdobju, ko sta oškodovala upnike
in dobavitelje, izplačala lažni dobiček v višini okoli 900 tisoč evrov.
O kršitvah smo sicer veliko pisali že pred uvedbo stečaja podjetja Arka, ki je bila lastnica diskontne verige Hardi (spomnimo le na ustanovitev novega podjetja Lider, ki je bil v lasti zakoncev, njegov kapital pa so predstavljale vse nepremičnine podjetja Arka). Na to je opozarjal tudi stečajni upravltdj Borut Soklič, ki kljub temu ni spisal nobene kazenske ovadbe. Za razliko od prakse v večini stečajev pa so v tem primeru pravico poiskali upniki, ki so podali kar nekaj kazenskih ovadb. Koliko znašajo terjatve upnikov do Arke, še ni znano, ker nekaterih terjatev stečajni upravitelj še vedno ne priznava. Spisek upnikov je rekorden. Zadnja zaporedna številka iz seznama dolžnikov je 512.	RP
panner i mjlwljšim ckusm
AKTUALNO
Zdravstvo pred velikimi spremembami
Poudarek preventivi in osnovni zdravstveni dejavnosti - Specializacija (in ukinjanje) bolnišnic - Drugače do zmanjšanja bolniških odsotnosti
Stihijski razvoj, nenad* zorovana privatizacija, pomanjkanje nadzora in še bi lahko naštevali» so dodobra razmajali temelje slovenskega zdravstva. Na ministrstvu za zdravje se zato odločajo za postavljanje novih. Doslej znanim predlogom nasprotujejo tako v poziciji kot opoziciji, pa tudi v strokovnih krogih.
»To potcjuje» da so zadeli prave kritične točke in da so cilji pravi.« je nujno potrebno reformo ocenil pulmolog Brane Mežnar v torekna srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog Celje, ki 80 ga namenili prenovi zdravstva. V pogovoru sta sodelovala minister za zdravje Borut MiklavČiČ in njegov svetovalec Martin Toth.
»Bistvo naših prizadevanj je, da v zaostrenih razmerah zadržimo enak obseg zdravstvenega varstva kot v preteklem letu,« je cilj vrste ukrepov opredelil MiklavčiČ. Letos bodo to omogočili varčevalni ukrepi vlade in zdravstvene zavarovalnice, v prihod-njih letih sprememba zakonodaje. Zakon o zdravstveni dejavnosti je tako rekoč gotov in minister je začetek javne razprave napovedal za 8. junij. Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju bo v usklajevanju še pred počitnicami, pripravljen naj bi bil do jeseni. »Upam, da bomo oba sprejeli do konca leta,« želi minister.
Vrnitev
zdravstvenih
domov
Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki bo nadomestil zakon iz leta 1972, poudarja temeljni pomen osnovne zdravstvene dejavnosti. Na novo bo določil tudi vlogo zdravstvenih domov, ki bodo morali zagotovili celovito obravnavo vseh kategorij prebivalstva na določenem območju. »Z zakonom bo predpisano, katere službe bodo morali imeli; na primer družinsko in otroSko splošno zdravstvo, za žensko reproduktivno zdravje, patronaž-no službo, reševalne prevoze in še nekatere druge,« je naštel Toth. »Zdravstveni dom bo tudi usklajevalec vseh, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na določenem območju,« jeposebej poudaril. Medsebojne odnose javnega zavoda in koncesionarjev bodo uredili 2 obvezno pogodbo o sodelovanju pri dežurni službi, uporabi laboratorijev ... »V 34 slovenskih ot>-činah zdravstvenih domov danes ni več. Procesa, ki je do tega pripeljal, ne bom ocenjeval,« je pripomnil minister.
V glavnem je do tega prišlo zaradi koncesij. Po novem bodo te podeljevali na javnih razpisih ministrstva. Raz-
Bonit MiklavČiČ In Marťn Totii med člani Kluba podjetnikov Zlatorog Celja.
pisali jih bodo, če javni zavod ne bo mogel opraviti vseh storitev, torej kadar bo v mreži zdravstvene službe prostor. Merila za določitev mreže bodo predvidoma pripravili v enem letu po sprejemu novega zakona. Na primarni ravni jo bodo določale občine in mesta, na sekundami in terciarni pa država,
Pretres bolnišnic
»če želimo doseči, da bodo zavarovanci deležni kvalitetnih storitev» se bodo morale bolnišnice specializirati,« pravi minister. »Cestne povezave so vedno boljše in ni razloga, da bi vse bolnišnice zdravile vse bolezni. Za ljudi je veliko bolje, če jih zdravijo tam, kjer jim lahko najbolje pomagajo,« je dodal. Selekcijo bi pravzaprav lahko naredili bolniki sami, če bodo le bolnišnice objavljale rezultate» ki jih dosegajo. Posledično to seveda pomeni, da vse ne bodo preživele, vsaj ne takšne, káki^ne so. »Ohraniti moramo tiste, ki jih potrebujemo, ostale pa nameniti za potrebe kroničnih bolnikov ali prekategorizirati v negovalne bolnišnice, ki jih nujno potrebujemo,« misli tudi Toth.
Zahteve po specializaciji Marjana Ferjanca, direktorja celjske, tretje največje bolnišnice v Sloveniji, ne skrbijo: x>Naša je urgentna bolnišnica, zato mora odlično delovati na številnih področjih: v diagnostiki in laboratorijski dejavnosti ter v transfu-ziologij. pa tudi v iravmato-logiji, interni medicini, intenzivni medicini... Vse to so naše specialnosti, tako kot tudi ortopedija.« Sodelujejo ludi s sosednjimi bolnišnicami, zlasti s Topolšico, ki se je že specializirala za pulmo-logijo, bodočnost pa vidi še v razvoju rehabilitacije.
Odgovornost za zdravje
o zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju sta bila minister in njegov svetovalec še nekoliko skrivnostna. Poudarila sta na primer, da bodo v njem natančno dolo-
Javni zavodi bodo po novem imeli eno ali veččlanske uprave, ki bodo morale poslovati v okviru letnega poslovnega načrta, na katerega daje soglasje ustanovitel). Posiovanje s primanjkljajem bo pomenilo, da uprava ne bo dobila razrešnice od sveta zavoda (razen, če so nastopile izjemne razmere). »Direktor naj bo menedžer, zdravnik pa zđravnik,«< k temu dodaja Borut Miklavčič, prepričan, da imamo v Sloveniji premalo zdravnikov, pa še ti so narobe razporejeni.
čili odgovornost za zdravje: katere so naloge države> katere občin, kakšne so odgovornosti delodajalcev. Tem bodo naložili program krepitve zdravja na delovnem mestu in spremljali rezultate. ki se odražajo v bobiiš-kih odsotnostih. »To bo povezano z bonitetami, z različno prispevno stopnjo,« je napovedal Toth.
»Ne gre za jemanje pravic, ampak za nekatere spremembe,« je minister pospremil nov zakon. Nekaterih dilem tudi v ministrstvu Še niso razrešili. Ena takšnih so adrenalinski športi, ki jih pojmujejo kot zavestno, nepotrebno izpostavljanje tveganju. Sem bi uvrstili alpinizem, kolesarstvo, borilne in tekmovalne športe ... »Razmišljamo o posebnem režimu, morda nižji solidarnosti v primeru poškodb.«
dede prispevnih stopenj sprememb ni pričakovati, prav tako bo zdcon otiranil dopolnilno, prostovoljno zavarovanje. »Zagotoviti pa moramo, da bo to neprofitna dejavnost in da se bo denar porabljal izključno za zavarovance.«
Nadomestila za bolniške
Odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodb je pri nas velik problem. Da bi zmanjšali stroške, ki jih povzročajo, so delodajalci pripravili predloge, ki bi drastično posegli v pravice delavcev. Predlagali so, da bi delodajalci izplačevali nadomestila le do 20 in ne do 30 dni oziroma v enem letu za največ 90 delovnih dni (zdaj 120). Nadomestilo plače za čas poškodbe izven dela bi se naj zmanjšalo z 80 na 70 odstotkov,
uvedli bi se tudi čakalni dnevi. Varianti sta dve. Po prvi bi bil prvi dan bolniške brez na-
domestila plače, po drugi bi prve tri dni dobili 50 odstotkov le-t^. Poleg tega poškodbe na poti na delo in z dela ne bi več sodile med poš-kodbe na delu in nadomestilo plače ne bi bilo već 100-odstotno.
Predlogom seveda odločno nasprotujejo sindikati, v ministrstvu pa ugotavljajo, da Čas za so^asje med delodajalci in sindikati le ni zrel. Torej se tudi v skupščini ZZZS ne bodo mogli dogovoriti. Sploh pa se pri nas takšni administrativni ukrepi ne obnesejo, saj ne vplivajo na zmanjšanje bolezni in s tem povezanimi odsotnostmi z dela. »Predlagamo drugo pot: bolj aktiven pristop k zdravju delavcev. Poleg skrbi za lastno zdravje morajo v zdravje delavcev vlagati tudi delodajalci in zdravstvena zavarovalnica, Gre za preproste ukrepe, kot je razgibavanje med delovnim Časom, ali pa ukrepe, za katere lahko poskrbi medicina dela. Ta mora ciljano spremljati delavce in jih po potrebi poslati na individualno rehabilitacijo. Če ta ni mogoča, je po^bna invalidska upokojitev. Predlagamo skupen izvedenski organ za potrebe zdravstvenega in invalidskega zavarovanja,« je napovedal minister novost, ki bo preprečila včasih celo večletno pošiijanje delavcev z ene na drugo komisijo.
»Ne pozabimo, da je ab-sentizem vedno slika razmer v podjetju. Če se ljudje po-
Javno -zasebno
»Greh je edino neregulirana zasebna dejavnost, ko se mešajo javna in zasebna sredstva. Pomemben je red, razmejitev in seveda nadzor,« je o ločevanju javnega in zasebnega poudaril svetovalec ministra. Zakon predvideva, da bo opravljanje zasebne dejavnosti v javnem zavodu in pri konceslonarju možno le v re^triranih ambulantah po opravljenem delovnem času za j avno službo. Javni uslužbenci bodo pri zasebnikih lahko delali le s privoljenjem delodajalca in v okviru določil zakona o delovnih razmerjih.
čutijo negotove, če so v stalnem stresu, bežijo v bolezen in odsotnost. Zato bi v tem kriznem času pričakoval bolj aktivno vlogo delodajalcev,« je dodal Toth. Oba z ministrom sta tudi prepričana, da v zdravstvu doslej §e niso naredili dovolj za zmanjšanje nepotrebnih stroškov. Rezerve so ševcenahmedicinsko-tehničnih pripomočkov in zdravil, v cenah zdravstvenih storitev, na področju naložb ... Torej ni razloga, da varčujemo ravno pri bolnih delavcih.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
Samo za komitente Banke Celje pri stanovanjskem kreditu sedaj:
•	nominalna obrestna mera - nižja za 0,3 do 0,4 odstotne točke
♦	pribitek pri referenčni obrestni meri - nižji za 0,4 odstotne točke
Stanovanjski kredit in doba vračita po vaši osebni meri
>	Izbirate lahko med kreditom z referenčno obrestno mero EURiBOR ali nominalno obrestno mero.
>	Stanovanjski kredit z referenčno obrestno mero lahko najamete za dobo do 30 let, z nominalno obrestno mero pa do 20 let.
V kolikor Še niste komitent Banke Celje, je zdaj pravi čas. da nam zaupate svoje finance in si na osnovi stanovanjskega kredita z znizano obrestno mero še ugodneje zagotovite novo stanovanje po vaši osebni men. Posebna ponudba stanovanjskega kredita 2 znižano obrestno mero velja od 1.4. do 30.9.2009. Vet informacij najdete na: wvyv/.bankd*celje.si
Zapisan glasbi
Za Simonom Mlakarjem je prvo leto vodenja osrednje celjske glasbenoizobraževalne ustanove
Simon Mlakar je vajeti vodenja celjske glasbene éo-le prevzel lani. ko se je upokojil dolgoletni ravnatelj Vid Marčen. Naloga vodenja osrednje celjske glasbe-noizobraževaloe ustanove ni lahka. Še posebej zato ne, ker je glasbeno izobraževanje v Celju v zadnjem desetletju skokovito napredovalo. Z napredkom pa so prišli tudi uspehi tako vseb treh šolskih orkestrov kot tudi posameznikov.
»Prvih osem let službovanja sem sodeloval z nekdanjim ravnateljem Vidom Marcenom kot koordinator, tako da prehod na ravnatelj-sko mesto ni bil preveč težak. NajpomembnejŠa pri tem je osebna povezava s šolo, ki sem ji zvest že vse od takrat, ko sem se v njej učil igrati klarinet,« pravi ravnatelj Simon Mlakar.
Kakšna je ocena prvega leta vodenja šole?
V bistvu smo v tem šolskem letu nadaljevali že prej začete projekte. Veliko smo se udeleževali različnih mednarodnih tekmovanj, kar zelo negujemo» saj lahko tako dijaki in učenci dokazujejo svoje uspešno delo in uspešno delo mentorjev. Ob koncu šolskega leta imamo tudi veliko zaključnih nastopov, recitalov in koncertov svojih orkestrov in rad bi izpostavil zlasti sled-nje. Koncerti so bili odlično izvedeni, na njih je nastopilo tudi veliko naših solistov in rad bi Čestital vsem mentorjem in učencem, ki so dosegli lepe uspehe na raznih tekmovanjih.
Ko smo spremljali koncerte šolskih orkestrov, se kar nismo mogU odloČiti, kateri je boljši. Res so bili glasbeno raznoliki, odigrani z veliko energijo ...
Začeli so pihalci. Dirigentsko palico je letos prevzel naš nekdanji učenec Bernard Belina, ki zelo uspešno nadaljuje delo prejšnjega dirigenta. Ostali orkestri pa vsako leto nadgrajujejo svoje delo, tako simfoniki pod vodstvom Matjaža Brež-nika kot big band Extra band pod vodstvom Bojana Logarja. Prepričan pa sem, da njihov vrhunec še ni dosežen in bodo še lahko napredovali in pokazali še boljše znanje.
Je dijakov in učencev za vsa mesta v orkestrih dovolj? Nekateri se pojavljajo praktično v vseh ...
So določeni oddelki, sploh pri trobilih, kjer dijakov ni dovolj, dd bi bili v vsakem orkestru posebej in morajo zapolniti mesta-v
različnih. Pozna se, da nam je šolsko ministrstvo pred nekaj leti ukinilo vzporedno izobraževanje na srednji stopnji. Upam, da bomo prihodnje leto to možnost pridobili nazaj, kar ho priložnost, da pridobimo nove glasbenike za deficitarna mesca, zlasti za trobila. Vzporedno izobraževanje tudi mladim daje več možnosti za izobraževanje. Odločajo se lahko med glasbeno gimnazijo ali gredo v kakšno drugo srednjo Šolo in se dodatno vzporedno tudi glasbeno izobražujejo.
Kateri od koncertov vaših orkestrov vam je bil najbolj všeč?
To je težko vprašanje, saj sem užival v muziciranju vseh. Verjetno bomo slišali Še kakšno dobro novico, saj naši orkestri sodelujejo še na nekaterih festivalih« ki bodo junija.
Značilnost letnih koncertov je, da zmanjkuje sedežev. kar je v Celju redko. Zakaj torej le en koncert, zakaj ne privoščite še kakšne ponovitve?
Za takšen koncert je treba veliko dela in zgoščene vadbe. Ponovitve so odvisne od programa, a Če bi bU še kakšen drugačen interes, kakšna pobuda iz mesta, bi vseeno pripravili še kakšno ponovitev. Toda drži tudi, da mora biti lep dogodek enkraten, da ostane v enkratnem spominu.
Na kaj ste najbolj ponosni med posameznimi glasbeniki, solisti?
Vsi, ki so bili na tekmovanjih, pa naj so bila to re gijska ali državna in mednarodna, so se trudili po svojih najboljših močeh, kar velja za učence, dijâke, mentorje in korepetitorje. Dosegli so res veUko uglednih uvrstitev in priznanj. Kot veste, se na glasbenih tekmovanjih dosežkov ne da meriti po številkah in izračunih. To so umetniška tekmovanja. zelo odvisna od komisij.
Ste že prešteli vsa osvojena priznanja, medalje in nazive?
Vse te podatke bomo zbrali v letni publikaciji, ki jo bomo opremili Še s fotografijami tekmovalcev.
Z napredkom v glasbenem izobraževanju smo Celjani zadovoljni, kar dokazuje tudi obisk koncertov. Kakšna pa je vaša ocena? Gredo stvari še vedno navzgor? Smo že pripravljeni na novo akademijo za glasbo?
Namen izobraževanja v glasbeni Šoli je poleg poklic-
nega ukvarjanja z glasba tudi pridobivanje znanja za učence, ki radi sodelujejo v ljubiteljskih ansamblih. Tu je naš delež velik. Če pogledamo naokrog - v okoliških društvih igrajo večinoma naši učenci in največje veselje je, ko kakšen od naših nekdanjih učencev tudi po dvajsetih letih še vedno igra pri kakšnem ljubiteljskem orkestru, Glede akademije za glasbo v Velenju, ki se na novo odpira, pa jim želim vse dobro. Vem, kak-
šen približno bo profesorski kolektiv, ki bo na izredni strokovni ravni, in upam, da se bo našlo tudi kakšno mesto za našega odličnega dijaka.
Razmišljate o kakšnih dislociranih oddelkih v Celju? Prvotno je bil načrt takšen.
V načrtih je to bilo, toda bržkone bodo v prvotnem zagonu, ko dejavnost Še ne bo tako razširjena, vsi oddelki v Velenju. VideH pa bomo, kako se bo ta zadeva razvijala in Širila v prihodnje.
Za naslednje šolsko leto pripravljate nekaj zelo zanimivih novosti. Ifvaja-te tudi plesno izobraževanje, kar je v Celju, kjer delujejo vsaj tri, štiri odlične zasebne Sole oziroma
»Poleg ravnateljevanja še vedno poaia-jem, saj sem prepričan, da mora rávnatelj ostati v stiku tako s poučevanjem kot z dijaki, Le tako dobi veliko izkušenj» pa tudi predlogov dijakov in profesorjev. Sodelujem v raznih sestavih, tudi v popularnih ... za sprostitev ob koncih tedna. Od oktobra sem tudi dirigent Pihalnega orkestra Celje, v fca-terem igrajo ljubiteljski glasbeniki in nekaj dijakov glasbene šole, Z veseljem ho' dim k njim. Za kaj drugega ostaja premalo časa. Kdor je vpet v glasbo, je 24 ur na dan z njo. a
»Lep dogodek mora biti enkraten, da ostane v enkratnem spominu.«
društva, zelo zanimivo. Je treba ples uvesti tudi v Šolski proces glasbene Šole?
Za tako veliko glasbeno šolo, kot je naša» je žalostno» da še nima plesnega oddelka. Mestna občina Celje nam v prizadevanjih, da ga uvedemo, zelo stoji ob strani. Prav zdaj gotekajo razpisi tn tudi preliminarni razpis za program baletnega izobraŽevanja. Upam, da bo zainte-
»Največje veselje je, ko kakšen od naših nekdanjih učencev tudi po dvajsetih letih ie vedno igra pri kakšnem ljubiteljskem orkestru
resiranih dovolj, da bomo tu-ći to lahko speljali. Končna odločitev pa je v rokah ministrstva za šolstvo, če nam bo dopustilo širitev dejavnosti. Upam, da bo do tega prišlo. saj bi to dalo učencem, ki so zdaj po zasebnih ustanovah, možnost javno veljavnega izobraževalnega programa. v katerem pridobiš tudi javno listino - spričevalo. Upam, da bo kljub gospodarski krizi ministrstvo prisluhnilo našim željam.
Odvisni ste od sodelovanja z drugimi srednjimi šolami, saj ste nekakšna nadgradnja umetniških programov v drugih šolah. Kako sodelujte z njimi?
Krovna ustanova za umetniško gimnazijo, glasbena smer. v Celju je 1. gimnazija v Celju. Tam so splošni, pri nas strokovni predmeti. Sodelovanje je. odlično. Dijaki sodelujejo tako v naših orkestrih kot tudi v šolskih m obšolskih dejavnostih na gimnaziji. Kot sem Že omenil, so nam pred leti ukinili vzporedno izobraževanje, kjer so lahko sodelovali dijaki ostalih srednjih šol. Letos vzporedno izobraževanje končuje zadnja generacija dijakov, naslednje leto te možnosti ne bo, upam pa, da bomo to pridobili v šolskem letu 2010/ 11, kar bi odprlo možnosti sodelovanja tudi z ostalimi srednjimi Šolami v Celju.
Kakšen pa je vaš pogled na Celje - kako ocenjuje* te ponudbo kulturnih prireditev in odziv meščanov nanje?
V Celju je prireditev ogromno. Žal se še vedno zgodi, da kakšna zelo kakovostna ni dobro obiskana. Se pa hkrati dogaja, da so večje ljubiteljske prireditve odlično obiskane, tudi zaradi sorodstvenih in prijateljskih vezi. To sploh ni slabo. Mogoče bi bilo treba v mestu vzpostaviti spletno aplikacijo, v katero bi vsa društva in ustanove vpisovah načrtovane prireditve. Tako se ne bi dogajalo, da imamo na en dan tri, štiri prireditve, ki jih res ni mogoče vseh obiskati, Čeprav bi si ogled zaslužile.
BRANKO STAMEJČIC Foto: Gr upA
Simon Mlakar, letnik 1976, je Celjan, nekdanji učenec glasbene Šole, z njo povezan že od svojega desetega leta. Bil je dijak prve generacije srednješolskega izobraževanja v tej šoli. Živi v Celju, na Skalni kleti. Je srečno poročen, še brez otrok.
NOVI TEDNIK
UALNO
Moramo za plačo prodati dostojanstvo?
Mobing vse pogostejši - Ste krastače ali delavci? - »Ce bi se o primerih na glas govorilo, bi na dan prišla razna umazanija in kurbarija
Pri spremljanju številnih burnih dogajanj v nekaterih podjetjih na Celjskem smo v pretrdih dneh nkleteli na več primerov» ki še kako smrdijo po mobingu oziroma šikaniranju na delovnem mestu. Ta izraz, kijub temu, da )e že vpisan v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje, je marsikomu še vedno tuj in večji del družbe še vedno molči in ne odreagira. Na drugi strani pa - kadar pride celo do nasilja» v povezavi s kakšnimi podjetnikom ' ti takoj zanikajo, da bi bilo posredi maščevanje zaradi dogajanj znotraj podjetja. Kot da bi si pred pritisid, slabimi odno^ in šikaniranjem« zatiskali oči tako delodajalci kot delavci. Vendar, ko en-krat nekomu prekipi, je že prepozno. Mobing je na dolgi rok nož v hrbet tako nadrejenim in podrejenim. Niža produktivnost» kar pomeni, da niža tudi prihodke.
Za moderno in še ne preveč uveljavljeno besedo mobing se skriva nekaj čisto vsakdanjega. Sploh med proizvodnimi delavci. Ti morajo zaradi vsakdanjega kruha pretrpeli marsikatero ponižanje. Ker je denarja dovolj le za položnice in živila, jim niti na pamet ne pade, da bi svojega delodajalca tožili, kaj šele prijavili inšpektorjem za delo. Prijava namreč velikokrat pomeni tudi, da bi prijavitelj v kratkem »řletel« iz službe. Če ne bi naša novinarska ekipa prav to slišaJa na lastna ušesa iz ust precej vase zagledanega mladega di-
rektorja, ne bi verjeli. Direktor je namreč od nas na vse načine želel izvedeti, kdo izmed njegovih delavcev se je v stiski upal obrniti na nas. Ko smo mu jasno povedali, da tegâ od nas ne bo izvedel, Je zaničevalno odvmii: »Kaj? Se inšpektorica mi je povedala, kdo me je prijah, vi pa ne bi?«
Zmerjanje s krastačami
Kaj se je zgodilo s tistim nesreč oim delavcem, ki se je obrnil na inšpektorico, si lahko le predstavljamo. Ravno zato je razumljivo, da tudi v primeru podjetja, kjer so delavci pred kratkim stavkali, na Inšpektorat še ni prišla nobena prijava o kršitvah delodajalca. S tem dejstvom namreč uprava zavrača vse očitke o mobingu. Sami pa smo po pogovoru z delavci dobili obču-tek, da je na delovnem mestu čudi veliko mobinga s strani prokuristke podjetja. Delavci baje ne smejo ruti na stranišče. Če gredo, to pomeni od S do 10 odstotkov nižjo plačo. Nanje naj bi vpila kol na male otroke, jih zmerjala s krastačami. Prokuristka naj bi v pogajanjih pred stavko nanje celo tako vpila, da ji je pobralo glas ... Na dan stavke pa naj bi delavko, ki je odšla na stranišče, spravila v jok, saj naj bi ji zagrozila, da je kršila stavkovna pravila, ker ni bila na delovnem mestu. Delavci so se prestrašeno obračali tudi na medije z
Je kakšen nadrejani od m pričakoval ssk«?
vprašanji, ali jih lahko delodajalec zaradi stavke res odpusti ter na njihova delovna mesta vzame druge delavce. Takšno obvestilo naj bi namreč že nekaj časa viselo na njihovi oglasni deski. V stilu: če vam kaj ne paše, pojdite. Drugi čakajo na delo-
Da so s pritiski na delavce uspeli, je razvidno tudi iz izkupička stavke. Z raznimi grožnjami o stečaju podjetja jih je delodajalec stisnil v kot, saj potem delavci niso bili ve^ tako odločni v svojih stavkovnih zahtevah. Očitno je bolje potrpeti psihični pritisk, da le občasno dobiš kakšnih 500 evrov?
Obnova tržnice v naslednjih tednih
Župan Mestne občine Celje Bojan Srot in prokurist CM Celje Franci Skok sta podpisala koncesijsko pogodbo za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje celjske tržnice. Tržnico bodo začeli obnavljati že junija, dela pa morajobiti končana do septembra.
Franci Skok je priznal, da je projekt tržnica za CM Celje kar velik zalogaj, predvsem kar se tiče upravljanja, saj se s tem Še nikoli niso srečali. Kljub temu so se za koncesijo odločili, ker so celjsko podjetje in so si želeli tudi oni nekaj narediti za Celje. Upravljanje s celjsko tržnico naj bi kmalu prišlo pod okrilje CM Celje, čeprav včeraj o tem Franc Zdolšek, direktor Vrtnarstva Ceîje, ki je doslej upravljajo s tržnico, ni še nič vedel. Na tržnici so kot upravniki zaposleni trije, po koncesijski pogodbi, tako Zdol-
šek, pa j ih mora prevzeti naslednji koncesionar.
Tržnico bodo začeli obnav-Ijati že v prihodnjih tednih. Kot je pojasnil župan Bojan Šrot, so se za poletne mesece odločili tudi po pogovorih s tistimi, ki na tržnici delajo, čeprav je dodal, da se verjetno vsi s tem Časom ob-
nove ne bodo strinjali. Med obnovo bo tržnica delovala na nadomestni lokaciji, najverjetneje na parkirišču pri TUrški mački in ob spodnjem delu Prešernove ulice od Trga celjskih knezov do zvezde.
ŠK
Foto; SHERPA
Z l«ve: Peter Sapetavc Í2 CM Celja, pnskurist CM Calje Franci Skok in župan Mestne občine Celje Bojen Šrot
Kaznivo!
»Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, kje je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se jo izrine iz delovne sredine.« opisuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka žrtvam mobinga. Ce vodilni načrtno šikanirajo podrejene, to imenujemo »bossing«. »Sta-âng« pa je posebna oblika mo-binga, kjer se združi skupina podrejenih, da bi se znebili nadrejenega.
»Večina zaposlenih se prilagodi okolju, ker ne želijo težav. Celo ^ml izvajajo mobing, zato da bi bili del kolektiva. ne želijo biti izobčenci,« še pojasnjuje Mlinariče-va. Dodaja Se, da niti strokovnjaki pri nas ne vedo dobro, kaj mobing je, češ da je premalo izobraževanj o tem.
Mobing je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen od 2 do 3 let zapora. Toda na celjski policiji trenutno ne preiskujejo nobenega primera prijavljene ga mobinga ... Je pa takšna kazniva dejanja težko dokazali. Dokazov, razen morebitnih izjav prič, praviloma ni. Delavci se ne žeQjo izpostavljati in podajajo anonimne prijave, na podlagi katerih je kršitve toliko težje ugotoviti. »Prijav je v tem času sicer nekoliko več kot prej, vendar mnogo ljudi podaja prijave, čeprav ne vedo točno, kaj mobing je,« nam je povedal mag. Borut 5rezo-var, glavni inšpektor Republike Slovenije za delo. Točnih podatkov o prijavljenih primerih na našem območju nam inšpektorji niso mogli posredovati, ker je stati-
stika očitno preveč pomanjkljiva, da bi lahko iz oje potegnili te podatke.
Je pa javna skrivnost, da se številni {pa ne le tovrstne primere) pač bojijo prijaviti, ker domnevni povzročitelji po čudnih okoliščinah (ali vezah in poznanstvih?) zatem izvedo, kdo jih je prijavil ... Res je tudi, da zakon natančno predpisuje, da je mobing dlje časa ponavljajoče se ali sistematično negativno vedenje. So pisci zakona žrtvi dali vedeli, da mora kar nekaj časa enostavno trpeti šikaniranje, da ga bo kasneje lahko dokazala?
Zakaj so tiho?
»Zato. ker so žrtve. Sprva so presenečeru, jezni, morda poskušajo rešiti nastali konflikt, ignorirajo napade ali iščejo pomoč. Toda sčasoma sprejmejo vlogo žrtve in začnejo upati, da se bodo pritiski prenehali. Ker se ti ne končajo, žrtve v stresni situaciji pregon jo. Zaradi obremenitve želijo pobegniti pred situacijo ali se začnejo nekonstruktivno obnašati, vendar to ni rešitev. Oseba v tem stanju se ne zaveda, kaj sledi takšnemu >po-begu<. Doživlja tako duševne in telesne posledice, socialno osamitev, zmožnost za delo je zmanjšana. Pri ne-
katerih se pojavi posttrav-matska stresna motnja kot zapozneli odgovor na nek dogodek. TXidi po daljšem Času doživljajo tesnobo in depresije,« pojasnjuje doktorica Idinične psihologije Polona Selič.
Dodaja, da so pogostejše žrtve mobinga ženske in tisti, ki se ne upirajo ah se ne znajo upreti. »Pogosto gre za ljudi, ki so v popolnosti us-meijeni v delo, niso iznajdljivi z besedami, niso nas-prot ovalni, velikokrat so to sposobni ljudje in posamezniki, ki jih imajo v podjetju drugi sodelavci radi. Žrtve so pogosto tudi socialno šibkejši.« Po nekaterih raziskavah naj bi bil mobing »sopotnik« od 4 do 9 odstotkov vseh zaposlenih. Predvsem nesposobnim nadrejenim pa mobing pride prav pri zmanjševanju zaposlenih, saj se izognejo izplačevanju odpravnin. Delavci namreč kar sami dajo odpoved.
Če končamo z zanimivo izjavo enega izmed naših znancev: »Ce bi ljudje o primerih na glas govorili, bi na dan prišla razna umazanija in kurbarija, ki se dogaja v podjetjih ...ff
ROZMAR! PETEK SIMONA ŠOLINIČ Folo: SHERPA
Prvo sojenje za mobing v Sloveniji se je lani začelo ravno v Celju. Nekdanji direktor celjske enote Zavarovalnice Tri^v Ivan Mirnik toži svoje matično podjetje zaradi domnevnega mobinga za 70 tisoč evrov. Sojenje še ni končano, trenutno čakajo na izvedeniško mnenje. Mimik mobing dokazuje s tem, da je bil premeščen z obljubo, da bo opravljal zahtevna dela v Ljubljani, dejansko pa mu niso želeli zaupati niti ene same naloge. Čeprav je bil med vodilnimi osebami» ni vedei, kaj se dogaja v podjetju. Zaradi nenehnega zapostavljanja je moral poiskati pomoč celo pri psihiatru.
Vîgred se povrne
Celovit pregled medvojnih dogajanj na celjskem območju izšel v kar 39 tisoč izvodih
Muzej novejše zgodovine Celje je predstavil knjigo Vi-gred se povme s podnaslch vom Druga svetovna vojna na Celjskem. Kustos muzeja dr. ibne Kregar je v njej na 160 straneh pripravil kratek preyed predvojnih, med-vojnih in tudi povojnih dogajanj na celjskem območju.
Knjiga je nastala na pobudo Iva Grot>elnika. V njej naj bi brez nepotrebni poveličevanj, zgolj skozi zgodovinska dejstva, predstavili veličino narodnoosvobodilnega boja na celjskem območju. »To je potrebno, saj zlasti nůa-da genefâdjd o tem ne ve skoraj nič. Učni načrti v šolah so s tem poglavjem zgodovine zelo skopi. Zato sem želel knjigo, ki bi brezplačno prišla v vse domove na Celjskem in povedala celovito resnico, ne pa njenih pogosto rudi izkrivljenih delov,« je pobudo predstavil Ivo Grobelnik- In z dogovarjanjem z občinami na Celjskem dosegel naravnost vrtoglavo naklado. Izid knjige, ki je izŠJa v založbi Muze-
ja novejše zgodovine Celje, je podprlo 18 občin s celjskega območja. Kljub temu prvotni cilj, da bi knjiga prišla v prav vsa gospodinjstva na Celjskem, ni bil dosežen, pa čeprav bi občine izvod stal le skromnih 60 centov. Nekatere se na Grobelnikovo pobudo pač niso odzvale.
Avtor knjige dr. Tone Kregar je imel pri pisanju, ki se ga je lotil septembra iani, v mislih predvsem knjigo, ki bi bila nekakšen kar se da poljudno napisan priročnik. Knjigo začenja v časih predvojne kraljeve Jugoslavije in jo v poglavju Svoboda in njene sence konča s povojnimi poboji na Celjskem. »V knjigi sem želel prikazati celovit pogled na medvojno dogajanje, ki pa ga lahko razumemo le. Če poznamo dogajanja tik pred vojno in v prvih letih po njej. 9. maja pač oi bQo konec vojne, Visoka naklada daje možnosti, da ta pregled pride v čim veČ rok, zlasti tistih, ki jim je namenjen - mladi generaciji in ljudem, ki želijo izvedeli več o svoji
in preteklosti staršev. O stvareh, o katerih žal Se vedno po-tekajo vroče polemike, in to na preveč poenostavljen način. 2 jemanjem posamičnih fragmentov iz konteksta in zamolčanjem tistega, kar apologetom določenih političnih usmeritev ne odgovarja. Gre torej za poskus preseganja same sebi namenjene delitve na vaše in naše, na za in proti. Želel sem se čim bolj približati neki objektivni sliki, ki je v določenih vidikih takšna, da nanjo moramo biti ponosni, z določenih vidikov pa je vredna vsega obžalovanja,« je povedal knjigi na pot Kregar. In poudaril izrazito patriotsko in ne zgolj revolucionarno plat NOB. »To je bil izrazit upor proti etnocidu, ki ga je okupator zlasti na štajerskem vršil nad slovenskim narodom od prvega dne okupacije naprej .«<
Zgodovinski oris dogajanj med 2. svetovno vojno na Celjskem dopobjujeta še besedili dveh udeležencev NOB -Frante Kornela, ki je partizani] po praktično vsej Sloveni-
Knjigo Vigred se povrne so predstevili avtorji (z leve) Frsnta Komel, Ivo Grobelnik in dr. Tone Kregar ter direktorica muzeja Tanja Roienbergar âega.
ji, in lva Grobelnika, zadnjega Se živečega udeleženca ak-dje osvoboditve zapornikov iz Starega piskra. Zlasti Komel je ob tem opozonl, da tudi ob proslavah preveč pogosto slavimo le spomin na dogodke in herojski boj. Poz^ljamo pa, da je bil ta mdi v svetovnem merilu nekaj čisto svojske^.
V celjski občini bo knjigo brezplačno dobilo 13.600 gospodinjstev, v žalski vsa.
Ne le zaradi upora proti okupatorjem. Tudi zato, ker je imel že od vsega začetka vse elemente državnosti. »Že med NOB smo imeli svoj denar, iz-
dajali smo posojila, delovala je pošta, obveščevalna služba, šole, bolnišnice ... V obnašanju do tako izpeljane narodnoosvobodilne borbe zato danes manjka ponosa oa vse, kar smo v NOB naredili,« je dejal Komel.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Izjemen spored Veronikinih večerov
Podjetje Fltmedla je predstavilo program letošnjih šestih Veronikinih večerov, ki sezačenjajo25.junijas koncertom Na modri Donavi -v izvedbi izjemnega budim-peštanskega simfoničnega ciganskega orkestra stotíh violin.
Sicer pa so tudi letos pripravili šest Veronikinih večerov, ki se bodo z izjemo
prvega {ta bo v dvorani Golovec) odvili na Starem gradu. Vodilo pri izbiri sporeda je bila žanrska pestrost, podprta z izvirnostjo in ka-kovostjo.Tako se bodo na Starem gradu zvrstili še Bojan Ristič brass band, eden najbolj znanih trubaških orkestrov, ki so izšli iz festivala v Guči. Sledil bo nastop tria Mance Izmajlove,
ki je namenjen zlasti predstavitvi njenega zadnjega albuma Slovensko srce. Gu-Sti in Polona bosta navduševala predvsem mlajše občinstvo, zadnji pa bo na koncertu Onkraj mavrice, ki napoveduje večer skladb iz muzika lov nastopil Miha Alujevič z orkestrom in gosli.
Najbolj slovesen večer napovedujejo 25. avgusta, ko bodo na gradu podelili pesniško Veronikino nagrado in zlatnik poezije.
BS
Plesalci so se v mestnem parku potili v posebnem velikem zabojniku, kjer so lahko posneli svoj ples. Pred zabojnikom so jih vabile hostese in tudi skupina profesionalnih plesalcev.
Plesna avdicija v paricu
Pred kratkim je biJa v celjskem mestnem parku Si.mo-btlova Orto dance avdicija.
Gre za sklop 14 avdicij po vsej Sloveniji, kijih pripravljajo v podjetju» na njih pa bodo izbrali pet najboljših
plesalcev. Ti bodo imeli vaje s priznanim slovenskim koreografom Zeîjkom Božičem. Svoje pridobljeno plesno znanje bodo pokazali v jesenskem oglasu, privlačne pa so tudi ostale nagrade. Naj-
boljši plesalec bo namreč do-bQ avto, vseh pel najboljših bo odšlo na Kreto, nagrade pa bodo podelili tudi tistim, ki bodo glasovali za plesalce.
ŠK, řoto: arhiv Si.mobila
Od danes po bobkartu
Danes ob 14. uri bodo na Celjski koči odprli bobkart stezo. Gre za letno sankališče. po katerem se bodo obiskovalci spuščali v nekakšnih vozičkih. Vožnje bodo adrenalinske, prvi pa bo bobkart preizkusil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Družba TRG, ki upravlja s hotelom na Celjski koči, je začela vlagati v dejavnosti, ki bodo privabljale obiskovalce tudi med letom in ne le pozimi. Bobkart je ena takih, odprt pa bo lahko vse nezimske mesece, saj ga ustavijo le temperature pod ničlo, sneg in močni naJlvi Odprt bo do 10. do 21. ure, v tem otvoritvenem času pa bodo imeli še posebne cenovne ugodnosti.
Bobkart je TRC stal 870 tisoč evrov, od tega je 600 tisoč evrov posojila. Pričakujejo, da se bo naložba kmalu povrnila, računajo pa, da bo tudi zaradi bobkarta letno na Celjstó koči 70 tisoč obiskovalcev.	ŠK
Predavanje o prebavnih težavah
Območno društvo bolnikov z osteoporozo Celje je pripravilo predavanje o hitri pomoči pri prebavnih težavah in vzpostavljanju normakie črevesne flore. Predavanje bo v torek, 9, junija, ob 17. uri v veliid dvorani Narodnega doma v Celju.	MBP
P ROD A J A-N A JEM POSLOVNI PROSTORI, LOKALI
Nogometni stadion "ARENA-PETROL" CELJE
RENATA VEŽNAVER ?
041 504-283
renata.ve2naver@cm-ce(je.$i '_______
NOVI TEDNIK
CEUE I ŠTORE I
Jubilej letovanj v Baški
V obnovljenem Celjskem domu v Baški vsako leto več nočitev
Celjski dom vBaáki> v kđ* lerem so letovale In $e počit-rukujejo številne generacije otrok 8 Celjskega, obeležuje 50 let. Kot pravi Bojan Sedlar, direktor podjetja Celeia, ki mu je celjska občina leta 2002 zaupala upravljanje z domom, so v zadnjih letih poskrbeli za številna investicijska dela ter tako dvignili kvaliteto bivanja. Vsako le-to vBaško prihaja več gostov, sezona pa se je raztegnila izven poletnih mesecev.
Gradnjo poíitniákega objekta v Baški je društvo» ki ga )e ustanovil oddelek za zdravs-
tvo in socialno varstvo, zače !o leta 1957, saj so prejšnje kapacitete za potrebe celjskih otrok postale premajhne. Sedanji Celjski dom pa je ob pomoči takratnili predstavnikov občine Krk pridobil eno najlepših lokacij v Baški, tik ob peščeni plaži. Prvo kolonijo je novozgrajeni dom sprejel leta 1959. Kasneje se je zamenjalo več upraviteljev doma. vendar objekta dolgo niso obnavljali, v 80. letih so zgolj uredili kuhinjo in nadzidali teraso.
Ce]\$ii mestni svet je zato leta 2002 sprejel sklep o Iz-gradnji novega počitniškega
objekta višje kategorije na isú lokaciji, vendar je bil projekt zaradi usklajevanja s Iraško zakonodajo za nekaj Časa ustavljen. Zaradi lažjega komuniciranja s hrvaško stranjo in poslovanja je celjska občina nato ustanovila dnižbo Cele-ia, leta 2003 pa so se začela obširna inwstidjska dela. »V dom smo od takrat vložili med 300 in 350 tisoč evrov, zato se je kakovost bivanja precej izboljšala. Trudimo se tudi. da bi dom> ki ima tudi sedem zaposlenih, deloval vse leto, kar nam očitno uspeva, saj je letos prve goste sprejel že apri-
la. V glavni sezoni pa seveda tudi tokrat pričakujemo osnovnošolce,« pravi Sedlar in dodaja, da se Število nočitev od leta obnove vsako leto spodbudno dviguje.
»Še vedno pa nameravamo obdržati strukturo mladih gostov, ki so nekakšen zaščitni znak počitniškega doma. Skozi leta so v njem počitnikovali številni otroci iz socialno ogroženih družin ter otroci zzdravs-tvenimi težavami. To želimo ohraniti,« je dodal celjski župan Bojan Srot. V načrtu so še dodatni posegi v objekt, pri čemer je prišlo do nekaj težav
Bojan Sedlar, direktor Celeie, podjetja, ki upravlja s počitniškim domom v Bašlu. je z zadnjimi sezonami zadovoljen.
pri lokacijskem načrtu, ki ne dovoljuje gradnje dodatnega nadstropja, hkrati je v igri že nakup dodatnih 1.200 kvadratnih meirov zemljišča. Vseka-

Slastni mandeljni in rozine
"i si

i?":-.ak h.
' V m*

Vrta Mavric in Akord
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je Lions klub Mozaik Celje pripravil koncert slovenske šansonjerke, ambasadorke Unicefa, Ce-Ijanke, ki že dolgo živi in ustvari v Ljubljani, \^te Ma-vrič in celjskega kvarteta Akord.
Občinstvu so na koncertu Mandeljni in rozine predstavili skladbe z istoimenske ^oš-čerUce. Na njej so ^rali pesmi klezmerja - vesele, pa tudi žalostne židovske šansone. Zbrani denar bodo članice Mozaika namenile socialno ogroženim otrokom za letovanje, šolske potrebščine, hrano in obleko.
Jutri, v soboto, pa lionsi pripravljajo še en dobrodelni koncert. ki so ga naslovili Med nami so. Tabo ob 17. uri vparku
pri šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti (bivša vrtnarska šola) v Celju. V sodelovanju s šolo ga pripravljata zvezi leo in lions klubov Slovenije in zveza slepih in slabovidnih. Koncert je uvod vteden slepih, ki se začne 1. junija. Program bosta povezovala E^a Žnidar-šič in Dejan Oebelak, nastopili pa bodo kvartet 4 Given. 4 Play, slepa pevka iz Postojne Zala HreŠČak, Jernej Dermota, slepi kitarist Rok Janežič, pevka Iris. Katarina Kalaba. Luka Marcus Štajer, Boštjan Meh s skupino in Skater. Ob slovesnosti bodo predstavili tudi šolski park, v okvinj katerega že več let nastaja tudi učna pot za slepe in sialTovidne. Zbirali bodo za zvezo slepih.	BS
Foto: GrupA
kor pa si Celeia želi čim boljši izkoristek obstoječih kapacitet, čeprav zadnja leta že ves čas posluje z dobičkom.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Barbarin ples
Celjski Rotary klub - Barbara Celjska pripravlja to soboto ob 19.30 v Celjskem domu že drugi dobrodelni ples Barbare Celjske. Čisti izkupiček bodo namenili za donaciji Osnovni šoli Glazija Celjeza nadstandardně in c^ šolske programe za učence s posebnimi potrebami ter pevki Tanji Ravljen za Šolnino drugega letnika študija muzikala v angleškem Newcastlu.
Barbarin ples je eden klubskih največjih dobrodelnih projektov. Delno kosrumiran ples bo v posebnem programu predstavi! drugi del trilo^je o življenju in vlogi Barbare Celjske v srednjem veku in obudil spomin na slavno celjsko preteklost in hčer celjskih knezov. Za načrtovanih 180 gostov iz Slovenije in tujine pripravljajo program, v katerem se bodo prepletale preteklost in sedanjost, glasba srednjega veka in sodobnosti, kulinarično razkošje preteklih stoletij, vrhunec večera pa bo licitacija unikatne broške, ki so jo posebej za ta dogodek izdelali mojstri Zlatarne Celje.
bo ansambel Šok s solistko Nuško Drašček, poleg statistov iz klubov podmladka Rotaract Celje in Interact Celje bo kot Herman n. Celjski nastopil dramski igralec Borut Alujevič, kot Barbara Celjska pa Metka Krajne. BS
Enim dajo, drugim bi vzeli
V Štorah bodo v ponedeljek praznovali občinski praznik. Na prireditvi, ki bo vkultumemdomu ob 19. uri. bodo podelili letošnja občinska priznanja. Kar dvema prejemnikoma ju namenjajo posmrtno.
Med prejemniki srebrnih grbov Občine Štore so dolgoletni prizadevni gasilec Ivan Stojan, družba Valji, ki se uvršča po kakovosti v svetovni vrh ter nekdanji dolgoletni športni delavec Tine Veber, ki mu grb namenjajo posmrtno. Bronaste grbe bodo podelili Vokalni skupini Lipa, Mirku Vel-ligaju, ki uspešno vodi blizu 700-člansko društvo upokojencev, vsestranskemu Srećku Križancu ter posmrtno nek-
danjemu kulturniku in občinskemu svetniku Zlatku Knezu.
Priznanja bo podelil župan Miran JurkoŠek, ki bo predstavil tudi utrip občine s hudimi firunčnimi težavami. »Nekatere stvari smo, po naših možnostih, uredili. Najbolj veseli smo seveda nadvoza, pa tudi manjših stvari, med dni-gim vrtca in i^ŠČa, Zadovoljni smo z majhnimi stvamii in upamo. da se bomo nekoč lahko pohvalili z velildmi,« pravi ob občinskem prazniku JurkoŠek.
Občinski praznik spremlja več drugih prireditev. Med drugim so pripravili predstavitev Slovenske vojske, turnir v balinanju ter gasilsko vajo.
BRANE JERANKO
Na sredini seji je namenil občinski svet podelitvi občinskih priznanj veliko pozorností. Med razpravo so se strinjali» da bi v bodoče občinsko priznanje komu, ki ga je že prejel, lahko tudi vzeli. Pri tem so omenjali podjetnika Stanka Zakelàka, povezanega s težkim finančnim položajem Občine Štore, ki mu bodo priznanje vzeli, če mu bo krivda dokazana.
WÊLLNESS 2ÛBAVA REKRÈACfJA SPROSTITEV PRENOCřšČÚ VR KUNSKA KUUNARf KA PRIREDITVE
HOTEL
C E LJ s K A.
©BobKar
sfwe i-H hlSAÔ^ piáreuplst^ ào KO-HĆA!!!
OTVORITEV 29. maja ob U. uh
10
PREBOLD I VBAWSKO | TABOR | ŽALEC |
novi tednik
Kriza udarja po gradbenikih
Gradnja doma starejših v Preboldu vendarle stekld - Čakajoč na koncesije
Junija bi morali dokončati okoli osem milijonov evrov vreden dom starejših v Preboldu. Ker je investi-tor zašel v likvidnostne te* žave> je biJa usoda doma negotova vse do pred ne-kaj dnevi. Vse bolj se odmika tudi začetek gradnje doma stare|ših v Taboru, saj se investitor in občina še vsaj letos ne bosta mogla potegovati na razpisu za podelitev koncesije. Nelikvidnost pa ostaja razlog, da ietos poleti oe bo zaživel stanovanjski kompleks Sončni vrtovi na Vranskem.
Po letu dni, odkar je bila gradnja doma starejših v Preboldu ustavljena, je investitor ponovno začel z gradbenimi deli. Osem milijonov evrov vredno naložbo so ustavile likvidnostne težave investitorja. podjetja SC Kovač iz Izlak, ki mu je banka odobritev kredita pogojevala s pridobitvijo koncesije za upravljanje z domom. Kot kaže, je lastnik podjetja uspel prepričati banko, da mu je odobrila kredit, kar je v
Potem ko se je gradnja doma starejših v Preboldu ponovno začela, v Taboru eakajo na razpis za podelitev koncesij. Gradnja stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi na Vranskem ostaja negotova (na sliki).
teh časih prej izjema kot pravilo, čeprav je podjetje brez koncesije. Dom, ki bi moral biti zgrajen junija letos, naj bi bil po novem terminske m planu dokončan januarja prihodnjega leta. Četudi bo dom takrat dokon-
čan, pa se investitor tako kmalu še ne bo mogel prijaviti na razpis za podelitev koncesije, saj ga ministrstvo letos ne bo objavilo. Kdaj naj bi se to zgodilo, na ministrstvu trenutno tudi ne želijo napovedovati. PreboldČani
so, kljub vedenju, da je pridobitev koncesije negotova, zadovoljni, da investitor nadaljuje z gradnjo. Občina je namreč zaradi zahtev koncesijske pogodbe pristala na poravnavo z 200 tisoč evri odškodnine dedičem zem-
ljišča, na katerem naj bi le zrasel dom za okoli 40 varovancev.
Ni koncesije in ne denarja
Načrti z gradnjo doma starejših na tri hektare velikem zemljišču pa so se ustavili v Taboru. Občina in investitor gradnje, podjçtje LŠ Projekt iz Štor, prav tako nimata kon-cesije, ki bi zanju pomenila zeieno luč za začetek grad--nje. V primeru, da investitor zaradi likvidnostnih težav ne bi mogel graditi doma, bi po besedah župana Viika Jaz-binška odprodali njegov delež v podjetju Jurij e v dom Tabor, ki ga je občina ustanovila skupaj z investitorjem. »Verjamemo, da nara bo uspelo z ustrezno dokumentacijo pridobiti koncesijo in julija sprejeti podroben pro-storsld načrt za območje, na katerem načrtujemo gradnjo doma starejših in oskrbovanih stanovanj,« pravi Jazbin-Šek.
Bolj negotova pa je usoda okoli 12 hektarov zemljišča. ki bi jih občina ob
regionalni cesti Cel je-Vransko namenila za gradnjo poslovne cone. Gre za kmetijsko zemljišče, ki je v lasti države. Država zanj zahteva nadomestna zemljišča, ki pa jih občina ruma» zato bodo zaenkrat te načrte opustili.
Zaradi likvidnostnih težav ljubljanskega podjetja Gradiš skupina G še vedno visi v zraku nadaljevanje gradnje stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi v kraju Brode na Vranskem. Gre za 13 objektov, v katerih načrtujejo 157 stanovanj, tri skupne kleti in tri garaže, ki bi morale biti končane do poletja. Lanski stroški podjetja, povezani s sanacijo plazu» so pod vprašaj postavili dokončanje četrtine stanovanj, morebitni stečaj podjetja pa, kot kaže, dokončanje celotnega kompleksa. Kot je znano, je šest upnikov, med njimi celjsko podjetje Mik, predlagalo stečaj podjetja, kjer so se za pojasnila zavili v molk.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Socialna žalska občina Mladi žalski
Sredino nadaljevanje seje občinskega sveta v Žalcu je potem.ko je župan Lojze Po-sedel končal razpravo o do-gajaDju in vzrokih za prekinjeno sejo prejšnji ponedeljek, miniio relativno mirno.
V nadaljevanju so svetniki potrdili vse predloge, ostaja pa dejstvo, da se nekateri niso mogli udeležiti sklicanega nadaljevanja, med njimi poleg svetnikov tudi predsednik nadzornega odbora, zato so nekaj točk prestavili. Kljub temu Še vedno ostaja nedorečeno, kaj in kako se je dogajalo na prekinjeni seji. Opozicijski svetniki so namreč prepričani, da predlog spremenjenega odloka o sestavi sveta zavoda za kulturo, šport in turizem ni bil spre-jet oziroma so zahtevali ponovno glasovanje- Župan Po-sedel je vztrajal, da je predlog, po katerem bodo svet za-
voda sestavljali tudi predsedniki kulturne, Športne in turistične zveze žalskih društev, dobil zadostno podporo.
Svetnikiso podprli ustanovitev odbora za socialne zadeve» ki ga bodo poleg svetnikov sestavljali predstavniki drugih služb, tako ali drugače povezanih s »socialo«. Kot je povedal župan Pose-del, v občinskih službah prejemajo ogromno prošenj za pomoč, poleg lega pa se v občini pojavlja več drugih vprašanj, povezanih s socialnimi problemi, o katerih bo odslej odločal odbor. Precej vprašanj, povezanih z delom policije, so svetniki zastavili po poročilu o lanskem delu komandirju Policijske postaje Žalec Benu Balažiču. Svetnike je zanimalo vse od urejanja prometa na posameznih cestah in problematike mamil do podiranja cestnih znakov, informacij o ra-
OJPTilCA
. » i
PE CEUE, Stonetova ulicolS. tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podleljd zo tKolzvođnjo In trgovino z ofpt^lml prIpomoèKL d.o.o. OPTIKA 3301 PEIROVČE Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80. fûX 03/426 55 83
ziskanosti vloma in ustanovitve redarske službe, pa rudi» kje »se vozi« motor, ki ga je kupila Občina Žalec.
US
>\
izjave tedna
Takšne in
drugačne
»policijske«
»Zelo cenim delo policije, a ne le zato, ker ima pametno ministrico,«
žalski svetnik Gregor Vovk Petrovski, ki je tako mimogrede z izjavo polaskal tudi svoji predsednici stranke-
»Policisti se med drugim ukvarjamo tudi z eksplozijo kozarcay v katerem so bile kumarice.«
Komadir PP Žalec Beno Balažič
»Če snu) v občini Ža-lec policistom kupili motor, bomo razmišljali še o nakupu pajka.«
žalski župan Lojze Pose-del
Občina Žalec je v sodelovanju z Osnovno šolo Griže v ponedeljek in torek pripravila predstaviiev47 raziskovalnih nalog. Od šestih razpisanih tem so se učenci in najm-
lajši v vrtcih, seveda skupaj z mentorji, največkrat lotili teme živeti zdravo. Mladi so raziskovali Se planinske postojanke v žalski občini in znane osebnosti ter razmišljali o
medkulturnem in medgene-racljskem dialogu, inovativnosti mladih in koristni uporabi odpadnega materiala. Naloge so recenzirali na Inštitutu Erico Velenje. US
Na dan odprtih vrat so prišli tudi najmlajši iz žalskega vrtca.
Med sadikami in domačim pivom
Minuli konec tedna so v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pripravili dan odprtih vrat.
Več kot tristo obiskovalcev si je ogledalo zbirko 2S0 različnih zelišč, ki so v bujni rasti. Sicer je vsaka greda označena s tablico, tako da si lahko obiskovalci ogledajo vrt tudi sami, na dnevu odprtih vrat pa je vodja vrta, mag. Nataša Ferant, obiskovalcem razložila namen in pomen vrta za inštitut in obiskovalce. Istočasno so pripravili Še ogled mikropivovame, kjer so obiskovalci lahko pokušali domače in zeliščno pivo ter čaj iz citronke. Mnogi so kupili tudi sadike zeliáč, vrt pa je sicer odpn vsak delavnik v dopoldanskih urah. TT
novi tednik
SOI.ČAVA I REČICA | VELENJE |

11
Rinka za novo življenje
Po podpisu pogodbespod-j etjem Ceste mostovi Celje so v Solčdvi v sredo položili temeljni kâmeazâ gradnjo nove Rlnke.
V sredilču vasi Solčava, ob glavni regionalni cesti na poti v Logarsko dolino, je skoraj dve desetletji sameval propadajoči objekt Rinka, nekdaj zelo priljubljeno gostišče in prenočišče, poimenovano po izviru reke Savinje. Pred tedni so star objekt, fá je bil od leta 2007 v lasti občine, zaradi statične neprimernosti in dotrajanosti porušili. Na istem mestu bo zrasla nova Rinka z novo vsebino. Gre za gradnjo novega večnamenskega središča, ki ga bodo v središču Solčave dogradili do leta 2011. naložbo, vredno 900 tisoč evrov» so pridobili podporo norveš-
kega finančnega mehanizma, zato je pri polaganju temeljnega kamna sodelovala Guro Katbarina Helwig Vikor, veleposlanica Kraljevine Norveške. Vseeno bodo novo Rinko gradili 28 mesecev, saj morajo za gradnjo zagotoviti denar tudi v proračunu občine Solčava. T\idi zato ocenjujejo, da je bilo treba precej poguma za odločitev o eni največjih r^a-ložb na Solčavskem vzadnjih letih.
Kot je povedal župan Alojz Lipoik, jih je k odloûtvi za projekt vodila predvsem opazna stagnacija Solčave, tudi v primerjavi z okoliškimi zaseUd in kmetijami. Slavka Zupan» ki pri projektu sodeluje kot zunanja sodelavka^ je poudarila, da novo lUnko ne t^o predstavljale samo stene, temveč bo
imela veliko vsebine, potrebne za oživitev vasi. Nov objekt, s katerim bo upravljal pred kratkim ustanovljeni zas^ za turizem in tiajnostni razvoj, bo tako služil javnemu dobremu vseh generacij don^činov in obiskovalcev, jih izobraževal, združeval in spodbuja) k razvoju podjetništva ter s trženjem tiadidje in naravnih virov prispeval k trajnoscnemu razvoju celotnega Solčavsk^. Po predvidevanjih bodo v ňeti uredili večnamensko multimedijsko dvorano z razstavnem in Informacijskim središčem; v pritličju bo kavama s ponudbo lokalnih izdelkov; v nadstropju prostori podeželskega inkut»-torja; v mansardi pa naj bi uredili kapacitete za namestitve gostov,
US
Gostje so nazdravili novi Rinki. enamu največjih pmjelctov na Soli^kem.
4
Nepresliiano
Solčavsko je izjemno pri srcu Marjanu Vengustu, direktorju CM Celje: imam o^m-no prijateljev, le premalo Časa.« Ne ie Solčavo, vsako kmetijo na obrorikih občine menda dodobra pozna dr. Rado Genorio, državru sekretar v kabinetu predsedniiu vlade, ki je poudaril, da so bili pogoji za pridobitev norveškega denarja izjemno ostri. Solčavskemu pa je polaskala tudi Guro Katharina Helwig Vikor, ki je povedala, da dodobra pozna problematiko izseljevanja mladih, saj je sama zrasla v eni od manjših vasi, ki leži ob odmaknjenem norveškem Qordu. Njena ekselenca je Logarsko dolino obiskala že lani oktobra.
Domače dobrote brez dodatkov
Poddihfv priznanj
Srečanje dijakov biotehniških šol
Slovenije
V sredo, 27. maja, je v šotskm ccDtru Šentjur potekalo že tradidonaiDo srečanje dijakov biotehniških šol Slovenije.
Na srečanju so sodelovali Tehniški šolski center -Biotehniška šola Nova Gorica. Biotehniška šola Maribor, Šola za hortikulturo in. vizualne imietnosti. Biotehniška šola Ptuj. Bioieh-nišW center Naklo, Izobraževalni center Piramida Ma-ribor, Gozdarska šola Postojna, Kmetijska šola Grm Novo mesto in Šolski center Šentjur.
Dijaki so se pomerili v različnih igrah in sicer:
L Lupljenje jabolka, kjer j e \^ako šolo zastopal en tekmovalec. Naloga je bila, da se olupi jabolko. Zmagal je tekmovalec, ki je imel najdaljši olup (v enem kosu). Časovna omejitev je bila 5 minut.
2. Kremna rezina, sodeloval je en tekmovalec- Naloga je bila, da v čim krajšem Času poje kremno rezino. Tekmovalec je imel zve-^ zane roke na hrbtu. 8 3. Hoja na smučeh. Pri o igri so tekmovali šliije tek-movalci. Vsi štirje so stali
§ na smučeh in se na sodni-5
kov znak začeli premikati proti cilju. Zmagala je ekipa» katere zadnji član je prvi prečkal oljno črto.
4.	Mlinarski âtaietni tek. Tekmovali so štirje tekmovalci. Po dva sta stala na nasprotni strani igrišča. Prvi tekmovalec je tekel v vreči Čez igrišče, se dotaknil drugega» ca je teke] čez igrišče in se dotaknil naslednjega in tako do četrtega. Zmagala je ekipa, ki je v najkrajšem času opravila vse štiri teke.
5.	Menjava prednjih gum na traktorju. Tekmovala sta dva tekmovalca. Vsak je stal pred svojim kolesom. Na sodniški znak sta odvila vijake, ki držijo kolesa. Ko je bilo ko-
lo sneto, ga je bilo potrebno prestaviti na drugo stran ter priviti vijake. Zmagala je ekipa, ki je zamenjala kolesa v najkrajšem času.
6. Vleka traktorja. Šdije tekmovalci so vlekli traktor od štarta do cilja. Omagala je ekipa» ki je najhitreje privlekla traktor do cilja.
IMjaki so se zelo zabavali in tekmovalnega duha ni manjkalo, po napetem tekmovanju pa so bili skupno naj^lj-ši dijaki Sobkega centra ^t-jur pred dijaki Izobraževalnega centra Piramida Maribor. Vesdiii so se naslova zmagovalca, dru^ pa so jim športno čestitali. Vsi dijaki so prejeli darila in priznanja.
Vl«kfl tJiktorja
2kiruženje izdelovalcev zgomjesavinjskega želodca je v so^o na Rečkd ob Savinji pripravilo 19. ocenjevanje te z^omjesavinjske spedali-tete, ki se ponaša z ^SčHe-niro geogra^kim poreklom.
V komisiji so ocenili 43 vzorcev» I^os prvič pa so vsi izdelki dobili potrdilo o kakovosti, kar pomeni, da so bili ocenje niznajmanj 15 točkami. Z^-tim priznanjem so nagradili tri izdelovalce, in sicer Franca Mi-keka iz Dele, Bernardo Zvir
iz Šentjanža in Jožico Strojan-šek z Dobrovelj» lo je zlato priz-nanjeza svoj izdelekpr^ela tudi na Ptuju, m prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Sicer zdru-žer^ vodi tudi po(rebnepos{o|>-ke za projekt certiSdianjav za notranjo kontrolo pa se je odločilo 20 izdelovalcev zgomje-savinjskih Ždodwv.
Na večerni raz^sitvi rezultatov, priznanja bodo namreč kot leta doslej podelili prvo soboto v juliju, m Večeru pod trško lipo v okviru prireditve Od
lipe do prangerja, so pripravili tudi predavanje z naslovom Dodajanje korumansov v naše izdelke - da ali ne. Kot je menila Barbara Rogelj, sekretarka na sektorju za varnost in kakovost hrane na ministrstvo za kmetijstvo, sevdoma pridelane suhomesnate izdelke, kot je zgor-ajesavinjski želodec, ne dodajajo nikakršni konzervansi in dodatki, ki bi podaljšaii traja-njeizdelka, saj izdelek tako samo izgubi kakovost, predvsem pa izvirnost.	US
Dve premieri za rojstni dan
Maja mineva leto dni, odkar je Mestna občina Velmje ustanovila javni zavod s področja kulture in prireditvene dejavnosti - Festival Velenje. Prvo c^letnicodelovanja so zaznamovali z dvema pre-mierama, novi predstavi sta pripravila Plesni teater Velenje in Lutkovno ^edaliáče Velenje, ki delujeta v okviru zavoda.
Tako je v ponedeljek v dvorani velenjskeçi doma kulture premiera »doživela« celovečerna piesoa predstava Pajkovke. Predstava, za katera so koreo-
grafijo pripravile Tina BenJko, Neža Jamnikar» Mateja Rožič ter Ludja in Polona Boruta, ki tudi pl^jo v predstavi, je obi^«]valce navdušila. T\idi zato, ker so Velenjčani že dolgo čakali na celovečemo plesno predstavo, ki bo tako dobra, da bo »prepihaia niti časa in ustvarila čarobnost skozi sodobno plesno sceno«, kol je ocenila Sara Stropnik, profesionalna plesalka in koreograânja, ki je plesalke pohvalila za čarobno izvedbo predstave.
V soboto ob 10-30 Lutkovno gledališče Velenje vabi na
premiero predstave Deklica Momo in tatovi časa. Momo je nenavadno ime za nenavadno deklico v prav nenavadni zgodbi V svet ljudi se vsilijo Sivi možje in s pomočjo čarovnije kradejo Čas. Medtem ko imajo Sivi možj e vedno več časa, ljudje postajajo nesrečni in vedno bolj hitijo, ker jim časa zmanjkuje. To ugotovi mala Momo ter se odloči, da bo rešila svet ljudi Predstava, ki jo bodo uprizorili v dvorani Centra Nova» je namenjena otrokom, starejšim od s^em let.
US



Ji.

>>Pa^ovke« so navdulil«.

12
ŠENTJUR
novi tednik
Svetniki zagrešili »hudodelstvo«
Šentjurska opozicija ni uspela preprečiti povišanja cene vrtca
Starii, ki imajo svoje otroke v šentjurskem vrtcu, bodo morali z junijem globlje seči v žepe. Svetniki so namreč kljub nasprotovanju opozicije potrdili 2.37-od' stotno povišanje cen vrtca. Opozicijo je najbolj zbodlo, da je podražitev vrtca potrebna zgolj za nemoteno zagotavljanje plač zaposlenih v vrtcu, medtem ko vi-Šina sredstev, namenjena za pokrivanje materialnih stroškov» ostaja enaka, kot je bila doslej. Vrtcu Šentjur namreč za plače, ki jih določa država, trenutno me-sečno primanjkuje 4.800 evrov.
Primanjkljaj bodo z dvigom ekonomskih cen zdaj pokrili starši, če svetniki podražitve ne bi sprejeli» pa bi morâiâ ta sredstva iz proračuna zagotovili občina Sent-
Svetnika Artnak (Íbvo) in Rabsrt Poínar sta svetnika pozivala, naj o povišanju can vrtca sploti na glasujejo.
jur. Letno bi lo naneslo okoli 57.500 evrov. In čeprav bodo starši s podražitvijo vrtca mesečno povprečno plačevali le dobra 2 evra več kot doslej, so svetniki iz opozicijskih vrst menili, da jev teh kriznih časih vsakršna podražitev nes-
prejemljiva. Prav tako se jim zdi absurdno, da morajo starši oziroma občina izpolnjevati pogoje, ki jih postavlja država. »Predlagam, da iz te igre izstopimo in da o povišanju cen sploh ne glasujemo,« je svetnike poaval Robert Pol-
nar (LDS}. Enako |e menil tudi podžupan Jože Artnak (LDS), rekoč, da je »danes pogovarjati se o dvigu cen hudodelstvo. Kriteriji, po katerih je država določila plače zaposlenim v vrtcu, so bili sprejeti v času gospodarske rasti. Se vam zdi moralno, da vse te kriterije izpolnjujemo v času največje krize? Ljudje izgubljajo službe, plače se jim znižujejo, mi pa se pogovarjamo o dvigu cen. To je nedopustno.« Kot sta dodala Marko Diaci (SMS) in Florjan Cveto Erjavec (SD), bi morala država breme ň-nanciranja vrtcev v celoti prevzeti na svoja ramena.
Svetnikom iz vrst SDS se dvig cen vrtca ni zdel sporen. »Dva evra staršem ne pomeni veliko. Toliko na dan stane malica za otroka v vrtcu, ki pa je starši ne odjavijo, če otrok
Poslovnchsta no vanjski objekt z zdravstveno postajo je v Rimskih Toplicah zrasel vslabem letu dni.
Po vseh zapletih le stoji
Težko pričakovan objekt z zdravstveno postajo v Rim skih Toplicah bo dokončan v nekaj tednih
v slabem letu dni je zrasla največja investicija zadnjih let v Rimskih Toplicah. Zadnja dela bodo opravljena v naslednjih tednih, pri čemer je prišlo do manjše zakasnitve.
Tako odprtje novega večnamenskega objekta z zdravstveno postajo ne bo ravno sovpadlo s krajevnim praznikom, ki ga v iUmskih Toplicah obeležujejo 10. junija. kot je bilo ob začetku gradnje predvideno. Odprtje naj bi pripravili nekje v juliju. Ravno v lanskem juliju pa je Občina Laško sklenila pogodbo z izvajalcem del,
podjetjem Vegrad. Ne brez zapletov, saj so se na prvi razpis januarja lani javili predragi ponudniki. Po dodatnih pogajanjih z riajugodnej-Simi ponudniki je občina pogodbo sklenila z Vegradom. Podjetje GD iz Hrastnika je zato vložilo zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, postopek pa se je nadaljeval pred državno revizijsko komisijo, ki je odločila v prid občine. Podjetje GD je zahtevek za revizijo vložiio še enkrat, ko je občina že izbrala podjetje Ve-grad> končno pa je državna revizijska komisija odločila,
da bo upoštevala javni interes po takojšnjem začetku gradile, saj bi bilo sicer ogroženo Črpanje državnih sredstev Po pogodbi z ministrstvom za zdravje namreč sredstev ne bi mo^i prenesti v naslednja leta. Tako se )e Radnja po sklenitvi pogodbe za opravljanje nadzora, ki jo je občina sidenila s podjetjem Conscructo inženiring, lani avgusta vendarle lahko začela.
Tako je v slabem letu dni zrasel objekt, po pogodbi vreden malo manj kol 1,6 milijona evrov, od tega so državna sredstva znašala 187.400 evrov. Na 1.238 kvadratnih
Medtem ko je Občina Laž-ko pospešeno iskala možností za i^adnjo Še enega objekta vRimskih Ibplicah, kjer bi pretežni del zavzel gasilski dom, prostor pa bi dobila tudi knjižnica, se je možnost sofinanciranja odprla preko marca objavljenega razpisa ministrstva za kmetijstvo. VveČ pogovorih zmi-nistrslvom je občina iskala primerne rešitve in oblikovala vlogo. Pri tem so, kot so na sredini seji izvedeli laški svetniki, nastopile manjše težave, saj upravičenih stroškov ne bodo mogli uveljavljati za celoten objekt. Od 706.500 evrov stroškov, kolikor je vredna investicija, j e upravičenih okoli 500 tisoč. Občina bo ob primerni razdelitvi vseeno Štartala na maksimalno možno financiranje s strani ministrstva za kmetijstvo - na razpisu laliko pridobi do 250 tisoč evrov. Gradnja bi se tako lahko začela že letos. Medtem bodo, glede na v sredo sprejet proračun za naslednje leto, v letu 2010 v Rimskih Toplicah dobili Še prizidek k OŠ Antona Aškerca ter telovadnico.
metrih objekta bodo prostor našli zdravstvena postaja, lekarna, zobotehnika, sedež KS Rimske Toplice, načrtujejo pa tudi ureditev osmOi stanovanj. Na sredini seji so občinski svetniki zato že potrj evali tudi program za prodajo stanovanj in poslovnih prostorov v poslov-no-stanovanjskem objektu, medtem ko je direktorica laške občinske uprave Sandra Barachini pot^a, da bodo prostori zdravstvene postaje in krajevne skupnosti ostali v lasti občine.
POLONA MASTNAK Poto: GrupA
zboli,« je razmišljal Ludvik Žafran. Antona Vrečka (De-SUS), ki se očitno ni mogel odločiti, kako glasovati, pa je skrbelo, ali je S7.S00 evrov za občino veliko ali malo (toliko primanjkljaja bi morala namreč občina na letni ravni zagotoviti za pokritje plač za-
poslenih v vrtcu, Če svetniki ne bi potrdili dviga cene vrtca, op. p.). »Če je zanjo to veliko, bom glasoval za podražitev, sicer ne.« je utemeljil. Svetniki so na koncu podražitev vrtca vseeno potrdili.
BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: GrupA
Z Novim tednikom in s Tuš klubom v Verono
Ob 20-letnití TuŠa so imeli naši naročniki, ki so hkrati člani l\iš kluba, možnost sodelovati v žrebanjih kar za dva nepozabna izleta. Prvi avtobus srečnih izžrebancev je danes ^utraj že krenil proti PlitvicanL Tokrat objavljamo še seznam naročnikov Novega tednika in Članov Taš kluba, bi bodo v petek, 5. junija, odpotovali v mesto Romea in Julije « Verono v Italiji. To so: Aleksandra Bevc. Rifengozd 17, Celje Alenka LokovŠek, Olešče 35 b. I^ško Boštjan CokJ, Ponikva 22 a, Ponikva Branko L^pornik, Velike Grahovše 28, Laško Andreja Knez, C. na Lahomšek 10, Laško Danica Poropat, Ljubljanska 33, Celje Danica Voi^nik, Vins^ Gorica 43, Dobrna Dušan Hribemik, Matke 20, Prebold Panika Mlakar, Šentjanž 20, Štore Ida Baumkirher, L^žiše 25, Dobje Ivanka Bukošek, Pečovnik 33, Celje Janez Kajtna, Šmihel 15, Laško Janko Škrinjar, Bezina 72, Slovenske Konjice Jelka Brodnjak, NuŠiČeva 12, Celje Jože Drobine, Bukovje 10 a, Sveti Stefan Jože Knez, Žigon 2 a. Laško Karolina Babič, Kale 8 c, Šempeter Marica Koštomaj, Pucova 1. Celje Marija Kukovnik, Kaplja vas 24, Prebold Marjana Gorjup, Svetelka 17, Dramlje Martin Jug, Pepelno 18, Šmartno v Rožni dolini Milena Voga, Čopova 6. Žalec Milica Bračun, Petrovče 179, Petrovče Minka Kozamumik, Zadobrova 12, ŠkoQa vas Mira Kovač, Vrbno 31 č, Šentjur Nežtka Horvat, Vrbno 25 a. Šentjur Pavla Sorec, Vodule 1, Dramlje Rado Planko, "ïlirno 19, Gorica pri Slivnici Roman Lebič, Efenkova 10, Celje Rafael Zagožen. Matke 72, Prebold Stanka Rančigaj, Mirna pot 1, Celje Štefka Marguč, Cesta v Šmarmo 17, Vojnik
Vsem čestitamo in želimo, da bi uživali v lepotah Italije in v dobri družbi. Podrobnejša navodila o izletu boste prejeli po pošti.
Za zdravo mesto brez avtomobila
Občina Šentjur se je priključila mreži zdravih mest in že drugo leto zapored v tem tednu organizirala Teden zdravega mesta in aktiviranja lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvo jeno-stí z drogami.
V ta namen se v Šentjurju in okolid že vse od nedelje vrstijo številni dogodki, od športnih prireditev, predavanj, pogovorov, delavnic... Z njimi želijo pri ljudeh
vqwdbuditi odgovornost za Izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja. Med vsemi prireditvami velja še posebej opozoriti na današnji dan brez avtomobila. Občina Šentjur želi s to akcijo občane spodbuditi k uporabi javnega prevoza oziroma da se na pot odpravijo peš ali s kolesom. V tej akciji s posebnimi popusti pri nakupu vozovnic sodelujeta tudi Izletnik in Slovenske železnice. BA
rogaSkas.1 Šmarje p. j.| kozjb 1 PODčenniKl
Tožilka delila priznanja
Prva prireditev nove knjižnice z »domačinko« Vlasto Nussdorfer
To, da so knjige sloven-skih avtorjev med manj za-želenimi» ni res. V Knjižnici Rogaška Slatina, kjer so v začetku tedna slovesno podelili priznanja 2. bralne značke za odrasle, so se na seznamu 30 knjig, ki 80 prišle v poštev za bra-nje> znašli na vrbu avtorji Marjan Tomšič, Alma Karlin in Benka Půlko.
Kot je povedala Metka Ko-dríč, direktorica knjižnice, ki deluje na območju slatinske in rogaške občine, so skoraj VSi udeleženci branja za bralno značko prebrali veČ kot pet zahtevanih knjig. Iz domače-ga okolja so lahko izbrali pe-sniško zbirko uveljavljene Šmarčanke Lucije Stupica ter monogra^jo Zdravilna mineralna voda Donat Mg, ki sta jo napisala SlatinČana Aljaž Ln Vladimir Coh. Od novembra, ko so se »značkarji« prvič sestali. se je v Rogaški Slatini in Rogatcu zvrstilo osem srečanj s pogovori o prebranih knjigah ter z zanimimii gosti.
V novi Knjižnici Rogaška Slatina je bila v začetku tedna kot prva javna prireditev slovesna podelitev 49 priznanj sodelujočim »značkar-)em« iz obeh občin. Podelila jihje, z voditeljico večera Tanjo Jiirjec, gostja večera, državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Nussdorferjeva je avtorica petih knjig in ima svoj drugi dom v Rogaški Slatini, uvrščajo pa jo med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov. Zadnjo knjigo Naši obrazi je posvetila zgodbam duševno bolnih, ki se počutijo kol drugorazredni državljani ter so jo zaprosili za pomočpri osveSčanju najširše javnosti.
BRANE JERANKO
ANKETA
Branka Aralica, podjetnica iz Rogaške Slatine: »Branje knjig je zame krasna sprostitev. Za branje si čas posebej ručrtujcm - to je ponarâdi med prazniki - saj ko začnem brati, težko neham. Morda je od za bralno značko prebranih knjig naredila name največji vtis Pocestnica Benke Ptilko, in to zaradi svojevrstnega potopisnega pristopa.«
Franc Kregar iz Rogatca, pred upokojitvijo uČiteJj zgodovine: »Branje mi pomeni zelo veliko. Med službovanjem sem bral bolj strokovno literaturo, zdaj imam več časa za leposlovje in dnevno časopisje. Med za značko prebranimi knjigami je na» redila name morda največji vtis knjiga Življenje na vratih hladilnika, kjer komunicirata mati in hči zgolj s sporočili na vratih hladilnika.«
Branko Franci Janžek iz Rogaške Slatine, ki je sam avtor več knjig: »Berem veliko več, kot zahtevajo pravila bralne značke. Najljubša knjiga od vseh v življenju prebranih, ki jo znam skoraj na pamet, je Robinson Crusoe, in to zaradi njegovih dogodivščin ter iznajdljivosti na vsakem koraku.«
Irena RoŠkar iz Rogatca, vodja programskega dela v muzeju na prostem: »Že od nekdaj rada berem. Ugotovila sem, dd mi je knjiga v oporo, tudi prijateljica, kadar potrebuješ pomoč. Med knjigami bralne značke me je najbolj prevzelo delo Erice Johnson Debeljak Tbjka v hiši domačinov, saj odkriva Slovence v drugačni luči, kol se vidimo sami.«
Prva pomoč na preizkušnji
v Šmarju pri Jelšah bo 30. maja petnajsto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči dvilne zaščite in Rdečega križa. Udeleďo se ga bo 18 ekip prve pomoči iz celjske regije, ki bodo pomagale navideznim ponesrečencem v delovni, naravni in prometni nesreČL
Tekmovanje se bo začelo stlskim domom, poleg tek-ob 8.30 pred Šmarskim ga- movanja pabo ob 13. uripo-

Vsi komaj čakamo počitnice!
Kreditni problem:
•	dâba Ddptać«vanja: od do 6o mesecev
•	ffksnaolTmtna mera
•	iû% nfij} $ttoflri odobritve »
1'ROBANK V
skusna evakuacija iz občinske stavbe, za katero bo po-skiljelo več kot petdeset gasilcev, reSevaicev in policistov. Prav tako bodo postavili stojnice, kjer se bodo predstavili vojska, policija, gasilci, reševaici, jamarji, kinologi, potapljači, radioamaterji in Rdeči križ.
Prireditev pripravlja Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah v sodelovanju s celjsko izpostavo Uprave RS za zaSčito in reSevanje ter z obsoteljskimi občinami.
BJ
Sto let stara iola na Svetem Štafsnu, kjer je bila nazadnje tovarna, zadnja leta samsva ter propada. V kraju so na zgradbo, ki opozarja na zanimivo preteklost kiBja. vseeno ponosni.
Od šole in tovarne do podrtije
V nekaterih krajih Kozjanskega ter Obsotelja starodavne avstro-ogrske šole Še vedno podirajo, v drugih se jim seveda nikakor nočejo odreči. Med slednjimi so krajani KS Sveti Štefan v občini Šmarje pri JelSah, kjer bodo danes ob 17. uri slovesno proslavili lOO-letnico Izgradnje nekdanje Šole.
Oblastniki so se stari šoli na Svetem Stefanu odpovedali po kozjanskem potresu leta 1974 ter so takoj zgradili novo sodobno §olo, kjer nabirajo učenci znanje še da-
nes. V stari šoli je bil nato od leta 1978 do leta 2003 obrat Tekstilne tovarne Prebold, danes pa je objekt v zasebni lasti ter sameva. Krajam Sv. Štefana zaradi nevzdrževanja objekta niso ravno zadovoljni, saj postaja zapuščena zgradba nevarna, želijo pa si, da bi jo v prihodnje namenili za kakšen koristen, kraju primeren namen.
Na današnjo slovesnost, ki jo pripravljajo KS, šola in občina, so povabili vse nekdanje učitelje in učence, ki jim bodo predstavili bogato kul-
turno ustvarjalnost tega kraja. Tako bodo nastopili šolarji, otroci iz vrtca, zbor Šte-fanski fantje ter folkloristi. Za pogostitev bo poskrbelo vinomdniško društvo s Svetega Štefana» domače konjeniško društvo pa bo imelo na skrbi panoramsko vožnjo s kočijo. Prav tako je izšla brošura o 100 ierih šole na Svetem Štefanu, ki jo je napisal rojak Danijel Artiček v sodelovanju s tamkajšnjimi učitelji ter s pomočjo starih kronik.
BRANE JERANKO
s kolesom iz Španije
Trije Člani kolesarske sekcije iz Mesti-nja začenjajo danes nov kolesarski podvig» ultramaraton iz Barcelone do Podčetrtka. V devetih dneh bodo prekolesarili 1670 kilometrov dolgo pot. Njihove dnevne etape bodo dolge od 136 do več kot dvesto kilometrov.
Najprej so pred tremi leti kolesarili po državah nekdanje Jugoslavije, sledila je pot v Bruselj ter lani iz poljskega Gdanska. Ul-
tramaratonskJ kolesarji Miran Fajs, Vojko Božič ter Janez ColneriČ so si za letošnji cilj izbrali sredozemski del zahodne Evrope, zato so v začetku tedna odleteli v Španijo. Iz Barcelone jih bo pot vodila čez Ažurno obalo ter severno Italijo do Logatca, od koder jih bo zadnja,. 138 kilometrov dolga dnevna etapa vodiia do Podčetrtka. Tam jih bodo slovesno sprejeli 6. junija.
BJ
Kozjani iščejo ravnatelja
Po aprila objavljenem razpisu za novega ravnatelja Osnovne šole Kozje je dal občinski svet na zadnji seji pozitivno mnenje kandidatu Romanu Gradišku, kl poučuje v srednji šoli v Krškem.
Kot je ugotovila pristojna občinska komisija, imata oba prijavljena kandidata zakonske pogoje, Gradišku pa dajejo prednost, ker je že drugi mandat predstavnik občine v sve-
tu šole, deluje v občinskem odboru za družbene dejavnosti ter je kot občan Kozjega nasploh vključen v življenje kraja. Tako je med drugim predsednik Športne zveze Kozje in Tenis kluba Kozje ter urednik občinskega glasila Zmajev glas. Razpis za novega ravnatelja so objavih, ker odhaja sedanji ravnatelj Ivan Steadier v pokoj.
BJ
iiiiiiiiw.novite(liiik.coiii www.raiiiocelje.coin
m
14
SLKOHJICei
MEČE I
novi tednik
Svetniki grozijo, da bodo šli na cesto
Vojničani grozijo z ulico in s transparenti, če jim ne vrnejo sobotnih ambulant
čeprav v voj niš ki zdravstveni postaji že dva meseca ni veČ sobotnih am-buiant, se krajani z njihovo uldnitvijo še vedno niso spríjazniii. Da je treba sobotne ambulante Vojni-Čanom vrniti, vse bolj glasno vztrajajo tudi svetniki. V nasprotnem primeru bodo skupaj s krajani s transparenti prišli na uil-ce, obljubljajo. Kolikor vemo. bi bil to prvi tak primer v državi.
Da bi svetnikom ponovno pojasnil, zakaj je celjski zdravstveni dom's 1. aprilom ukinil sobotne ambulante v Vojniku (in Štorah), je občinska uprava na zadnjo sejo ob* činskega sveta povabila direktorja ZD Celje pnm. m^. Stanislava Kajbo. Pojasnil je, da so sobotne dopoldanske ambulante v Vojniku in Štorah ukinili zaradi pomanjkanja kadrovskih in finančnih sredstev oziroma ker to zahteva zakonodaja. Zdravstvena dejavnost se namreč vse bolj centralizira in tako se rudi dežurstva pren^ajo na centralne zdravstvene domove, Kot )e Še dejal, se kljub temu obseg dela v vojnišld zdravstveni postaji ni zmanjšal, saj so zdravniki na račun ukinjanja sobotnih ambulant podďjšall ordinacijskičas med tednom. A s temi besedami svetnikov ni pomiril. »Vojničani smo s samoprispevkom zgradili zdravstveno postajo. Zakaj? Zato, da moramo zdaj hoditi k zdravniku v Celje?« »Kako naj starejSi ljudje brez prevoza sploh gredo k zdravniku v Ceije? Sicer pa pri zdravstvenem domu v Celju
Direktor 2Ď Celje Stanislav Kajba m predstojnica ZP Vojnik Jana Govc Erzeji menita, da za zdrahe Vojničanov hm sobotnih ambulant ni nič slabSa poskitljeno, kot je bilo prej, ko so bili zdravnild v vojništd postaji na voljo tudi ob sobotah.
tako in tako ni mogoče nikjer parkirati!« so se razburjali in zahtevali, da sobotne ambulante na vsak način vrnejo v Vojnik. S tem so očitno mislili na sobotna dežurstva. Kajba jim je razložil, da lahko sobotna dežurstva dobijo samo na ta način, da gre vojniška postaja za sebe> da se torej odcepi od ZD Celje» kar pa ni tako enostavno. Tući glede prevoza ne bi smelo biti težav,^j v nujnejših primerih bolnika vedno pride iskat reševalno vozilo. Parkira-
nje pri ZD Celje pa je ob koncih tedna precej lažje kot med tednom, je odgovoril Kajba. Dodal je (enako informacijo smo dobili tudi od predstojnice vojniške zdravstvene postaje prim. Jane Govc Eržen, op. p.), da z aprilom ukinjene sobome ambulante sploh niso bile dežurne, ampak redne ambulante, saj so zdravniki svoje paciente zaradi prenatrpanih delavnikov in na željo pacientov naročali na sobote, medtem ko je bilo nujnih primerov malo.
Svetnikov noben argument ni prepričal. Ukinitev sobotnih ambulant se jim zdi nedopustna, zato zahtevajo, da se kljub vsemu proučijo možnosti za ponovno uvedbo vsaj rednih ambulant ob sobotah. »Možnosti za to so,« je priznal Kajba, »ampak vprašanje, če se bodo s tem strinjali zdravniki. Ti so ob sobotah že vključeni v dežurstva v Celju. Če bodo na prosto soboto v obliki rednega dela pripravljeni delali Se v Vojniku, pa je odvisno od njih.«
Zdravniki v ZP Vojnik bodo v juniju, juliju in avgustu delali od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Za vse nujne primere pa se bodo morali bolniki v popoldanskem času. tako kot ob koncih tedna, obrniti na dežurno službo v 2D Celje (tel. št.: 54-34-Sll}.
Če Vojničani že sobotne ambulante tako močno pogrešajo, kako bodo Šele shajali poleti, ko v ZP Vojnik ne bo niti popoldanskih ambulant med tednom. Skrajšanje delovnega časa v poletnih mesecih je navada že iz preteklih let. Uporabnike zdravstvenih storitev zato pozivajo, da si v tem času zagotovijo recepte za zdravila pri svojih osebnih zdravnikih, kar še posebej velja za kronične bolnike. S tem se bodo izognili nepotrebnim nevšečnostim in čakanju v ambulantah, ki so zaradi pomanjkanja zdravnikov Že tako preobremenjene.
BOJANA AVGUŠTINCIC Foto: SHERPA
Z diatonicno harmoniko na Pohorsko coklo
Tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko Pohorska cokla bo letos že devetič. Zaradi vsako leto večjega zanimanja za sodelovanje na tem tekmovanju bodo letos poleg predizborov pripravili tudi ožji izbor oziroma polfinale.
Ta bo 12. julija na Rogli. Najboljši harmonikarji bodo nastopili na zaključni prireditvi 25. julija na Resniku. Pohorsko coklo bodo letos začeli s predizborom, ki bo v nedeljo, 31. maja, v okviru prireditve Kramarski sejem na Fran-kolovem. Sejem se bofečel ob 8. uri, preizbor harmonikarjev pa ob 10. uri. Kot riapoveduje Domen Jevšenak, ki sprejema prijave kandidatov (040 496-260), bosta junija pre dizbora še v Zrečah in na Boču.	MBP
SGA/IZEBECd.
VRUNĆEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
iKl'i-

Dobrodelna tekma za paraolimpijce
Danes, v petek, ob 17.30 bo pri Športni dvorani v Zrečah dobrodelna tekma v malem nogometu. Izkupiček bo namenjen slovenski paraolimpijski reprezentanci, ki bo slovenske barve zastopala v Vancouvru.
Sodelovali bodo športniki, udeleženci olimpijskih iger v Pekingu in kandidati za Vancouver 2010. Med njimi bodo tudi Vasilij Žbogar, Andrej Jerman, Mitja Dragšič, Maruša Ferk, IVrdy in drugi. Tekmo bo povezoval Uroš Vovk.	MBP
OBVESTILO
Občina Vojnik, Kcrk^va Z. Vojnik
nzpUuJe javno ponadbo za oddajo poslovnih prostorov Celjska cefta 10, Vojnik (st^ra posti) Id Nova Cerkev 22, Nova Cerkev v najem.
Javna ponudba Je objavljena na internetni strani www.voJnik.si {razpolaganje s stvarnim premoženjem Občine Vojnik). Rok za oddajo ponudb je 15.6. 2009 do 12. ure.
Nikoli ne pozabijo, kaj jih povezuje
Humanilâmo društvo Lions klub Konjice in njihov podmladek leo klub sta tudi na plesu ob 6. obletnici charter night usmerila vso svojo energijo v dobrodelnost.
Z avkcijo umetniških del. ki jo je tokrat prvič vodil njihov Član Boštjan BrantuŠa, ter z dnigimi preizkušenimi prijemi so zbraii preko 6 tisoč evrov, Člani leo kluba pa s srečelovom še dodatnih 2 tisoč. Kot je poudaril predsednik lions kluba Vlado Gobec, bodo denar porabili za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Nadaljevali bodo tudi s Štipendiranjem nadarjenih Študentov.
Njihovo zavzeto delo je pohvalil guverner Zdmženja slovenskih Lions klubov Boris Žnidarič, ponosen na razmah llo-nizma v Sloveniji, kjer deluje že 47 klubov. V 18 letih delovanja so zbrali več kot 3,3 milijona evrov in jih namerúii v človekoljubne namene. Med klubi, ki izstopajo s svojim delom, je tudi konjiški. Uspešno in odmevno je že petkrat izvedel akcijo Plakat miru, med 3. in 6. junijem pa bo pripravil [n. lions rally. TXidi ta jadralna regata ima poudarek na eni strani na druženju z enako mislečimi iz drugih klubov, na drugi pa na humanitarnosti. Lani so izkupiček projekta namenili n^upu potapljaške opreme za Plavabii klub Slovenske Konjice, ki se je V zadnjih dveh letih aktivno angažiral pri usposabljanju in-validovlerljudis posebnimi potrebami za samostojno in skupinsko potapljanje.	MBP, foto: MATEJ NAREKS
Itfa sklepnem koncertu seione jekot solist 2ab(estfll cian ansambla, koncertni mojster Marko Zupan. (Foto: SHERPA)
Ljubitelji z dušo, elanom in znanjem
Iztekla se je letošnja abonmajska sezona Celjskega godalnega orkestra
Celjski godalni orkester pod umetniškim vodstvom in taktirko Nenada Fir$ta je v ponedeljek na svojem zadnjem abonmajskem koncertu v tej sezoni z mešanjco baročne in sodobne glasbe in z gostom» hrvaškim kitaristom TVrtkom Sarićem vnovič navdušil občinstvo v celjskem Narodnem domu.
Celjski godalni orkester kot Ijubiieljski orkester deluje neprekinjeno že vrsto let, hkrati pa vsako sezono pripravi pet vrhunskih, tudi žanrsko različnih glasbenih večerov, kar je nedvonmo velika dragocenost, pa tudi posebnost v domačem in svetovnem merilu.
»Hidj ta sezona ostaja v enakem spominu kot vsako leto. Delo, ki ga vlagamo v orkester, se najlepše obrestuje na
koncertih. Ko je zadovoljno občinstvo, smo zadovoljni tudi mi,« se na zadnjo sezono ozira predsednik orkestra, violinist Štefan Jug.
Celjski godald z obiskom nimate težav.
Morda je za to »kriva« tudi tradicija. Svoj abonma imamo že 17 sezoi^. Ob stalnih dobimo vsako leto tudi nekaj novih poslušalcev, okoli 200 abonmajev prodamo vnaprej, to pa zagotavlja skoraj polno dvorano na vsakem koncertu.
Ste eni redkih, če ne edini ljubiteljski sestav s svojim abonmajem. Zakaj se odločate zanj?
Vsak si žeh napredka. Ko je orkester kot umetniški vodja in dirigent prevzel Nenad Fiišt, je ponudil to idejo in mi smo se odločili, da poizkusimo. Vsa-
ko leto smo bili bolj navdušeni in to je še dodatna spodbuda za delo. Je pa to res napor, saj je vaj veliko, ansambel pa mlad, z dijaki in študenti, tako da moramo žrtvovati tudi marsikakšen konec tedna> ko je skupne vaje lažje izpeljati.
Letos ste občinstvu ponudili vse - od klasike do džeza. Kateri koncert je bil najzahtevnejši, kateri ostaja najbolj v spominu?
Vsi so bili postavljeni z nekim hotenjem. Letos je bilo veliko obletnic rojstev ali smrti znanih klasičnih skladateljev, ki smo jim posvetili določene skladbe ali kar cel koncert. Poleg lega vsako leto igramo nekaj sodobnih skladb, ker žeh-mo tako občinstvu prikazati, kako in kaj ustvarjajo novo-dobru skladatelji. Misiim, da
je to prava pot, da ob klasiki in džezu predstavimo tudi slovenske in skladatelje iz sosednjih dežel. Menimo, da je potrebno enako pozornost posvečati vsem ^asbenim zvrstem.
Najbrž pa je bil poseben dogodek koncert v stolni ceik-vi, Haydnu v Čast...
S Hay dnom imamo že izkušnje, saj smo pred letitaish koncert, a v malo drugačni obliki, tudi s štirimi pevskimi solisti, i^ali na istem prizorišču. A to je tako čudovita glasba, da smo letos še posebej uživali,
Delo v ljubiteljskem sestavu najbrž ni le glasba, priprava na koncerte, je tudi druženje.
Predvsem poudarjam, da nas veže iskreno prijateljstvo, saj je prav to pogoj, da tako velik
Harmonike v prazno
v celjski unionski dvorani je v torek, pred sramotno malo občinstva, odličen koncert odigral gostujoči Deželni mladinski orkester harmonikarjev Baden-Wiirttember-ga.
Orkester je pred skoraj četrt stoletja ustanovil Georg Penz in v njem združil najobetavnejše mlade harmonikarje nemške dežele Baden-Wíirttemberg. Delo orkestra je ustanovitelj v pozdravnem nagovoru tudi predstavil. Ta cridesetčlanski orkester vsako leto sestavijo na novo iz nadarjenih in ^asbe-no izobraženih učencev, vsako leto pa ga vodi tudi nov dirigent. Celjskemu občinstvu se je predstavil s posrečeno mešanico klasične, sodobne, pa tudi folklorne glasbe. Kot poseben poklon Sloveniji in svojemu «^emu koncertu na naših tleh je orkester dodal še
skladbo slovenskega avtorja Slavka Suklaija F^ben CBarve). Žal je šel končen nekako mi-
mo, saj ga je doSvelo le okoli 50 obiskovalcev. Škoda, kajti orkestra, ki je gostoval že na
vseh petih kontinentih, v Celju zlepa na bomo več videli
BS, foto: GaipA
kolektiv, v orkestru nas je namreč preko 50, zdiži tako dolgo skupaj. Pri tem je pomembno, da vsako leto prihajajo novi mladi glasbenild in to nam daje zagon. Mladi prinašajo no-vaznanja, nov elan in tudi >»sla-rejši« se moramo močno potruditi, da jim sledimo. Gojimo prijateljstvo, tudi s kakšnim izletom, piknikom, druženjem
Kako pa je prišlo do sodelovanja z Orleki, kar je bil prvi i^et celjskih godalcev tudi v rok glasix)?
Sodelovanje je dogovoril dirigent, a bOo je prijetno z njimi igrati in posneti ploščo. Posebej prijetno je bilo v Zagorju, na jubilejnem koncertu ob 20-letnid ansambla. BiJ sem zelo vesel, vsi smo bili zelo razpoloženi in tudi zato se že veselimo še dveh, treh koncertov, Id nas do jeseni čakajo z njimi.
Zanimivo se zdi, da si v orkestru ne postavljate ža-nrskih omejitev.
Prepričan sem, da je tako prav. Prvi koncert smo letos pripravili s priznanimi avstrijskimi džezisti v prireditvi Sosedov koncert. Sezono smo tako
Štefan Jug ja iriolinist v orkestru in hkrati njegov predsednik.
začeli v Celovcu- T\idi v naslednji sezoni bo enako, le da pripravljamo to akcijo v povezavi z nekaterimi sodobnimi skladatelji iz Avstrije in Italije. Že pred prvim domačim koncertom tomo nastopili v Celovcu in na Opûnah. Vsaka nova ^as-bena iskrica pripomore k rasti in kakovosmemu napredku orkestra, zato to ostaja naša usmeritev tudi za naslednje sezone.
BRANKO STAMEJČIČ
Umetnka na peffonnansu v R&cld
Krivda Vlaste Delimar
V celjski erotični galeriji Račka so s periormajisom Taktilna komtmikacija odprli razstavo hrvaške umetnice Vlaste Delimar z naslovom Krivda.
Vlasta Delimar, rojena 1956 vZagrdDu, je na umetniško sceno stopila konec sedemdesetih let, svoje delo pa razvija predvsem skozi performans in fotografijo, kot tudi skozi instalacijo in video. Že od samih začetkov ustvarjanja sta za njeno umetniško delovanje značilna prepletanje in izenačevanj e življenj ske in umetniške prakse ter uporaba lastnega telesa, ki je hkrati glavna vsebina in glavni medij njene ga izražanja.
V galeriji Račka se umetnica predstavlja z delom Krivda iz leta 2004, pri katerem z njo, tako kot v otvoritvenem performansu, sodeluje Milan Božič. umetničin življenjski sopotnik, ki ga od leta 1999 De^ limarjeva enakopravno vključuje v svoje projekte.
Za celjsko razstavo je Deli-marjeva izbrala portrete in fotografije svojega obraza in telesa. Mestoma jih dopolnjuje s čipko in slikarskimi interven-cami, predvsem pa jih opremlja z napisi. Ti l^ejo krivdo ženske zato, ker je ženska, segajo pa od povsem spolnih do suicidnih in mestoma celo vulgarnih sporočil.
BRST, foto: GnipA
Mednarodni Vstop prost
z včerajšnjo novinarsko konferenco in okroglo mizo na zvezdi se je v Celju začel že 10. mednarodni festival urbanih umetniških akcij, instalacij in periormansov.
Vsako leto ga skrbno in skrajno inventivno pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje. Tudi letos bo festival mednaroden, sodelovanje pa je napovedalo 21 umetnikov. Tema letošnje umetniške akcije je nestrp-
nost. Toda umetniki se ne pu-stijo ukalupljati v teme, zato lahko pričakujemo nekaj izjemno zanimivih dogodkov, ki se bodo odvijali še danes in jutri, vsakič z začetkom na zvezdi. Ob robu festivala so sinoči v krčmi Tam-KoUčiri odprti tudi razstavo plakatov Manje Vadla. Festival se bo zaključil z nedeljskim zajtrkom na travi ob 9.30 uri v mestnem parku.
BS
16
REPORTAŽA
novi tednik
Na posnetku je le del Koninovih maket-vseh najbrž niti na posnetek ne bi spravili.
Oživele bojne ladje
Med konjički Velenjčana dn Vlddimirja Koruna je izdelava maket vojnih, zlasti bojnih ladij
Občasno nas naši bralci» sploh takání, ki jih poznamo bolj po imenu, znajo presenetiti. Le malokdo bi pomislil» da se za imenom Vladi mirj a Koruna, doktorja pravnih znanosti, profesorja in nekdanjega državnega svetnika, skrivajo ure in ure dela» vloženega v izdelavo maket bojnih ladij.
Velenjčan je med redkimi v Sloveniji, Id se ukvarjajo s tem zanimivim konjičkom, v vitrinah pa lahko občudujemo razlije vrste vojnih ladij, od lahkih preko težkih in bojnih križark do bojnih ladij, ki jih je največ. Med slednjimi je tudi ameriška bojna ladja Missouri iz vrste Iowa. Ta s svojimi tremi »sestrami«, vse so biie izdelane v letu 1943, še danes plava po svetovnih morjih kot edina ladja te vrste. »Izdelavo prve makete, nemáke bojne ladje Schamhorst, sem začel proti koncu študija na Pravni fakulteti v Ljubljani vletu 1963. Ne vem. mogoče se me je lotila neke vrste kriza pred zadnjimi izpiti. Takrat sem našel star načrt, ki so mi ga. že prej podarili... Starša sta se kar križala, ko sem začel delati, vendarle je oboje nastalo - tako diploma kot maketa,« se je nasmejal dr. Korun in razloži), da je kasneje, v času diplome In znanstvenega dela. Izdelavo maket za ne kaj desetletij opustil. »Nekaj let pred upokojitvijo me je spet zagrabilo. Sicer sem nameraval samo popraviti prva dva objekta, pa sem začel na veliko delati. Živim sam in človek pač mora imeti kakšno kratkočasno dejavnost.«
Konjiček za spretne prste
Tako je pod spretnimi prsti dr. Koruna, ki sam izdeluje praktično vse lesene sestavne dele, razen kovinskih jamborov in topovskih cevi, v slabih 15 letih nastalo 15 maket - torej predstavitev ori-glnalov v merilu 1 : 200. »Imam precej načrtov nemš-
Na maketah je pomambna vsaka, se tako majhna podrobnost
kega podjetja Aero Naut, v Nemčiji je maketarstvo pač bolj razširjeno, marsikateri načrt ali podrobnost pa najdem v literaturi. Obstajajo namreč monografije o različnih vrstah vojnih ladij, zdaj pa že toliko obvladam tehnologijo, da se pri izdelavi lažje znajdem,« je razkazoval Konm načrte, zemljevide in knjige, večinoma v nemščini, ter dodal, da ga je morje vedno navduševalo. Še posebno razburja domišljijo v glavni zimski sezoni, v času krajših dni in toplih prostorov, ko je tudi nastalo največ maket.
Seveda je težko oceniti Čas, W je vložen v izdelavo posameznega primerka. Korun na to vprašanje odgovarja, da
»Saj hrvaSko-slovenskega spora niti ne želilo rešiti, temveč nas želijo stisniti v kot, da bomo popustili in deblokl-rali pogajanja za vstop HrvaŠke v EU. Bistvo spora pa je v strahu Hrvatov pred širjenjem Luke Koper.«
glasbenikov tudi ne vprašamo, kako dolgo so pisali simfonijo ali opero ... Veliko je odvisno od razpoloženja in zahtevnosti originala. vZa maketo zadnje angleške bojne ladje, nekakšnega izboljšanega nadaljevanja znanega tipa teh ladij King George V, z imenom Vanguard, ki je bila gotova leta 1946. sem desetkrat poskušal izdelati topove in Šeie v enajstem poskusu razumel, kako gre postopek.« Temu je treba dodati, da je Korun zelo redko povsem zadovoljen s svojim delim. Tuài zato je katera od maket že doživela rekonstrukcijo» prvenstveno zato, ker so takšne obnove že doživeli originali na eni strani, na drugi strani pa tudi izx^nje-govih« razlogov: »Prišel sem do boljših načrtov in sem lahko popravljal prej storjene napake, včasih sem razpolagal z boljšimi materiali ali s pomembnimi informacijami in 2 drugimi dejstvi» potrebnimi za takáno delo.«
V Korunovo zbirko maket nekoč strah in občudovanje vzbujajočih vojnih objektov pa ne sodi edina izdelana maketa potniške ladje. Gre za v
začetku tridesetih let prejšnjega stoletja izdelano pre-kooceanko Bremen, Za poznavalce Titanica naj povemo, da je bil Bremen občutno večji, bil pa je tudi prva ladja s turbinskim pogonom.
Izdelava in sestavljanje majhnih delčkov v natančen in verodostojen posnetek plovila sta ena strast. Ta pa je zagotovo povezana tudi s predstavo tn z razmišljanjem o tedanji tehnologiji; o gmoti, ki je nekdaj sejala strah po morju; o življenju mornarjev in
»Pri vpetosti v Evropo je prisotna razgraditev slovenske suverenosti. Hoja naših politikov v Bruselj je zgolj prenašanje informacij in njihovo udejanjanje. To je zdaj opazno še v večji meri kot v nekdanji Jugoslaviji oziroma Beogradu,« je omenil Konm in dodal zanimivo misel, da je Slovenija očitno usodno povezana z b^ji: Beograd» Beć {hrvaški Dunaj) in Bruselj» vmes pa Se nekaj let Berlin.
drugih oseb, razporejenih na ladjah... Kot da bi vsaka maketa znova oživela. »Če se hočeš pri delu osredotočiti na to, kar skušaš doseči, moraš pr^tudlrati zgodovino objekta. Sam poznam usodo vsake ladje, ne le zaradi vojaškega in vojnega potenciala, šlo je tudi za prestiž, zato so jih izdelovali samo v nekaterih državah.« Tudi to je eden od čarov »pomanjšanih ladij«. Konm opozarja še na zgodovinski vidik oziroma na to, da so velike vojne ladje »odšle« z morij. »Razlog je zgolj v tem, da so voj no'tehnološko postale nezanimive in nepotrebne. Vedeti je treba, da so jih zaradi razvoja vojnega letalstva in s tem letalonosilk na eni, r^ drugi strani pa raketne tehnike posamezne mornarice začele izločati Lz bojnih sestavov. To sicer ni šlo čez noč, saj so na primer Američani že navedene še ploveče veli-kar^e in druge velike plovne enote uporabili v bitkah z Japonci. Vendar je tem velikim, lepim in mogočnim ladjam čas potekel. Temu se niso mogli postaviti ob rob tudi ne s tako velikimi kalibri gJavne oborožitve, kot so bili topovi 38Î ali 406 milimetrov.«
Politika kot
nekdanje
veselje
Velenjčan je vse svoje primerke. ki so razstavljeni v različnih kotičkih njegove hiše, v času pred drugo svetovno vojno znane Korunové gostilne, razkazoval s posebno naklonjenostjo. Zato ne moremo povsem verjeti njegovemu razmišljanju, da bo končal z maketarstvom, saj seje hkrati lotil izdelave novega primerka. Zdane na primer v delu ruSilec. »Živimo v divji dobi, takšno ustvarjanje pa nima cene niti zanimanja,« je omenil Korun, ki §e ved-
Dr. Vladimír Konjn
no načrtuje, da bi izdelane makete postavil na ogled širši javnosti. Seveda če bodo znali ljudje gledati z očmi in ne z rokami.
Klepet pred mogočno domačijo je pogosto motil hrup z bližnje ceste med Velenjem in Celjem. Korun je nanizal kar nekaj svojih pogledov na aktualne razmere, saj politiko kot nekdanji državni svetnik vsakodnevno spremlja, veliko svojih razmišljanj pa tudi zapiše. »Človeku ne sme biti vseeno, kaj se dogaja,« poudarja Velenjčan, ki mu je ravno politika načela zdravje. »Če Človek ne more prodreti s predlogom, pa ne zato, ker bi bil slab, temveč ker imajo drugi drugačne cilje, se veselje neha,« je opisal svo-jo politično pot nekdanji politik, ki mu zdaj precej Časa jemlje vodenje nadzornega sveta velenjskega podjetja Ve-grad.
Med dru^m je bilo v hiši opaziti ha gore knjig, ki so vsaka zase pričale, da jih nekdo pogosto prebira, veliko trenutkov pa dr. Korun posveča tudi glasbi. »Igranje na klavir .sem začel obnavljati po desetletjih, seveda kolikor gre glede na leta in manjšo gibljivost prstov. Tudi spomin ni najbolj svež, toda za dušo je dovolj.«
URŠKA SEUŠNIK Foto: GrupA
Dr. Vladimir Korun, rojen Velenjčan, aJctiven politik, pisec številnih znanstvenih člankov in višji svetovalec ustavnega sodišča, je živel v Ljubljani do upokojitve leta 1999» po 40 letih in petih dneh delovne dobe pa se je vrnil na rojstno domačijo v Velenju.
m
novi tednik
REPORTAŽA
17
Z vso ljubeznijo
Ob rob pesniškega prvencd 92-letne mame Gajšek
Ljubezen je pravzaprav čudna beseda. Mnogi je imajo polna usta, mnogi jo pojmujejo zelo ozko. A so ljudje, ki jo živijo. V sebi. Zase. Za druge. Mnoge druge. Redki so takšni ljudje. A hvala bogu> da so. Kot Terezija Gajšek, ki jo na stotine ljudi pozna le kot mamo Gajšek. V ponedeljek je klena 92-letnica ponovno delila svojo ljubezen. Pravo. Iskreno. Tokrat ubes^eno. Predstavila je svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Z vso ljubeznijo.
Tudi zvezde včasih v Celju te^o napolnijo dvorano Narodnega doma. Mama GajŠek jo je. Težko je bilo na vroč in soparen ponedeljek ob silno neugodni drugi popoldanski uri najli stol v veliki dvorani. Le redki so prišli praznih rok. S cvetjem, z iskrenimi besedami ali zgolj poklonom so izkazali spoštovanje ženski, ki je veliko bolj dama od tistih, ki si tako pravijo. Ženski, ki ji telesne moči počasi pešajo, Id ji slabi vid» a vsemu navkljub naravnost kipi od energije, duhovitih domislic in ljubezni, ki jo tako rada deli z drugimi. 2 zgolj znanci- S prijatelji. S sorodniki, Za vsakogar najde pravo besedo, pravi namig» pravo domislico. In zato je 92-letnica zlahka napolnila Narodni dom. In navkljub vsej skromnosti, ki je njena druga vrlina, požela navdušenje. Mama Gajšek je pač mama Gajšek. Ni ji podobne» kaj šele enake.
O Bog, če željo $\/ojo smem izdati,
dovoli mi, da le enkrat Še z roko
ljubeče me poboža moja mati.
Mama Gajšek se je rodila leta 1917 v Vrb: nem pri Šentjurju. Mame ni spoznala. Dali so jo v rejo v Šmarje, na kmetijo» kjer je bilo veliko dela in malo besed. A ogromno prostora za mladostniško sanjarjenje tn prvo kal ljubezni - naravo. »Trnova in hribovita je bila moja mladost,« je povedala v ponedeljek. »Čeprav ljubezni v tej mladosti ni bilo, Je delo, dovolj kruha in molitev, mi ni bilo hudo. Le hrepenenje se ml je zbujalo. Po materi, ki sem jo spoznala šele pri Štirinajstih letih. In žalost, ker me mati ni nikoli pobožala je mama Gajšek tkala grenak spomin, ki ga je ubesedila v zgornjem verzu. Mamo je spoznala, ko je med nabiranjem dračja v gozdu k njej pristopila lepa dotlej neznana gospa. In molčala. »Potem mi je podarila uhane» tele» vidite, ki jih nosim še danes...«
Kako lepo je v maju, l^a nama je ozelenela, kmalu se bo razcvetela, naju pa radost bo objela.
Maj je bil za mamo Gajšek vedno najlepši mesec. In vnjem najlepši dan 25. maj. Nekdanji dan mladosti. Dan, na katerega je spoznala svojega Ferda, dan na katerega sta se vzela za vse življenje. Dan, na katerega sta praznovala srebrno» zlato in biserno poroko. »Ridi danes je 25. maj, a ljubega že sedem let več nimam.«
25. maja sta se spoznala v Celju. Mama Gajšek je bila kuharica pri družini znanega igralca Staneta Potokarja. Ko tam ni veČ zdržala» je šla za kuharico v Kolodvorsko restavracijo. Potem ga je spoznala. Vzljubila. In Ferdo ni hotel, da bi še hodila v službo. »Če sem te vedel vzeti, te bom vedel tudi živeti»« ji je dejal In jo privezal na dom» družino.
A že pred tem se ji je porodila ljubezen. Ne do posameznega Človeka ali stvari. Ljubezen je preprosto postala način njenega življenja. »Sama od sebe je prišla. Začutila sem jo v sebi in Četudi pri rejnikih nismo dosti govorili, mi je ostajala v domišljiji. Izmišljala sem si pesmi» vedno kaj zapisala na papir, če sem ga le kje našla in če sem imela svinčnik. Bila sem knjižni molj. Kmalu se je nabralo za pol cekarja pesmi.,.«
In potem je prišel Ferdo. Prva, prava in večna ljubezen. »62 let sem ga imela. Spo-štovala sva se in se ljubila...»
Kot odpadlo jesensko listje sem, toda ob mojem življenjskem sopotniku, mi je Že šest desetletij	^
toplo in lepo.
In potem so prišli otroci» vnuki, pravnu-ki, že tudi prapravnuk. »Vedno smo bili povezana in srečna družina. Veseli me, da so otroci doštudirali. Ko so odraščali» sem se naučila šivati in plesti. Kdo ve, koliko in kaj vse sem pletla in přepletla...« In iz tega časa so njeni znameniti copatki. Njen razpoznavni znak. Njen poklon ljudem, v katerih je začutila odziv. Še en izraz njene ljubezni. Vsaj dva tisoč jih je spletla in razposlala ... »Če jih kdo še nima, naj kar pove. takoj jih sple-tem ...«In seveda podpiše. Kot podpisuje svoje razglednice, dopisnice in pisma, ki jih še vedno dnevno pošilja desetinam ljudi» ki jih
Mama Gajšek
ima rada. In jih dosledno podpiše z: »Z vso ljubeznijo - mama Gajšek.«
Moj sin Ferdo,
ob naši hiši tvoja hiša stoji,
vsaki dan me obiščeš, vprašaš - kako si?
Tildi Boris je bil moj sin. čeprav ga nisem jaz rodila, še malega sem posvajHa, z enako ljubeznijo
z mojimi otroki sem ga vzgojila.
Ljubezen, družina, prijateljstva, rože, vrt ... To je bil po poroki svet mame Gajšek. Ob svojem sinu in posvojencu, ki je bil vedno enakopraven družinski član, pravi sin, je povila še hčer Alekso.
Ko si se rodila, prikazal se mije celi svet, ker sem tako si te želela, ti moj najljubši cvet.
In tudi kot tašča se je izkazala. To odkrito priznava zel Viki Krajne, ki se je z mamo Gajšek vedno odlično razumel. Tudi vrtna-riti ga je» vojaka, naučila, ta prava Kozjan-ka, Slovenka, domoljubka, ki zdaj, ko ne more več brati, še vedno vsak večer zvesto
Ob bučnem aplavzu polnega Narodnega doma je vspremstvu hčerke Alekseinzvmavee ovito rtiko prišla mama Gajsek In spet navdušila •'Z^km in zlasti 2 IjubB&iijo.
spremlja TV-dnevnik, »čeprav pogosto ne zdrži več do konca.«
Vsak od znancev in prijateljev na prireditvi in predstavitvi knjige je dobil v dar podpisan izvod knjige pesmi mame Gajšek. V preddverju pa se je v skrinjici za prostovoljne prispevke, ki jih je mama namenila društvu slepih in slabovidnih piscev Slovenije za njihovo vsakoletno srečanje. nabralo 775 evrov.
Da je zet v redu, pritrdi tudi mama Gajšek in brž pove recept za dobro taščo: »Tbdi če kaj narobe naredi, je treba )fršlus< na jezik dati, pa je.«
Zdaj peljem te na vrt,
ki rad ga urejaš in pridno koplješ.
kakor krt.
Tb vidim skozi okno, ko božaš zemljo
sem in tja...
Mama Gajšek je s takšnimi in podobnimi verzi in pesmimi napolnila veliko listov papirja, beležk in zvezkov. In jih shranjevala v znameniti cekar. In pred svojimi molčala o svoji skrivni želji. Da bi na jesen življenja vse te svoje verze, misli in ljubezni vendarle rada ugledala v drobni, svoji knjižici. Potem je nekega dne le »zatrmarila«, da bi rada spoznala gospoda Volfanda. Seveda so ji domači ustregli. Pokazala mu je pesmi in šele on je bil tisti, ki je Vikiju in Aleksi sporočil materino željo. Prav ujezila sta se, češ kot da nista sama sposobna pomagati do nje. Viki se je zakopal v znameniti cekar in dolge ure pesmi pretipkaval. Aleksa jih je skrbno uredila v pet zaokroženih poglavij: Narava, Spomini, Življenjske, Moji ljubezni in Verzi za različne priložnosti. Potem je, s pomočjo in ob predgovoru Jožeta Volfanda ter v izjemni grafični podobi, ki jo je zagotovil Rafko Poči-vašek, s fotografijami pa opremil Viki Krajne, izšla v samozaložbi.
Predstavitev knjige Z vso ljubeznijo je spretno povezovala Marijana Kolen-ko, mami Gajšek pa sta najprej zaigrala in zapela Simon Dvoršak in Boštjan Korošec, ob koncu še Majda in Marjan Petan.
Mami Gajšek v čast. V ponos. Mami, otrokom. šestim vnukom, petim pravnukom in prapravnuku v spomin. In v večen opomin, da je ljubezen. Če jo živiš Iskreno, prava življenjska pot.
Z vso ljubeznijo in željo, da bi krhka telo in vid še dolgo služila bistremu, iskrivemu, duhovitemu umu 92-letnice, ki je na dan mladosti napolnila celjski Narodni dom. Z ljudmi. in z ljubeznijo.
BRANKO STAMRJČIČ Foto: SHERPA
Prava ljubezen nikoli ne zamre
Tomo Popetru in njegova varovanka Jolanda Čeplak kmalu spet na sceni
JoUnda Čeplak. leU 2002 evropska prvakinja v teku Da 800 metrov v dvorani in na prostem, svetovna dvoranska rekordericd v tej disciplini in dobitnica bronastega odličja z oiimpijskiii iger v Atenah leta 2004, je bUa 18. julija leta 2007 pozitivna na dopinSkem testu v Monacu.
V njenem vzorcu urina so našli sledi umetnega eritro-poetina, testiran pa je biJ tudi vzorec B, ki je 25. julija 2007 potrdil rezultate vzorca A. Po dolgotrajni aferi je bila kaznovana z dveletno
prepovedjo nastopanja, obenem še danes zanika, da bi jemala nedovoljena poživila. Upanja ni i^ubila. T-ani je začela trdo trenirati, pred tednom pa je Imela na velenjskem Štadionu kontrolni tek na tisoč metrov. Ura njenega trenerja Toma Popetruja se je ustavila po dveh minutah in dobrih 43 sekundah.
»Priprave potekajo zelo dobro, takšen je bi) tudi današnji tek na kilometer. Zdaj se bom za dva, tri tedne spet na vso moč posvetila treningu. Namenjen bo hitrosti, ne več toiiko vzdržljivosti. Potem
Jolanda Čaplak s svetim prvim iRsadanfnn treneijein Tomom Pc^etnijem.
JolandI so pravi ritem pomagali vzd^evati mladi valenjski atleti.
bom odtekla 800 m in preverila storjeno.« Kdaj se bo »Jo-li« uradno vniiia na progo? »če bi želela teči 2S. julija, bi to morala storití v tujini. 28. julija pa bo miting v Mariboru in če se bom dogovorila z organizatorji, bom tekmovala na 800 m. Na državnem prvenstvu bom tekla še na 1.500 m, še posebej pa se veselim štafete 4x400 m. saj menim, da bomo s sotekmovalkami iz Kladivaija zmagovalke.«
Čeprav je zelo i^šena, pa trema r«j brž ni izključena. »Zagotovo bo spet prisotna. Malce me bo stisnilo vželodcu pred elektronsko uro, mediji... Vem, da bo mnogo oči uprtih vame. A se tudi s tem ne bom obremenjevala. Vsi tisti, ki se spoznajo na šport, vedo, kaj pomeni v adetûd, če dve leti ne tekmuješ.« Njen Tomo Po-
petru je že ves nestrpen, zaveda se, da trenutna pripravljenost dovoljuje čas okoli dveh minut in treh sekund na 800 m. A bolje bo, če pričakovanja javnosti ne bodo previsoka. Z Jolando sta spet atletski par. Saj sta vedno bila. Prava ljubezen nikoli ne zamre...
Obenem pa »Tbmico« črvi-Či grožnja, da bo moral zapustiti stanovanje na velenjskem štadionu. Mladi atleti pri njemu jedo, počivajo, »stric Tb-mo« jim kaj tudi opere, nasploh skrbi za njih, saj so doma iz okoliških krajev in imajo po šoli težave s prevozi. Odgovorni bi morali premisliti, preden izselijo (preselijo) legendarnega trenerja in Človeka, v športnih krogih izjemno priljubljenega in cenjenega.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
treninga
Mojstri brez Kolesarilo
1.134 ljudi
Majski krog 2009 ali četrto kolesarsko druženje, ki so ga skupaj pripravile občine Celje, Vojnik, Slovenske Konjice, Šentjur, Žalec in Štore, je uspeàno prevožen.
Po šestih trasah se je peljalo kar 1.154 kolesarjev in kolesark. Organizatorji so z odzivom kolesarjev izjemno zadovoljni, saj je ta ponovno rekorden. Najstárejša udeleženka je bila stara 82 let, najmlajši, ki je samostojno prevozil pot, Štiri leta in pol, najštevilčnejša družina, ki je zakolesarÙa v Majski krog, pa je štela šest članov.
Foto: GrupA
Ekipa celjskega Živexa je v predzadnjem krogu skupine za obstanek v 1. ligi malega nogometa v Benediktu slavila s 7:5 in se dokončno izognila izpadu. Za zmago je tri zadetke prispeval Rade Rusmir, po dva pa Milan Adrínjek in Matej Banovšek.
Igralci Živexa so se tako kot že ničkolikokrat na gostovanje odpravili zdesetkani. Tokrat jih je bilo le šest. Ekipa je bila v letošnji sezoni odlična, glede na to, da je bila celotno sezono prikrajšana za treninge, da o financah niti ne govorimo. Slednjih kljub vsakodnevnim obljubam ni bilo, pred skoraj vsako tekmo pa je bil klub v suspenzu, ker ni plačeval delilcem pravice. Tako so igraid venomer trepetali pred tekmami. Vodstvo ni spremljalo igralcev, ki pa so »dihali« eden za drugega in dokazali, da so vredni spoštovanja. Zelo si želijo, da bi lahko tudi v prihodnji sezoni igrali tekme v 1. ligi, a se težava pojavi pri sponzoriranju kluba. Denis Delamea je ponosen na svoje soigralce: »V Benediktu smo bili zaradi poškodb pravzaprav brez menjave. Fantje so dali vse od sebe in pokazali, kakšno srce imajo. Sedaj je na potezi uprava, da se izjasni, ali si želi prvo ligo ali ne. Če bi trenirali dvakrat ali trikrat tedensko, bi bili nedvomno vrhunska ekipa.«
Veliko grobih prekrškov je moral pretrpeti Milan Adri-njek, ki vedno poskrbi za odlično vzdušje v ekipi: »Kdor me pozna, ve, da sem borec. Igralo nas je le pet, od tega trije poškodovani, in dva >stokilaŠa<. a smo se pošteno borili za barve kluba. Vsekakor $1 želimo še nastopati v 1. ligi. Bilo pa bi nesmiselno, Če bi bilo tako kot v tej sezoni. Mi smo >cani vseh car]ev<. Celotni Sloveniji smo dokazali, da lahko tudi brez treningov ostaneš v ligi!«
Živex bo nocoj v Celju zaključil sezono proti Sevnid.
MITJA KNEZ
Zaključek v slogu cele sezone
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnjem krogu lige za slovenskega prvaka v dvorani Zlatorog izgubili s Itimom s 26:25.
TYebanjci so osvojili tretje mesto, Celjani so šele čeu-tl. Doživeli so kar 13 porazov v prvenstvu. Sinoči sta se v Kopru za naslov prvaka spopadla Cimos in Gorenje. Če so prvaki Koprčani, bodo Celjani i^li v pokalu pokalnih zmagovalcev, če pa so najboljši v državi Velenjčani, se bodo morali »pivovarji« zadovoljiti z nastopom v tretjerazrednem pokalu Challenge. Ostaja še upanje na povabilo v ligo prvakov...
DS
Foto: SHERPA
Celjani so dvignili pokal za četrto mesto ..
Tek za zdravje, tek za vse
Jutri bo v Celju tekaški in pohodniški praznik, ki ga organizira Športno društvo Celjan v sodelovanju z Mestno občino Celje in partnerjem, Zavodom za zdravstve* no varstvo Celje.
Štart in cilj vseh tekov bosta na Savinjskem nabrežju. Teka za zdravje, ki bo na različno zahtevnih progah, se lahko udeležijo vsi. ^»Prireditev smo organizirali tako, da je zanimiva za širok krog ljudi, za športnike in rekreativ-ce. 30. maj lahko posamezniki in družine v Celju preživijo v gibanju, teku, dobrem počutju in prijetnem druženju. Za udeležence smo pripravili pokale in nagrade. V okviru tekmovalnega dela bo tek za štajersko koroški pokal,« pravi idejni vodja projekta Nino Cokan, triatlonec in predsednik ŠD Celjan. V celoti bo ravninska proga speljana po asfaltnih površinah s približno tretjino teka v senci. Otroški teki bodo na Savinjskem nabre^u. Družin* ski teki bodo speljani v manjšem krogu, ki prečka Savinjo pri Splavar^u, Ostali tekmovalci bodo tekli v trikUo-metrskih krogih.
DŠ
Ciglarja zamenjal Grgič
Vodstvo Ženskega košarkarskega kluba Merkur Celje ni podaljšalo sodelovanja s trenerjem članske ekipe Želj-kom Ciglarjem.
Dogovorilo se je namreč z dosedanjim trenerjem celjske mladinske in kadetske ekipe in obenem selektorjem slovenske mladinske reprezentance Damirjem Grgičem. Odločitev je posledica trenutnih gospodarskih razmer in manjšega vlaganja v šport, kar bodo v prihodnji tekmovalni sezoni občutili tudi v celjskem klubu. Merkur bo prisiljen za približno četrtino znižati proračun. Zato sta klub zapustili odlični Hrvatici Iva Ciglar in Ivona Matič.
DŠ
hoví tednik
smj

19
Na Celjskem nič posebnega
Ob koncu sezone v ligi UPC
štiri. šest. osem, enajst -to so mesla, ki so jih zasedla štiri moštva s Celjskega, Zlatorog Laško, Hopsi Polzela, Elektra Esotech Šoštanj in Ajpos Šentjur.
Ob tem je imelo naše območje Se tri klube v B ligi. a je žal neslavno propadla zreška Rogia, Rogaška je prišla celo do kvalifikacij za ligo UPC, medtem ko so se Konjice v zadnjih krogih rešile pred izpadom.
Ostali pri željah
Laščam so pred sezono po običaju zamenjali trenerja, pa tudi de) ekipe. Na klop se je vrnil Aleš Pipan, s katerim so povezani vsi naj rezultati »pivovarjev«. Napovedovali so naskok na oba finala v Sloveniji in poskus vrnitve v Jadransko ligo. No. od tega na koncu ni bilo nič. Ekipa je kJonila v poířinalu končnice, v pokalu pa ob nesrečnem žrebu doma izpadla v četrtfinalu- Pipan je imel kar nekaj težav s poškodbami v moštvu, največjo pa s stavko (in nato odhodom) Alija Berdiela. Portoričan je bil do odhoda eden vodilnih igralcev. Na koncu je ob ne-posrečenem nakupu Američana Darelia Jenkinsa, ki je hitro zapustil Tri lilije, ekipa ostala na najbolj občutljivem mestu, mestu organizatorja igre, samo sTadejem Koštomajem, in to v odločilnem delu sezone. Sicer je v prvem delu ekipa doma enostavno pometala z nasprotniki, odličen je bil nakup izkušenega Daria Kreji-ča in Američana Vincenta Hunterja, ki sta postala ob
Med tistimi, ki so prikazali manj od pričakovanj pri Zlatorogu, ja tudi Miloš Miljković.
kapetanu Nejcu Strnadu nosilca igre. Začetek lige za prvaka je bil katastrofalen, nato so sledili serija zmag, preboj v polfir^ale prvenstva in odličen odpor proti Unionu Olimpiji. Končno oceno bodo sicer dali odgovorni vklu-
bu, naša ocena {od 1 do 5) pa je slaba trojka.
Poškodba Kinga
Polzelani ali bolje rečeno njihov trener Boštjan Kuhar so že po lanski sezoni napovedo-
vali veliko okrepitev. To se je nidi zgodilo. Odlični Shawn King, ki je na Polzelo prispel po zaslugi Bena Udriha, je bil namreč pravi polzelski kralj in nidi prvi ^alec lige. Ob tem so v klubu z rezultati in vse botj polno dvorano rasle tudi ambicije, zalo sta med sezono prišla še Hrvata, sicer stara znanca slovenskih parketov, Marko Šamanić in Vladimir Anzuiovič. Vse skupaj je prineslo veliko veselja odličnim Hmelj boysom, ki so bili ena gonilnih sil moštva, in ostalim navijačem. Ob manjSih težavah s poškodbami so Hopsi odlično pluli celo proti polô-nalu prvenstva, nato je sledil šok. Najprej poškodba Kinga. nato še poškodba in operacija trenerja Kuharja in vse se je sesulo. A pozitivna ocena sezone vsekakor ostaja - štirica.
Zadeli $ Cerarjem
v Šoštanju so pred sezono dali ekipo v roke večletnemu pomočniku prvih trenerjev Borutu Cerarju. Zadeli so v polno, Čeprav mno^, tudi zelo blizu kluba, vanj niso verjeli. Cerar je uspel sestaviti mlado, a homogeno ekipo, v kateri je največ pooblastil na parketu dal organizatorju igre Niku [vaoovi-Ču io izkušenemu Eraestu Novaku. Zadel je v polno, enako tudi zokrepitvami sredi sezone, še posebej z Bal-Šo RaduDovićem, ki je ob omenjenem dvojcu in Deja-nu Ćupu tvoril okostje ekipe. Med sezono so želeli dvoje, ki je med seboj nekoliko skregano: rezuhat in igranje mladih. Cerar, ki sicer daje
priložnost niladim, se je od-ločQ za rezultat, kajti v primeru, če se ne bi uvrsti) v ligo za prvaka, bi bil njegov status Še kako vprašljiv. Ekipa je zadržala prisotnost v zgornjem delu tabele, z igrami uspela bistveno bolj kot prej napolniti svojo dvorano, ob tem pa so tudi mladi dobili kar nekaj mijiutaže in potrebnih izkušenj. Te je dobil tudi Cerar in od njega se lahko še veliko pričakuje, enako kot od ekipe, ki bi v večini morala ostati skupaj. Če želi narediti korak naprej.
Preveč tujcev
Sentjurčani so v sezono krenili s povsem novo, a kot se je izkazalo, z ne najbolje sestavljeno ekipo. Trener Boštjan Kočar je na začetku skupaj s fanti iskal igro in rezultat, a mu ni uspelo. Ni bilo namreč niti enega niti drugega, vse skupaj pa je bilo posledica poznega sestavljanja ekipe, za kar Kočar še zdaleč ni edini krivec. No, v klubu so naredili tisto, kar je najlažje, in na klop vrnili Damjana Novakoviča, ki je bil po sicer dobri sezoni v Laškem brez kluba. Novakovič je najprej začel pometati znotraj eiupe, se »lovil« skupaj s fanti, a tudi »lovil« zmage -težke, a vendar. Bkipa je vse bolj dobivala fizionomijo, škoda le, da je b ilo v njej kar pet tujcev, kar je za Šentjur odločno preveč. Adrugačne-ga izhoda v boju za obstanek ni bilo, cilj, torej obstanek v ligi, pa je opravičil sredstvo. Sentjurčani so odslovili vse tujce in so v tem trenutku praktično brez ekipe, zato jih
Žalčanke zelo dobre, Celjanke slabe
Simon AGč pr«l startom. Ko je pritekel na dli je spil poSrek ali dva in stekel v dolino do avta, potem pa se je odpafjal na še eno tekmo na Garenfsko.
Alič popravil rekord
Juriša na Grmado se je udeležilo 125 tekačev. Med njimi je biJo 20 otrok in nekaj izjemno čilih tekmovalcev v >»zrelih letih«.
Simon Alič je spet suvereno opravil s progo. Premagal jo je v 16 minutah in 54 sekundah. Svoj rekord je izboljšal za 10 sekund in pospravil v žep sto evrov.
DŠ, foto: GrupA
Rokometa šice Celeia Žalca so sezono zaključile z zmago. Po najnižjem porazu v Zagorju na prvi tekmi so na povratni povsem dotolkle tekmice, s 35:23.
Najboljša strelka je bila Krhlikarjeva, ki je dosegla 13 zadetkov, 6 jih je prispevala Grčarjeva. Žalčanke je uspešno vodil Aleš Fi-lipčič, njegov pomočnik Milan Ramšak pa je dejal: »Ekipa se je na povratno srečanje odlično pripravila, 2e na prvi tekmi smo bili blizu uspeha, na drugI pa je manjkala naša glavna igralka Petrinja. Tehtnico sta prevesili naša izkušenost in večja želja po uspehu. Zaradi odhoda nekaterih igralk pred sezono smo igro počasi, a vseskozi stopnjevali in ob koncu zasluženo osvojili tretje mesto. Želimo si, da ekipa Žalca ostane v slovenskem vrhu. Dopolnjevali jo bomo z igralkami iz mlajših kategorij, skušali pa bomo

Tomaž Čator
pridobiti kvalitetno igralko na zunanjem položaju.« Ekipa si je zagotovila nastop v evropskem pokalu. »Situacija je vedno težja. Verjamem, da se bodo v našem kraju našla sredstva, da bi dekleta svoje znanje preizkusila tudi izven meja. Ženski rokometni klub
Žalec je v samem državnem vrhu že 20 let in bi si to vsekakor zaslužil,« je dodal Ramšak.
T\idi rokometašice Celja Celjskih mesnin so sezono zaključile z zmago, toda pi-rovo. Doma so ugnale Kočevje z 31:25, toda vseeno zasedle zelo skromno osmo mesto, saj so prvi dvoboj izgubile z razliko devetih zadetkov. Zapušča jih trener Tomaž Čater: »Osmo mesto ni neuspeh, saj nas je zapustilo precej igralk. Odhajam v Združene arabske emirate na povabilo Nika Markoviča, ki je selektor moške članske reprezentance. Tam bom njegov pomočnik, vodil pa bom mladinsko in kadetsko reprezentanco. Že dlje časa sem si želel voditi roko met a še, marsikaj bi se še rad naučil, zato sem sprejel ponudbo.«
MITJA KNEZ DEAN SUSTER Foto: SHERPA
skupaj z NovakovjČem (bržkone bo ostal) čaka sila težko delo.
Rogaška ni obupala
Rogaška je pozitivno presenetila. Moštvu Borisa Zrin-skega ni veliko manjkalo, da bi se po 13 letih vrnilo v A ligo. Če ne bi bilo poškodb Žige Ravnikarja in Veljka Petranoviča pred oziroma med kvalifikacijami, bi morda lahko celo pisali o peti ekipi s Celjskega v ligi UPC. Ta ostaja cilj ambicioznih Sla-tinčanov v naslednji sezoni, saj imajo veliko podporo gledalcev. Redko jih je bilo videti manj kot 500. Česa takšnega ni imel skoraj nihče v A ligi.
Konjičani so se rešili naj-huj Šega, a Šele v finišu prvenstva. Po slabem štartu in mrku sosedov tz Zreč sta se v Konjice vrnila trener Slobodan Benič in igralec Boštjan Sivka, ki sta pomagala v boju za obstanek. Počasi bi lahko uvideli, da morajo že na začetku sestaviti močnejšo ekipo, kajti životarjenja in boja za obstanek si konjiška košarka nikakor ne zasluži,
O Rogli je bilo že dovolj zapisano, žalostno je, kako je klub nehal delovati sredi sezone. Vprašanje pri tem je tudi, kdaj se bo člansko moštvo tega Iduba znova sestavilo in postavilo na noge. Minili bo moralo Še veliko časa, da se ponovijo leta, v katerih so bili Zrečani tudi v zgornjem delu slovenske košarke.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
■a'
PANORAMA
ROKOMET
I. SL. 10., zadnji krog lige za prvaka: Celje Pivovarna laško - Thmo 25:26 (13:12); Gajič, Furlan 6, Toskič, Ko-jič 3, Sulič, Kokšarov 2, Gregore, Kozlina, Peskov 1; Mi-klavčič 9, Kovalenko 6.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 2S,_5.
MALI NOGOMET
1. SLMN, za obstanek. 6. krog, Celje: Živex • Sevnica (20).
Sobota. 30. 5.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 26. krog, Rogaška Slatina: M on s Claudius - Šmarje» Odranci - Dravi nja, Šmartno - Crenšovci, Štore: Kovinar - Simer Šampion (vse 17).
Štajerska liga. 25. krog: Šoštanj • Rogaška, Zreče - Bu-kovci (obe 17).
iiiimii,raiiiocelj«,coiii
it» 41 - 29« iMj 2009

.v
SPORT
Točno 40 let laškega kluba
Slavnostna skupščina Košarkarskega kluba Zla* torog Laško ob 40-Ietziid obstoja je bila v torek v Srebrni dvorani Zdravilišča Laško, skrbno pripravljena je trajala slabo uro in minila v (ličnem vzdušju, ki pa se je seveda stopnjevalo po njenem uradnem koncu ob obujanju prijetnih spominov.
Na današnji dan pred štirimi desetletji je bil klub registriran pri Medobčinski košarkarski zvezi Žalec. Predsedniki kluba so bili Janez Križnik. Jože Krašovec, Ru-
di Pasarič, Jože Sadar (kar 22 let, zato je postal častni član kluba) » Boško Šrot (LaS-čani so tedaj postali pokalni prvaki Slovenije), od leta 2D06 pa je na čelu Miro Firm» ki je ob koncu govora poudaril: »Nekateri naši tekmeci so imeli v svojih dvoranah več sedežev kot pa mi prebi-valcevl« Laščani so bili leta 2000 udeleženci evrotige.
Za izjemen prispevek k razvoju KK Zlatorog l^ko so plakete prejeli »fantje iz prve generacije«, Janko Deželak, Go-razd Setina (v klubu vseh 40 let!). Iztok Setina, Marjan De-
želak, Štefan Grosar, Silvo Remškar, Radovan Sernec, Branko Seme, Marjan Babič, pokojni Melhior Babnik, Peter Kačič in Božo Pavlovič, pa tisti, ki so jim sledili, Srečko Lesjak, Mirko Zupan, Alojz Požin, Dani Lapomik in Simon ZdolŠek, ter tisti, ki jih je kasneje občudovalo največ gledalcev, Matjaž Tovornik, Žarko Vujović, Mi-leta Lisica, Miljan Goljovič, Goran Jurak, Sani Bečirovič in trener Ale§ Pipan, ki je nedavno srečal Abrahama. 30 let so v klubu Srečko Lesjak, Zdenko Lipovšek, Jože Sadar, Bojan Košak in Miro Firm, 20 pa Aleš Antauer, Janko Deželak, Dani Lapomik, Vlado Pipal, Alojz Požin in Simon Zdolšek.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Z leve sedilo Stojan Zor, Š8 vedno dctiven kosarkarv wteranski vnti, Ató Pipan, Id jeZbto^ uspehov. Miieta Lisica, najbop strolsc Zlatoroga v saštevku vsoh prvoligaških sezon, Ma^Tovornk, khjbski rekonler po števflu doseženih toSt na eni tekmi v treh tekmovai^ii (drovnem prvenstvu, slovenskem pok^ in evropskih pokalAi), Sebastjen Krašovec, Pipanov pomo&iik vSanskem mdftvu, Dartto Lesjak...
TEK ZA ZDRAVJE CELJE
Zabavni program po Ti
Prireditev bo potekala nabrežju za glasbeno
ravje in uvod v poletje v Ceiju
kem
otroškega Igrišča.
Program pHrtdHve: ...	— ^
ff^-U" urera;dičnlt0B(^|átoř=-io21km) RAZGUkSTTEV RBfSKph^MiH TÍK^^ podgIKev naqg^^^ * 11 ^ zabava z glasb^usELo^o ANO ROTAR 15? Zabava z gltt^TfÇOStom LUKOM MARKUSEM 19^ zabava zglasl^i^j^stjo IRIS ' 20* zabava z gldsb&K).daipino 4 play

Med odmori vas bo	dobra giasba z DJ-jem.
Otroci imajo v r>eposfedni b In pa napihljiv	^

Vablje
Med|Sct pokrovitelj:
novitednik raciiocelje

j^SÍa^t^yjexotn


PORTRET TEDNA SELEKCIJA U-12
^î, .v^ .y. K«,.. • M v' ■ ; •

Armo/ zHia^outUceir

SELEKCIJA U-12
NOGOMETNA ŠOLA
O selekciji
h nd» ebpt U-12	nâpQrnsgi treninga, ima ač^ rrer^iTaTi 21 juliia
2006, vfnfs pa odl9faii vffiko çrs'ensAiitih ï\i ptijâie^^kih liktm fkipo je m sfttavijáio 30 igfskff. v^ndâr po pnpri^vđt). I« ur» ^ ofvavjif u nuibof^nn Pohof)u	prv«n5iYđ. rd^dNil t^talce qi^ m kvallKio iiehn^no m tekticno
ni ui9ik(i ?eío dobro povezala, p<K]e<}:čm}|« bi^ delovno v^dus^vnjefirs^^dd oâ 9k} yfs(^m nivoru.
Tteningi
pote^afo vesníma na SUhi (Oet<, Z nar$;eftm v prerekletn obtlcb^ vno u<Iovoijn<« saj smo oçromno iienirâh m ludi vsetnfl^o veliko tvarM^li. (kt ekipi imaiđ dobre pogoie 2i dele. ^la rremngih je pnutnœi igralRv dobra (ikupaj SS^h VelAio smo imeli leoretířnega dela: vidf<»ana{ize. «aiezanio^ ipd. Rezerve pavHíirovirvlinduslneiTi tfefu Igralcev doma (tehnika • navd>an|e na zo^ udar<i m vaje mof). Napte^k igrakev jelepdviden, predvsem igiakčv ekipe A, kiubilivestrening. Splowcîlje. ki smo si jih pred sejono, smo u^pesr^o uresni^ilt. Debvr« vzduš^ je na visokem mvoju in iQrďk) radi prih-^ja^anâtr^^ing
Tekmovanja
Rezultad Tekmovan; » dc^. Veseli nas iie}Sivo. smo lu neh (etmh pokaiah vehko nogometnega znanja in bili botjii nasprotnik. V iserwnem p(0(»u smo na pravi poli m imamo kvaliteto, saj smo v ign vse na'^proimke. Na rekmati [^stepajo predvsem naslednji tçraki: Zupani, Močit Sred, ^ti, ^rtius, Juruii^. iofia, Petek, S^arnvif. Ozumhur, Bixâr, Močnik, kihn.
Tret^er
Simon Rozman
ÍAJu
m
novi tednik
21
Obtožena Gregor Bfftovsek (levo) in Nenad IVBnmc (skrajno desno). ŠuSfa se, da prna krivde ne bodo mogfi dokazal
Dobiva primer umorjenega Volka nove razsežnosti?
Pojasnjevanje usodnega dne, ko je umrl Matjaž Volk -Dvakrat prekinjeno sojenje zaradi čakanja priče ...
Na Okrožnem sodišču v Celju se je v torek nadaljevalo maratonsko sojenje Nenadu Miroviču in Gregorju Bri-tov$ku. Obtožnica ju bremeni umora in naročila umora 25-Ietnega Velenjčana Matjaža Volka leta 2002 v Ljubljani. Tja naj bi ga spremljal Mirovič In ga nato ustrelil s pištolo, ki je olkoU niso naSli. Oba obtožena očitke ves čas zavračata. Od umora dalje se ves čas govori» da je v ozadju goljufija z avtomobili, vendar je torkovo zaslišanje ene od prič pokazalo še na nekatere podrobnosti, o katerih se kaj veliko med sojenjem nI slišalo ...
Čeprav se sojenje zdaj vie- bi moral usodnega dne vrni-
če že več mesecev, ni videti, da bi se kmaiu končalo. Primer je zanimiv predvsem zaradi številnih podrobnosti, ki se skoraj v ničemer ne ujemajo. Britovšek trdi, da je Miroviču dal pištoio, Mirovič pa, da o pištoli ne ve ničesar in trdi, da v Ljubljano z Volkom ni šel. Vračal pa se je iz Ljubljane, vendar se taksist» ki ga je peljal, ne spomni, ali je bilo to na dan brutalnega umora. Je pa v torek (končno, sodnik gâ je menda kot pričo vabil kar petkrat na obravnavo) na celjsko sodišče uspel priti Miran Obrez. Ta je od vseh do zdaj zaslišanih prič povedal marsikaj morda celo novega za ta postopek. Volku, ki je bil znan po tem. da je posojal denar,
ti 150 tisočakov, a ker jih ni zbral, tako pravi Obrez, se Volk ni usta^ v Domažalah. Toda Voik naj bi pred odhodom več osebam dejal, da gre še po nek denar ravno v Domžale,
Obrez je tudi zanikal, da bi Volku dolgoval še več denarja, kot je bilo to zapisano v pokojnikovih zapiskih o dolgoviL Ali so bile to obresti ali pa je šlo za drugega Obreza, je dejal senatu. Nekaj vprašanj mu je postavil tudi dnígoobtoženi Bri-tON^ek in takrat so na dan prišle še nekatere stvari. Od tega, pri kom si je bilo takrat možno sposojali denar v Velenju, do tega, da naj bi se Volk ukvarjal celo z zavarovalniškimi goljufijami in s
sumljivim poslom z zlatom. Ravno posel z zlatom nam )e Britovšek omenjal že pred leti v pogovoru, vendar se v sodni dvorani o tem ni postavljalo veliko vprašanj.
Je pa Obrez, zatem ko ga na več obravnavah preprosto ni bilo, v torek zamudil, zaradi česar je predsednik senata kar dvakrat prekinil obravnavo. Pričo so tako sodnik, senat, odvetniki, tožilec, obtožena in oče pokojnega kar nekaj Časa. Sodnik ga }e na koncu torkovega sojenja še vprašal, ali ima morda s prihodom na sodišče kakšne stroške. Na srečo je odgovoril z ne, v nasprotnem primeru bi bil njegov odnos do sodišča - drugje bi ga namreč ostro kaznovali -celo poplačan z davkoplače-valskim denarjem. Malo za hec in malo za šalo je bilo med novinarji slišati, da smo menda edini» ki na sojenjih najbolj vestno sedimo in se držimo rokov sodnih obravnav, a nas sodniki nikoli ne vprašajo o stroških, kvečjemu nas kdaj »skritizirajo«...
SIMONA ŠOLINIČ
Invalidi spet med mlade
Društvo paraplegikov JZ Štajerske še vedno pripravlja preventivni projekt Še vedno vozim - vendar ne hodim. Gre za eno vidnejših preventivnih akdj v cestnem prometu ne samo na našem območju, temveč šiiie, v kateri invalidi sami predvsem mladim v osnovnih in srednjih šolah predavajo o nevarnosti v promeai, Kar trećina Članov društva je namreč na invalidskem vozičku pristala ravno zaradi hudih prometnih nesreč. Včeraj se je začelo predavanje tudi v medpodjetniškem centru v Velenju, kjer se bodo zbrali dijaki Šolskega centra Velenje. Poleg dništva so se v projekt vključili še polidšti ter člani združenja šoferjev In avtomehanikov.
SŠol
Zlata kokoš za Kameníka?
Se Kameníku vse bolj obeta dolgoletna zaporna kazen? - »Gnoj slovenski
Na Reki se te dni nadaljuje sojenje Kristijanu KamenJku In veČ kot desetim obtožencem zaradi tihotapljenja heroina iz vzhodnih držav na Hrvaško. Zatem ko so v ponedeljek prebrali 33 strani dolgo obtožnico, zdaj v vročini reške sodne dva* rane poslušajo tajno posnete telefonske pogovore, tudi takšne, v katerih je nekdo potožil, da mu Kamenik ni niti Čestital za rojstni dan. še manj kaj kupil... To naj bi svoji ženi dejal Marijan Surjan z Reke, ki naj bi bil poleg Kameníka eden glavnih ljudi v narkoskuplni.
Kot je znano, Kameniku obtožnica očita> da je preko svojOi mednarodnih poznanstev nabavljal heroin, ki so ^ na Rdro dostavljali mesečno. Suijan naj bi drogo nato spravljal na ulice. Oba pa naj bi se sama spretno izo^'béda kakršnemu koli neposrednemu stiku z drogo. Ko je Kamenik dobil od Suijana naročilo, naj
bi »svojim ljudem« dejal, naj drogo prinesejo na določene lokadje in skrite kraje. Ko so se oddaljili, so po drogo prišli Suijanovi »diler-ji«. Kamenik se brani z molkom, češ da o »nobeni àio0 ne ve ničesar«. Suijan pa trdi, da ga sicer pozna, toda z njim ne posluje, ne ve niti, s Čim se Kamenik ukvaijâ. Čeprav se je tu ujel v laž, saj naj bi bilo iz telefonskih posnetkov dobro slišno, da je Kamenik na njegov rojstni dan čisto pozabil, ru mu dal niti »bele snovi«. »Pomisli, jaz pa sem mu za rojstne dneve kupoval parfume, gnoj slovenski. Jaz mu pa nosim mesečno 15 tisoč evrov, sem njegova ^ta kokoš.../... brez mene bi bil poslovno mitev ...« naj bi bilo posn^o, pišejo te dni številni hrvaški časopisi Obravruva se n^laljuje tudi danes. Mno^ pa že menijo» da lahko Kameníka v zapor za nekaj let pošljejo ravno njegove zlate kokoši...
SŠol
E e
u
•i "S
SJ
o ^
m
è
E o
Za obračun v Tajhtah več ovadenih
Šentjur^ policisti so končali s preiskavo dogodka v Tajhtah na Planini pri Sevnid, ko sta pred več kot mesecem dni med sabo obračunali dve skupini domačinov. Na celjsko okrožno državno tožilstvo so za vpletene v spor in pretep podali več kazenskih ovadb.
Kot smo že pisali, je na mirnem območju pri brunarid Tajhte med sabo obračunalo kar šestnajst domačinov, starih med 20 in 30 let. Nekateri izmed vpletenih v obračun, v katerem so mladostniid uporabili tudi motorno žago in sekiro ter enemu od domačinov povzročili hude telesne poškodbe» so policistom že poznani. Dva izmed mladostnikov so kazensko ovadili zaradi soma nasilništva in enega zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. V skupini domačinov, ki se je v začetku aprila zbrala na pikniku ob jezeru Tajhte, pa so policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva ovadili sedem oseb in za enako kaznivo dejanje osumili tudi do sedaj še neznanega storilca. Prav tako so zoper njega podali kazensko ovadbo, saj naj bi bil neznanec osumljen spolnega riasilja. Policisti so dogodek preiskovali več kot mesec dni, saj je bilo potrebno pojasniti več okoliščin obračuna in zaslišali večje Število vpletenih. Incident ob jezeru Tajhte se /e zgodil naključno, čeprav je bilo zanj več vzrokov, posredi pa je bil tući alkohol.
MATEJA JAZBEC
Ovadeni zaradi tatvin in vlomov
Celjski kriminalisti in policisti so preiskali večje število drznih tatvin in vlomov v stanovanjske hiše. Tatvin sta osimiljeni dve starejši ženski z območja Celja.
Z različnimi izgovori sta prepričevali oškodovance, da so 'ju spustili v hišo, kjer jih je nato ena od njiju zamolila, dnjga pa preiskala prostore in odtujevala predvsem denar. Oškodovali sta večinoma starejše ljudi, ki živijo na samem, izven strnjenih naselij. Preiskovalni sodnik je zanju odredil pripor.
Ovadena sta tudi moška, doma z območja Maribora, ki sta lani decembra in februarja letos vlamljala v stanovanjske hiše na širšem območju Celja. Skozi okno ali balkonska vrata sta s pomočjo izvijača vlamljala v hiše, kjer sta odtujevala predvsem denar in zlatnino.
MJ
ptKWK
piicwtc
^ >


RadiaCeljS

VOJNIK	OD 14. URE

22
BRALCEV
hoví tednik
Uredniltvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14. oziroroa največ 3.000 znakov. Daljše prispevke kiaj^mo v urednlltvu oziroma jih avtomatično za\^iiemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pi-smâ podpisana iit opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja» na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpiSemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
L PREJELI
Pomagajmo živalim v stiski
Koliko trpljenjabi živalim prihranili. Če bi se ljudje že končno zavedaii, da tudi one čutijo in občutijo podobno, kot mi. Na žalost so grozodejstva, ki jih utrpi milijone in milijone nedolžnih živali, nepopisna in kar je še hujše, so žal delo človeških rok.
Poletje je tu in vroči, soparni dnevi so pred nami. To je za živali čas posebnega trpljenja. ki ga morajo prenašati zaradi hude vročine. Zaščitniki živali opozarjamo vse lastnike rejnih in domačih živali, ki z njimi neodgovor-
no ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Ta nebogljena bitja so odvisna samo od vas> kajti same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo v svojem okolju brez trpljenja, bolečin, stisk in strahu, naj ne bodo žejne (přepotřebná sveža voda) in lačne, njihovi bivalni prostori naj bodo čisti in večkrat prezračeni. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gos-podaiju zvesto služijo in čuvajo njegov dom in imetje, zato ponovno opozarjajo vse lastnike, naj ne puščajo psov v tej vročini in sončni pripeki, poskrbite, da imajo na razpolago vedno svežo, čisto pitno vodo ter vsakodnevni dvakratni obrok zdrave hrane in kar je najbolj po-
membno, da počivajo v senci. Mladiče do enega leta hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga 5 do 6 m. ovratnica pa usnjena in ga ne sme stiskati in drgniti. Skrajno nečloveško in nedopustno je ovijanje vratu p$a z verigo, vrvjo ali celo žico, saj se mu le-ta dobesedno za-žre v meso. Psa večkrat skr-tačite, da mu odstranite odmrlo dlako in zajeda I ce: bolhe, klope in drugo. Njegova uta naj bo lesena s pred-prostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi spremembami- Psa, ki je večinoma priklenjen na verigi, peljite na sprehod oziroma ga večkrat izpustite, da se sprosti. To je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov. Čutiti mora, da je član družine, zato ga ne pustite osamljenega, kajti v tem primeru trpi in se počuti zavrženega. Vsakodnevno pozornost moramo posvetiti tudi vsem ostalim živalim (psom, mačkam, pticam, skratka vsem maJIm živalim] v stanovanjskih blokih,-kjer i majo zelo omejeno gibanje. Vedno naj imajo na razpo-
Izid žrebanja
Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do Četrtka, 28. maja 2009:
1.	nagrada - ziata kocka Adamas: Ana Selčan, Pod lipami 16, 3000 Celje.
2.	nagrada - majica in lonček NT&RC: Jože Laraper, Griže 117. 3302 Griže.
3.	nagrada - majica NT&RC: Robert Rojnik, Log 30, 3252 Rogatec.
Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju.
FARAONOVA ZLATA
KOCKA SREČE

lago dovolj čiste, sveže pitne vode, prostori naj bodo dnevno prezračeni in ne pozabite na večkratne vsakodnevne sprehode, ki so predvsem nujno potrebni psom.
V primem bolezni živalim priskrbite pravočasno veterinarsko pomoč. Nikakor ne smemo pozabiti, kako so v tem času žejne naše ptice. Nastavite jim nizko, plitko, široko in nekoliko težjo posodico s pitno vodo, da se lahko tudi one odžejajo. Hvaležne vam bodo. Prav gotovo ste že srečali v mestu ali na podeželju begajoče, prestrašene, lačne in žejne mačke, ki so jih brezvestni ljudje zavrgli, dobro zavedajoč se. kakšna kruta usoda jlb čaka. Veliko ljudi hodi mimo njih neprizadeto, marsikdo jih preganja vse mogoče nehumane načine, !e malo je tistih, ki jim ni vseeno. Preden si nabavite kakršno koli žival dobro premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo samičk ali kastracijo samcev. Ljudje se moramo končno zavedati, da imajo živali vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne.
Geslo svetovne zveze za varstvo živali je: »Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice!«
ŠTEFKA KURENT, Članica Društva proti mučenju živali Celje
Kako popraviti krivice
Tega seveda tudi jaz ne vem. l\idi ne vem, če sem čisto pravilno zastavil naslov članka. Vendar sem se tako odločil in naj tako tudi bo. Smo pač v času, ko vsi iščemo lûivce,
Naj si bo za gospodarsko krizo, za izbrisane in njihovo zahtevo za izplačilo odškodnine, za prepočasne denacionalizacij ske postopke bivših veleposestnikov oziroma bogatašev, za prenizke pokojnine bivših generalov, ki so poveljevali agresorski JLA v napadu na Slovenijo ali pa za ukradeno obdobje 15, IS, 21, 24 mesecev prebitih v JLA, ki se nam ne šteje v pokojninsko dobo, ali pa za učno obdobje (praktični del), ko smo delali v proizvodnji, kjer smo bili vajenci izjemno poceni in zelo ponižana delovna sila. To so neizpodbitna dejstva. O tem sem že večkrat tudi pisdl in dobil na stotine pisem v znak podpore iz celotne države. Tega obdobja se marsikdo spominja z ve-hko grenkobo, sa^ se je v marsikaterem podjetju delalo takrat v zelo težWh delovnih pogojih, včasih celo nemogočih. To sem pač skusil tudi na svoji lastni koži in to ni sedaj nobena politična demagogija, če bi mi jo pač želeli podtakniti. Ali ni to tudi velika krivica, če si je kdo npr. sam dokupil čas služenja vojaškega roka ali pa mu ga je zaradi dokupa let, da so se ga čim prej znebili, kupila celo delovna organizacija, potem pa ti
za nameček država do konca življenja odteguje od borne pokojnine cca, 3 odstotke? Komentar verjetno ni potreben in je popolnoma odveč.
Kadar koli sem o tej temi, ki jo načenjam tudi danes, obvestil različne predstavnike našega političnega življenja, bodisi levega ali desnega pola, med drugim tudi varuha človekovih pravic (prejšnjega), vedno sem brez izjeme dobil enak odgovor, Češ »da sedaj pa res ni čas za to«. Ja, da ni čas za to ... Kdaj hudiča pa bo? Tega verjetno tudi sam Bog ne ve?f
In če je kdaj, je sedaj najboljši čas. Mislim zelo resno, lepšega trenutka ni. V svežnju ukrepov naj vlada sprejme tudi tak ukrep oziroma zakon, ki bo ljudem omogočil, da se bodo lahko tudi zaradi teh pogojev dostojno upokojili, in ne da le na cesto vržejo kot kakšno smet ali dobesedno nažene-jo kot kakšnega psa, kar je žal tudi praksa v nekaterih podjetjih.
V obrazložitev od pristojnih služb ponavadi dobim odgovor, da takrat ni bilo urejene zakonodaje (kot, da tega ne bi vedel sam), da se ni vplačevalo v pokojninsko blagajno, v mislih imam seveda čas služenja v JLA. Praviloma si služil v oddaljenih krajih takratne skupne domovine Jugoslavije, moral si biti na voljo 24 ar na dan, rokovati z eksplozivnimi telesi, govoriti v tujem jeziku, gradili smo mostove, ceste in vodovode, prekinjen nam je bil osebni dohodek, delovna doba in kar lepo obdobje mladosti. To nam je naredil takratni zakon o .bbvojaških obveznostih«. Seveda, čisto normalno In razumljivo, danes krivca nil Res pa je tudi nekaj, starejši ko postajam, vedno bolj spoznavam in ugotavljam, da nam navadnim smrtnikom ni nikoli naklonjen čas in to žal ne prej, ne sedaj in ne v prihodnje. Res žalostno.
Ko zaključujem s tem člankom, ugotavljam, da je to obdobje oziroma prebit čas v JLA in praktični del vajeniške dobe nekako odpisano. Torej, v Sloveniji ni samo »izbrisanih«, temveč nas je veliko tudi odpisanih.
SREČKO KRIŽANEC Štore
I ZAHVALA
Prazničen dan
Prvi sončni žarki so že zgodaj zjutraj naznanjati lep, praznično obarvan dan. Po njem smo hrepeneli vsi, ki smo se v soboto, 23. maja, zbrali na parkirišču pred hotelom v Žalcu. Medobčinsko društvo Sožitje Žalec je namreč organiziralo ekskurzijo za otroke in odrasle z motnjami v duševnem razvoju ter njihove spremljevalce. Kar 87 se nas je zbralo in nato z dvema avtobusoma odpeljalo proti Notranjski in Primorski. Da bi ne manjkalo glasbe in pesmi, smo vzeli s sabo še mladega harmonikarja Roka. V zraku je bilo moč čutili dobro voljo in pozitivno energijo, obrazi pa so Ža-
reli od pričakovanj. Naša vodička, gospa Mija, je znala spretno ponuditi ravno pravš-njo mero zanimivih razlag.
Maš prvi cUj je bil ogled ene izmed največjih slovenskih naravnih znamenitosti. Postojnske jame. Mnogi so bili prvič v njej, posebej še naši otroci. Zato nas je potiho nekoliko skrbelo, če ne bo morda koga strah globine in nevsakdanjega pohod-ništva. Pa $e je izkazalo, da imamo, kot že mnogokrat doslej, starši nepotrebne strahove. Otroci so namreč uživali v vožnji s podzemnim vlakcem, ob sklanjanju glav In čudovitih podobah, ki so jib skozi tisočletja izklesale naravne sile. Da je Postojnska jama znana po vsem svetu, smo se prepričali tudi sami, saj je bilo v njej skoraj toliko Japoncev kot nas. Pot nas je peljala naprej, morju naproti. Tam smo bili močno presenečeni, da je že v predsezoni obisk tako velik, prav tako smo se čudili, da so itmogi od njib že prav pošteno uživali v plavanju in sončenju. Popotniki z našega avtobusa smo se v Portorožu vkrcali na turistično barko in z njo prepluli skoraj ceio slovensko morsko pot. Rok je raztegnil meh, po morju je zazvenela slovenska pesem, ki so ji z veseljem prisluhnili vsi, ki smo jih med potjo srečevali, celo galebi. Dobra volja je v teh trenutkih dosegla neizmerno razsežnost. Svoj delež je k temu pridala tudi izjemno prijazna posadka, ki je ob plovni pustolovščini poskrbela tudi za to, da smo se prijetno okrepčali.
Po pristanku v Strunjanu je odplula na pot še naša druščina z drugega avtobusa, mi pa smo tačas uživali na pomolu. Po skupni večerji, u^t-kih ob panoramskem razgledu na naš Jadran, plesu, petju, šalah in smehu smo se odpeljali v Savinjsko dolino. Srečni smo bili. ker smo znova doživeli prijetno druženje. Druženje z ljudmi, ki imajo zaradi podobne usode tudi podobne izkušnje, težave in občutja. Zato morda znamo Še bolj ceniti vse lepe trenutke, ki jih preživljamo skupaj v dobro naših otrok in družine v celoti.
Hvaležni smo za vsa skupna srečanja, ki vsako leto potekajo v obliki ekskurzije, vikend seminarja, piknika, pohodov, plavanj v termalnih kopališčih in podobno. Hkrati pa se zavedamo, da se za vsemi tovrstnimi srečanji skriva mnogo dela in zavzetosti posameznikov, med katerimi želim posebej izpostaviti predsednico društva Darjo Cencelj, tajnika Sama Red-naka ter Ivanko Venišnik. Njihova vloga je v zadnjih letih najbolj izrazita, čeprav se jim s svojimi idejami in pomočjo pridružijo tudi drugi prizadevni člani.
Zahvaljujemo se, gotovo v imenu vseh udeležencev te ekskurzije, za odlično organizacijo. za premišljeno izbran cilj potovanja in enkratno vzdušje.
MARUA KRONOVŠEK z dolžino, Parižlje
Kamniti osamelci
»Velikan, ki )e živel nd Rđđuhi> je dâl kože in kamnito iglo Velebabi ter velel: »TakSno srajco mi seStj, da me tudi v najhujši zimi ne bo zeblo!« Velebaba je nabrala v hosti dolge In debele vitice srobotovine, jih vdevala v iglo in šivala iz dneva v dan, da bi možu sešila srajco. A preden je srajco končala, se je od vrha Raduhe planine odtrgala skalina, zgrmela na irèto, kjer je sedela Velebaba. ter jo ubila. Ko se je velikan vrniJ z lova na domačo irato in zadedal mrtvo ženo, je zatulil, da je odmevalo od planin. Žalosten in besen je pograbQ iglo ter jo zalučal v dolino, da se je ob cesti nad Savinjo zapiknila v zemljo, kjer je Se danes. On sam se je skril v zijalko. da ga nikoli več ni videla živa duša.«
Ta pripovedka Lojzeta Zupana in Dušice Kuna ver iz knjige Slovenska dežela v pripovedki in podobi je ena izmed razlagalnih pripovedk, ki na posreden aH na neposreden način govorijo o naravnih posebnežih - kamnitih osamelcih.
V hrvaški Istri se nahaja pravljično lepa Vran j ska draga. V kanjonski dolini, globoki več kot 100 m, so atmosferski vplivi napravili čudežno pokrajino. Številni stolpi kar tekmujejo po svoji vitkosti in eleganci in so zelo prikladni za plezanje.
Osamelecv Hudičevem grabnu
PO SKANDINAVUl MNOfiDKAPPA &PRSST0lNia,11ĐNf, [imo) ODHODI: 27.6., 167. IN 6.8.,
aMAiod1.39S€
$KOTSUIJN1l.,5IN6DNliinuH ODHODA: 24.06. JSJN 20.07.,0)., 19.1N24.08. CENA!Od887€
lentil iinnfiiiaa
iMUK H0TEIDIZAIYA4"
ALLiNaUSiVE.TEflMIK;1.6.2009 CENA; 499 €
«MatMùamW
PA6,METAJNA PENZION VALENTINA***
TERMIN: }0i. • 26.9. (UiH.}NO(irvE) ?QlPmm CEHA: oó25i/úm
Pod(obno(tiwtp]9iniiiranmww.pâlrTfa.Sf
MARIM^RangniS^^
Podobne razmere so v grški Meteori, kjer so si na vrhu kamnitih stolpov menihi zgradili svoje sakralne objekte. Veliko (geomorfoloških) naravnih spomenikov je tudi v drŽavah Utah in Arizona v ZDA.
V tujini so ti naravi spome-ruki precej bolje poznani kot v Sloveniji, z določenimi izjemami. kot so Igla med Luča mi in Solčavo in Poljanska baba na Mežaklji.
Da 50 bili v preteklosti kamniti osamelci bolj poznani, kažejo starejši vodniki. Vknji-gi Rudolfa Badjure Ljudska geografija so predstavljeni skalni osamelci tudi kot »babe in dedci«, ki so povezani z ljudskim izročilom. Vzroke za takšno poimenovanje je potrebno iskati v nevednosti ljudi, ki so si njihov nastanek razlagali s pomočjo nadnaravnih sil. Šlo naj bi za nekoč živa bitja, ki so se hudo pre^ešiia in so se zato za kazen z nadnaravno močjo spremenila v kamnite ^gure.
Matjaž Puc (Proteus 47) je skalne osamelce razdelil po oblikovanosti in po mestu na-stanka v kraške samotarje, ki so nastali na nizkem krasu (kraSke mize pri Lipici), skalne stolpe, zobove, piramide in osamljene slikovite peči [Igla pri Solčavi, Babji zob na Jelovici, Žagana peč pri Kamniški Bistrici...) ter v babe in dedci, ki večinoma no-
sijo mitološka imena (Poljanska baba. Dedec v grebenu Zeleniških špic).
Ajdovska žena pri Pilstanju
Za ta osamelec je značilno, da je prislonjen na pobočje. Ajdovska žena gleda navzdol, na levi rami pa ji počiva otrok. Visoka je okoli 5 m, kamenina pa je dolomitna. Legenda govori, da je nesrečnica z otrokom preklela Sonce, zato sta oba okamenela. Do posebnosti Pilštanja pridemo, če sledimo oznaki, ki se nahaja v ti^ kraja.
Skalni osamelec v Hudičevem grabnu pri Dobrni
Pozornega obiskovalca Hudičevega grabna pritegne omiljena kamnita i^. ki se nahaja nad opuščeno kmetijo. Kamniti osamelec je visok okoli 7 m. Zaradi vitkosti in malega naravnega okna, ki se nahaja ob vznožju, so mu dnevi šteli. Da je bil nekoč precej bolje obiskan, se vidi po nadelani, toda sedaj močno zaraščeni poti, ki vodi do njega od zapuščene kmetije. Precej lažje je dostopen od ^oraj: kjer makadamska cesta zavije levo. je manjše parkirišče, od koder se spustimo po potki do Kamnitega moža, kot mu nekateri tudi pravijo.
FRANCI HORVAT
Savinja pri Igli
Snežna jama za ohladitev
Snežna jama je najvišje ležeča turistična jama v Slo-venijL Preboldski jamarji so ob odkritju (e jame doživeli enega izmed najlepših trenutkov v svoji 40-letni zgo-d o vin i delovanja. Od leta 1990 je urejena za turistični obisk in predstavlja eno izmed najpomembnejših naravnih turističnih destinacij v porečju Savinje.
Snežna jama nenehno preseneča in marsikdo jo obišče vsaj enkrat. Če ne večkrat na leto. Obiskujejo jo tudi turisti z vseh koncev sveta in se čudijo njenim lepotam In zanimivostim, saj takšne jame na višini 1500 m nihče ne pričakuje. Za marsikoga jama pomeni tudi prav prijetno ohladitev sredi poletja in nepozaben stikz l^oto kraškega podzemlja ter zgodovino davno minulih dob.
Jamo je letos mogoče videti že od 1. maja dalje. Uradno pa jo bodo odprli v sol>oto, 30.
maja in bo na ogled vse konce ledna in praznike do konca septembra. Od iS. julija do kon-
ca avgusta pa je odprta vsak dan. Ogled traja uro in pol do dve uri. Temperatura v jami je od minus 1 do 4 stopinje, zato priporočajo primemo obleko in obutev.	DN
•sprejem ob fonta<ii $ penino in slastnimi jagodami
•^rbno izbran menu •pičena glasba ansambla Coda party ^ gostja večera NUSA DEl^ENDA.
I
Vstopnina / vr^rjn
znaid 29 €i

' sreda, 3. junija: ŠTAJERSKA KUHINJA v Termah Dobrna (
'-fv
' vsako nedeljo:	^
ZABAVA S HARMONIKARJEM v VINSKI KLETI
Terme Dobrna
Navdihujemo življenje
M THERMANALo^JfO , RcarvacijelninrofmaojrndTel.03 4Z9 2100/?20C
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA« 30. maj
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ca-soplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juiranja kronika RaSlo, Ô.OO Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-Slo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP {Koroáki radio)
NEDELJA, 31. maj
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v lemi, 10.00 Novice, 10.10 ZnaBci pred mlkrofoDom - MaUja Zupančič 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedelj* ski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klav-dijo Winder, 24.00 SNOP {Koroški radio)
PONEDELJEK, 1. junij
5.30 NZ melodija ledna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Ca-soplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofo* nom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
TOREK. 2. junij
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-soplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan oa zvezi - župan Občine Slovenske Konjice Miran Goriošek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znan|e - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
SREDA, 3. junij
Jutran^ nostalgija na Radiu Celje. 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 No^giia vaša raz-kaj pa šega in navada?, 6.00 PonDčilo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zdeol val, 12.00 No\ice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O • pošta. 13.30 Mali O - kbd, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Hi^-šajte z nami, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 16.00 Pop čvek - Eva Breznikar • Makeup2, The Stn^, Hangar, 19.00 Novice. 19.15 Zeleni val • ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
ČETRTEK, 4. junij
5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Caso-plov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kaleidoskop, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 No\ice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev. 20.00 Zabavni večerni program, 24,00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PETEK. 5. junij
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Caso-plov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit Usta Radia Celje • s hiti prežeto poldne (do 19.15), 15.00 Šport danes-, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba. 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
o odnosih, najstnikih, trenutku resnice in ločitvah ..
V Sloveniji je vedno več ljudi, ki zapadejo v psihične težave zaradi razliihiih okoliščin v osebnem, tudi poslovnem življenju.
Stres zaradi težav s partnerjem, sodelavci ali z nadrejenimi je danes že vsakdanjik v življenju marsikoga. Kam vodita napetost in zagrenjenost, ki se poznata tudi na obrazih ljudi? Ali ju je mogoče zaobiti ali rešiti in se tako izogniti zdravstvenim težavam? Kako si narediti življenje lažje ter kako uživati in ne trpeti v medsebojnih odnosih? O tem se bomo pogovarjali v nocojšnjem nočnem programu (s pet^, 29. maja, na soboto, 30. maja). Našagost-ja bo doktorica klinične psihologije in docentka za kriminalistiko Polona Selič, avtorica
knjig Psihologija bolezni našega časa in Nebesaino sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Beseda bo tekla tudiotem, kako olajšati staršem in otrokom medsebojno razumevanje v težavnih odnosih. SeliČeva je ena najboljših poligraiistk v Evropi, zato se ne bo mogoče izogniti tudi vprašanjem o verodostojnosti oddaje TVenutek resnice, ki je razburkala slovensko javnost...Stres in problemi v osebnem življenju pa vse več ljudi pripelj^o do odločitve, da se raadejo s partnerjem. V nočnem programu bomo predvajali tudi reportažo o ločitvenih postopkih, vkaleri boste slišali, ali v Sloveniji obstajajo predporočne pogodbe in zaradi česa se siovenskizakond najpogosteje prepirajo.
V SNOP-u vas bo vseskoa spremljala nostalgija, saj bomo vrteli samo glasbo 50., 60., 70. in 80- let. Skozi majsko noč na Radiu Celje vas bosta vodila Simona Solinič in Jernej Krof-lič.
Polona Selič
Zeleni val gre na izlet
Letos bo zelena karavana 40 potnikov, ki jim bo žreb naklonjen, že sedmič krenila na izlet na zelene travnike, prepoznavat zdravilna zelišča in njih čudežno moč. Tudi letos se bo ustavila pod Gozdnikom. Bodite pozorni že na prvi kupon za prijavo, ki bo v našem Časopisu izšel 2. junija, nato pa na vse naslednje, do 12. junija. Žreb bo 17. junija, izlet pa 20. junija.
Oddaja Zeleni val je na sporedu Radia Celje vse od 2. februarja 1999. V tem času se je krog prijateljev oddaje moč-


U-
no razširil. Zeleni val je pij u sk-ni] čez Trojane, pa v Zasavje, na Koroško in v Prekmurje, od koder se nam tudi oglašajo poslušalci, bodisi z vprašanji ali nasveti iz zelene lekarne. Zna-nje o zdra\alnih zeliščih Ln njihovih zdravilnih učinkih za naše zdravje si nabiramo s pomočjo rednih in občasnih gostov v oddaji- Med njimi sta najbolj zvesta zeliSčarkk F^nika Buijan, ki že od vsega začetka sodeluje v oddaji, zadnjih nekaj let pa tudi zdravnik Janez Tasič in tudi člani društva ze-liščarjev Ginko Celje in še mnogi drugi. Avtobus izletni-


Utrinek z lanskega tdeta z Zelenim valom. Letos bomo krenili na pot na zadnji pomladni dan. 20. junija.
kov se bo že po tradiciji pred končnim ciljem pod Gozdnikom, v domu Lovske družine Griže, ustavil v Petrovčah na zajtrku ob dobrotah iz Pekarne Kuder v Levcu, nato pa še v Žalcu med gredicami vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo. Tam nas bo pričakala mag. Nataša Ferant, ki bo našim potnicam in potnikom natrosila veliko zarumivosti o zdravilnih rastiinah in gojenju ter pridelavi le-teh. Nato bo zelena karavana okoli 11. ure prispela na cvetoče travnike, ki bodo prekipevali od bujne rasti zdravilnih rož in trav, in se po zeleni preprog sprehodila in prepoznavala zdravilne cvetice s pomočjo Panike Burjan. Pod zeleno kapo Gozdnika bo potnike tudi letos v dobro voljo in na plesišče spravil ansambel Ubrane strune.
Pripravljamo še nekaj drugih presenečenj, ki jih bodo deiežni le izžrebani potitiki sedmega izleta z Zelenim valom. Izlet zvestim poslušalcem oddaje Zeleni val na Radiu Ce-Ije ob koncu sezone podarja naša medijska hiša.
MATEJA PODJED
Znanec pred mikrofonom
Tokratni Znanec pred mikrofonom Radia Celje bo Matija Zupančič z Gomil-skega. Zupančič je kadet ameriške akademije letalskih sil v Koloradu. Je tretji Slovenec, ki se izobražuje na tej akademiji. Za prijavo na javni natečaj za štipendiranje in študij ga je pred dvema letoma nagovoril oče. Šolanje na akademiji ne nudi loUko akcije, kot jih lahko gledamo v fdmih, odločno pove. Tudi življenje v Koloradu ni povsem stereotipno
ameriško. Veliko zelenja, gore in reke ter prijaznost ljudi ga spominjajo na dom- Nerazumljiva pa je zanj ameriška ljubezen do orožja in hrane- Po diplomi bo Zupančič vsaj osem let deial v Slovenski vojski, nato pa bi se rad zaposlil na katerem izmed veleposlaništev. Po uspešno zaključenem prvem letniku akademije smo ga ujeli na zasluženih počitnicah v domovini. Z njim se je pogovarjala Mateja Jazbec.
20 VROČIH RADIA CELJE
miAlfSTVKA
I DAMf^-THEMATRIXFEAT
KATYPÉflRY	(5)
2.	rMMITALDN£-CALVWKAfiR{S(4)
3.	OONTUPSnniEfIHYTHM (GOBABYGOl-IWISCTTES	(2)
4.	fCROIAMONOS-ROe'mOMAS	(2)
5.	STR/UBHTTOHaL-LílYAUiN RAT MICK JONES	(3)
6.	IFUSEEKAMY-Nrn4EYSPEARS|4)
7.	PARIA CON UE-RAMAZZOm mOS	(1)
6	BEAUnFUL-AKONFEATDUUX MAFIA	(3)
9.	mm-umoiîmoi	(S)
10.FAtflrTAI£-AL£XANDEHRYBAK	(t)
DOMAČA LfSnnCA
t ENLEPOAN-ePACKČUKUR	(3| Z PAOAMVUUBCZS^-NUM
3. NAPALM 3-SIDOHARfA	(4) 4 ORIIGAÍE NEZNÁM-
JADRANKAJURAS	(2)
5.	KERJAZTEUUSIM-PAMU	(5|
6.	NISI MOJ-ANJA RUPEL	(5}
7	NASMEJSE-PtAVAJABUKA	(1| 6. ZBIRAMVSEKARNOSHAJE
-FURRT	(3)
9. SEJBO-LA&m	(2)
tdVMENI-PUPPÇn	(1)
PREDLOGA ZA TtUOUSTVtCO: AYQ7ÏCHN0U36Y-MUXIW JN FORM KlLl-U ROUX
PREDLOGA ZA DOMAČO LfSTVICO:
NOČ. ^INTI-BLAM NESPRAálU-ŽANA
LedLipovšek. Alme Karlínove 2. Celje Matâj Krainc, KlanjSkova 6, C^e
Nagrafenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celle.
Lestvico Celjsiûh 5 lahko postulate vsak ponedeljek cA 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 paob23.15 uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH S plus
t lOUUJlKJCE-ZAKA'PANE (5) 1 SPOMNI SE-MQDflUANl%
NATALUAVERBOTEN	(1)
3.	TISPACA-POLKAPUNC \A)
4.	ÍETÍ LUNA NOSI-GOin {2)
5.	SPET VEČER 60 KOT NEKDČ-ZREŠKAPOMIAD	(3)
GEOLOG ZA liSTVKO: ŽE VRABČraáVKAJOSAVINJSKIH 7
SLOVENSKIH 5 pht L OaSRCA-AN$.ROKAŽUNDRE{4} Z ŽENSKASTAVKA-ORION {3) a TISIMIVZELAVSE-KORENINE (5)
4.	TI SI NEPOZABNA MELOOUA -IGORINZLATIZVQXI	(1)
5.	NA^DOMAČUE-ANS.BRATOV JAMK	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO;
vmzADEžao-AN$.TDNUAVEKKRBERJA
Nagrafsnci:
Anton Smrio. Dolenfa vas 76. Prebold An^eja Qonitsn, ZG. Kostrívrwa lâb.
Nagrajenca dvigneta nagrado na oetasoam oddelku Radia CeJje-
Lostvico Carskih 5 lahko posfošsts vsak ponedaljak ob 22.1S uri. le^tm Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predkigazob^ lestvic lahko gUajpete na dopisin s pridenim kupond»m.PG^jo nansto NoviteM. PreSemova 19.3000Celjd.
Matija Zupančič
novi tednik
- NASVETI
25
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Ožemali nlimon'cou
.. ali hodili po nordijsko. »Hujšarjt« so v torek krak za korakom odkrivali eno najbolj učinkovitih, celovitih, vamih in dostopnih aktivnosti. Nordijska hoja se je pred več kot desetimi letí začela razvijati na Finskem in se nato hitro prijela pri naâlh severnih sosedih. S primemo dolžino palice in pravilno tehniko boste v gibanje vključili celo telo, še intenzivneje porabljali kalorije, učmtili zadnjico in mišice nog ter trbušne in hrbtne miiice. Nordijska hoja je primer- lice pravokotno na podlago čaligbljivosthrbtenice,v»po-
na za vsakogar in v vsakem letnem času. Zanjo ne potre-bujete veliko, le palice in voljo. Kineziologinja, zaposlena v Zdravstvenem domu Ce-Ije, Brigita Fižuleto je »huj-Saije« spoznala z veščinami hoje po nordijsko in pri tem opozorila na izbiro dobrih palic in njihovo pravilno dolžino. »Dobra palica je lahka, čvrsta in vzdržljiva, da ublaži tresljaje in ne utnija sklepov. Ni deljena, ima ergonomsko oblikovan ročaj ter pašček, ki omogoča prost pretok krvi, sproščen odriv od paščka in da se dolžina lahko prilagaja velikosti roke. Z njo lahko hodite po asfaltu ali po gozdu.« Pravilna doižina palic je tista, kjer kot v komolcu ob postavitvi pa-
znaSa okoli 90 stopinj. Toda pozor, pravilna dolžina palic je odvisna od marsičesa, in sicer od dolžine korakov in ritma hoje, moči in gibljivosti, kondicije posameznika in vrste terena. »Z nepravilno uporabo palic si lahko naredite več škode kot koristi,« je §e opozori la Fižuletova.
Nordijska hoja ludj ni hoja z neaktivno uporabo palic, nenaravni ^bi, hoja z zakrčenim držanjem palic, rudi ni planinarjenje $ planinskimi palicami ali hoja s palicami za smučarski tek. Razlogi, da boste začeli z nordijsko hojo, naj bodo v tem, da boste z njo krepili dihalni in srčno-žilni sistem, odpravili ali zmanjšali bolečine v križu, se bolj pokončno držali, pove-
s POLIC JMOHORJEVE DRUŽBE
gon« spravili kar 90 odstotkov vseh mišic in zmanjšali utrujenost.
Do 20 odstotkov manj kalorij
Nina Poderga js se je z nor-dijsko hojosrečaJaprvič. »Zame je neka) novega, toda potrudila se bom pravilno držati palice in ujeti pravi korak.« lvici Lužar je nekoliko nagajala koordinacija telesa, zato je Fižuletova poudarjala, naj se med hojo gibljejo. kot bi '>ožemali li-mon'co«. In glej, njeno gibanje je postajalo vse bolj nordijsko. »Pazim na pravilno spuščanje in držanje palic, tu-ài s telesom skušam ujeti pravi ritem.« Andreji Lipar hoja ni tuja. »Nordijska hoja pa je
Njim in njihovim odraslim bo priročnik v pomoč v najtežjih trenutkih življenja. Cena: 18 evrov

»Hujsarjiic so navdušeno, korak za korakom, osvajali hojo po nordijsko. Fižuletova (levo) jih jo pred tem opozofila na pravilno dolžino in uporabo palic.
Orel s
škrlatnega vrha s priročnikom Otroci in smrt
Dve knjigi v eni sodita v serijo poučnega branja za družino.
Z ene strani se bere zaru-miva zgodba kirurga dr. Uro-§a Ahčana o poškodovanem planinskem orlu, ki zaključi svoje življenje na skednju. Tja ga je prinesel šolar Jošt in sez njim na skrivnem zaupno pogovarjal o življenju in smrti. Z druge strani knjige pa klinična psihologinja
Bernarda Logar svetuje staršem, kako pomagati otrokom pri spoprijemanju s smrtjo bližnjega.
Priročnik nagovarja družine v skrajni življenjski stiski, ko umre ljubljena oseba. Pogosto v bolečini pozabimo na otroke in njihovo doživljanje smrti. Bralca nagovarja nazorsko nevtralno, zgolj na »zemeljski« ravni, brez transcendentne izkušnje (a ni izključena)... V pomoč mnogim, ki utehe vere ne izkusijo. To velja toliko bolj za otroke, ki ne odraščajo v verskem okolju.
dosti bolj učinkovita, saj delajo trebuSne in hrbtne mišice ter mišice nog. Vzpodbudno je tudi, da lahko na ta način izgubimo do 20 odstotkov kalorij.« Katja Arh Kos se je z nekaj veščinami nor-
Planinski orel, s katerim se je pogovarja] Jc^ v njegovi knji-9 Orel s škrlatnega vrha in dru^ ^odbe o avljenju in smrti, je v avtorjevi domišljiji vidno utrujen zaspal. »Glavo je povesil in nagnil v stran, krila stisnil ob telo in se utopil v svetu sanj. Sanje starih in izkušenih so še posebej bogate. To niso bile lepe sanje. Še dobro, da se le redke sanje uresniâjo. ..«Fo-tograSje orlov so prispevali poznavalci te znamenite ptice.
Cena: 9 evrov
Orlove sanje
Zgodba je nastaJa» ko je znani kirurg in uveljavljeni avtor dr. Uroš Ahčan sam obležal vbdni^ postdjiin imd Čas razmiSljad o svetu z drugačnega zornega kota.

ima d.o.o.
Ica 5, Celje 8 05
dijske hoje spoznala že s pomočjo Interneta in je želela preizkusiti hojo v praksi, »Skoraj odločena sem, da
★ '
bom čimprej nabavila palice in se hoje dodobra naučila.«
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
TEDENSKA
ASTROLOSKA ^ NAPOVED
Prtek, 29. maj: Luna v Levu bo aktivirala vaše organizacijske in delovne sposobnosti. Sami boste najboljši vzgled drugim, da vam bodo sledili pri delu. Odlično tudi za prijateljstva, druženje, srečanja, obiske prireditev in zabave. V zraku bo zelo pozitivno razpoloženj e.
Sdwta. 30. maj: Ugoden položaj Lune z Marsom prinaša veliko Sergije, morda rêîo preveč. To vas lahko zavede, da postavite previsoke dlje ali zvišate kriterije. Umirite enei^-joi Luna po poldnevu vstopi v Devico, kasn^e bo v dobrem položaju s Plutonom, kar prinaša le pluse.
Nedelja, 31. maj: Merkur se kmalu po polnoči postavi v di-rekmo gbanje in naredi konec določenim omejitvam. Že zgodaj zjutraj nastopi prvi lunin krajec, že drugi v tem mesecu, zato upoštevajte mnenja drugih. Srečanje Lune s Saturnom lahko ohladi čustva, razum bo zelo močan. Malo pred polnočjo vstopa Mars v Biica, kar prinaša večjo umirjenost.
Ponedeljek, 1. junij: Kar dva prijetna položaja Lune z Venero in Merkuijem obetata lepo napredovanje pri vsem» kar boste počeli. Se posebej boste blesteli pripadniki zemeljskih znamenj, saj je Luna v E)evici, Zaradi bivanja Venere v Ovnu vam eneigije» navdušenja in dobre volje ne bo manjkalo, prisotna pa bo tudi lepa enei^ja pozitivnih čustev. Odlično za vse zaljubljene in za tiste, ki Še boste. Luna prestopi ob 17.18 v Tehtnico.
Ibrek, 2. junij: Dan bo precej deloven, zagotovo boste občutili težo določenih bremen. Lahko vas bo spremljal občutek nemoči v določenih trenutkih, zato se ne odločajte za kakšno pomembnejšo spremembo. Počakajte na bolj ugoden Čas, ko boste bolj zbrani in sa-
mozavestni- Več odločnosti bo zvečer, ko lahko načrtujete svoje prihodnje aktivnosti.
Sreda, 3. junij: Luna še vedno raste in je v Tehtnici, planeti ne tvorijo nobenih posebnih medsebojnih položajev. Prisotna bo povečana živčna energija zaradi Lune v opoadji z Venero, zato se boste bolje počutili, Če se boste zaposlili s Čim bolj konkretnimi opravili. Le-naijenje in nedelo lahko povzročata Se večji notranji nemir. Dan je odličen za pospravljanje v dobesednem in tudi prenesenem pomenu besede.
Četrtek, 4, junij: ^vihajte rokave in se lotite d^. Primano je, da se lotite vsega, kar se vam je nabralo, urejate uradne ali pravne zadeve, sklepate dogovore ali opravite kakšno pot. Luna bo v opoziciji z Marsom prinašala nemirno ena^jo. Nekaj rezerve pri času si le vzemite, možneso tudi manjše zamude ali zastoji, še posebej zvečer, ko bo Luna v opoziciji z Merkurjem, To vam ne bo vzelo dobre volje, ker bo dan energetsko bistveno boljši od predhodnih. V a'aku bo tudi harmonična ener^ja, zato vam bo vsela^e.
Asù'oioginji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORĐANA g$m 041404 935 090142443
napovedi, bioterapija» regresije as&Dioglnja .gordana@siof.net www.gofilana.si
ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 0901428 27 9ftin:041 519265 napovedi, primefjalna analiza astrok>gir^@ctoiom$.si
AVTOMOBILISTE
Ford ka
Januarja ford ka
Leta je Ford prvič postavil na ceslo svoje najmanjše vozilo kâ. Sedaj je prišel Čas za temdjito prenovo, ki pa je tako odločna in velika, da je mogoče govoriti o povsem novem kaju.
V svojem razredu bo imel mafi ford, tó je oziroma bo na voljo le v varianti s tremi vrati, veliko konkurentov (peugeot 107, smart, renauJt twingo. to-yota aygo, hyundai ilO ...)• V dolžino ka meri v^ega 362 cm. kar torej pomeni, da so imeii pri Fordu v mislih predvsem njegovo mestno uporabnost. Zunanja podot)a nove^ malega forda je zanimiva in izvirna; oblika je rezultat t. i. kine tičnega di^jna, smeri, ki jo pri
Fordu gojijo že nekaj časa. Ker je majhen in kratek, je takšen tudiprtijažEiik (224 litrov), vendar ga je mogoče 5 podiranj em zadnjih dveh sedežev razširiti na 747 litrov.
Ka je ali bo naprodaj v 11 barvah karoserije in z dvema opremskima paketoma (ambience in titanimum), čez čas pa si bo mogoče omislM mdl t. i. individualno podobo v okviru programskih paketov id prix, tattoo in digital art. bolj zanimiva in razgibana kot Hinanjost je notranjost» kjer je morda najbolj očitna eno-prostorska zasnova z visoko postavljeno ročico menjalnika. 2^nimiva je tudi rešitev s prostorom za sovoznika in posle-
dično sopotnika, ki sedi za njim Armaturna plošča pred sovoz-nikom je močno vbočena, s tem pa je nastalo veliko prostora za noge.
Ka bo na voljo z dvema motorjema: 1,2-litrskim bencinskim,ki bo zmc^elničpreprič-Ijivih 51 kW/69 KM, 1er U-litrski dizelskim ^egatom, ki je sicer Ratov, zmore pa 55 k-W/75 KM. V obeh primerih najvišja iiitrost komaj doseže 160 km/h, pospešek do 100 km/h je približno 13 sekund.
Kol napovedujejo, se bo novi ka na slovenskem trgu pojavil januaija, ko bo seveda znana tudi cena, ki pa ne bo smela preseči 10 tisoč evrov, če hočejo, da bo avto konkurenčen.
Honda insight
Dobra prodaja honde insight
Na svetu sta ta hip dva aii morda trije hibridi, ki se tudi v resnici vozijo po cestah in jih je mogoče kupiti. Med temi je tudi honda insight v novi izdaji.
Ob tem je zanimiva vest, saj so jih prodali skoraj ki prihaja z Japonske: tam 10.500. Doslej so se Japon-se je insight prekosil vse tek- ci odločiU že za več kot 20 mece (hibridne in druge), tisoč insightov, kar je ned-
vomno zelo ugoden podatek.
Kot kaže, se bo honda insight pri nas pojavila septembra, siišad pa je tudi, da naj bi stala malenkost manj kot 20 tisoč evrov.
AG Daimlerju desetina Tesle Motorsa
TesU Motors je ameriško podjetje, ki je pred časom predstav roadsterja na električni pogon, zdaj se ukvarjajo Še $ takšno limuzino.
Pred nekaj meseci se je tovarna pojavila na prvih straneh časopisov tudi zaradi tega, ker so nujno potrebovali 20 milijonov evrov, da bi lahko zagnali serijsko izdelavo roadsterja. Sedaj se je Daimler AG, ki ima v lasti tudi Mercedes Benz, odločil kupiti 10 odstotkov vrednosti podjet-
iBsla roadstsr
ja. Očitno je, da si želi Daimler AG tehnologijo, ki so jo razvili pri Tesla Motors, uporabili tudi pri nekaterih svo-
jih avtomobilih (mercedes B, sman ,..), nasploh pa se kaže električnim avtomobilom obetavna prihodnost.
Prihaja nova Oplova astra
Na frankfurtském avtomobilskem salonu, ki bo septembra, bo nemški Opel postavil na ogled povsem novo astro.
To pomeni, da se zgodovi- dil z novo oziroma prenov-na ponavlja, kajti običajno je Ijeno astro. Tovarna bo naj-bilo tako, da je VW najprej prej postavila na ogled pe-prenoviJ golfa, Opel pa je sle- tvratno izvedenko (442 cm),
Opel astra
nato pa sledijo še druge karo-serijske variante. Navzven se bo astra precej očitno spogledovala z večjo insignio, zato ji tudi že pravijo mini insignia. Ob vsem drugem bo astra prevzela oziroma dobila precej tehničnih domislic, ki so jih najprej namenili insignii (sistem za branje oziroma prepoznavanje prometnih znakov, luči, ki svetijo v smeri vožnje, elektronski sistem fle-xride...), za začetek bo na voljo z osmimi motorji {Štirje dizelski in štiije bencinski) in z ročnim 6-slopenjskim menjalnikom.
O cenah seveda ni ne duha ne sluha.
Peugeot 3008 za slovenski trg
Slovenski trg se poini z novimi avtomobili, pri čemer je po drugi strani jasno, da stari oziroma rabljeni ne gredo nikamor.

LAH d.0.0.. RLTrnmljskd <»ta 2! teL:OS/54-16-040
{bn^ pfMaviM • UH nftMnstvo)
Kakorkoli že, sredi junija se v Slovenijo pripelje peugeot 3008, nekakšen meša-nec med športnim terencem (SUV) in enoprostorcem. V dolžino je tega novega peu-geota za 436 cm, kar pomeni, da se vozi v nižjem srednjem razredu in bo skušal iskati kupce med tistimi, ki so se doslej odločali za forda kugo, vw tiguana ... V prtljažnik tega avtomobila gre najmanj 432 in največ 1.604 litre prtljage, pri čemer se 3008 dokazuje tudi z dvodelnimi zadnjimi vrata, ki olajšajo nalaganj e prtljage.
Motorji bodo Štirje, in sicer dva bencinska in dva dizelska. Oba bencinska imata 1,6 litra gibne prostorni-
ne, pa različno moč, kajti prvi ponuja 88kW/120 KM, dru^ pa 110kW/lS0 KM. Začetni dizelski agregat ima 1,6 litra in 80 kW/U0 KM, sledi pa 2,0-Iitrski motor, ki zmore 110 kW/150 KM. Pogon je načeloma speljan na prednji kolesni par, imajo pa tudi zanimiv štirikolesni pogon grip control, ki ob pomoči ABS in elektronike poskrbi za ustrezen prenos moči na vsa kolesa.
Kot napovedujejo, bo 3008 v najcenejši izvedbi naprodaj za približno 19.950 evrov, serijsko pa bo opremljen z ABS, ESC, Šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, električno ročno zavoro, 17-palč-nimi platišči ...
PREIZKUSNE VOŽNJE
PREIZKUSNE VOŽNJE BODO V CELJU IZPRED SALONA AC CELEIA, Moriborska 107, CEUE PETEK 29. MAJA OD 10* -16. URE IN SOBOTA 30. MAJA OD 9. • 13 URE INFORMACIJE: 03 425 46 21
PREIZKUSILI BOSTE VRHUNSKI SUBARUOEV BOXER DIESEL MOTOR, PREDSTAVILI VAM BOMO TUDI RAZLIČNA UGODNA FINANCIRANJA PRI NAKUPU AVTOMOBILOV SUBARU
foriT^cge'. sâJôn tubi^. it. 41 - 29. maj 2009
NOVI TEDNIK
^mformacije-mali oglasi
27
Z NOVmil TEDNIKOM
živite cenejel
I
Naroíníki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kaniDO ugodnosti Muba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave §tirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI tZPCBBNIH AKOJgNESEŽTEVAJO S POPUSTOM NA KAFTICI
DIHA
Trgovina v €rlty voiilru


IFITIHZMAL
liiMittii riri atiiia

GAI£RUA
OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CE LJ6
KERAMIKA t<ili

KR BAT ^
MZARSKA D6LAVNICA
SKINAUT
amcuu^oi*
CELJSKA
Mlekarna Celeia
m/fkar^tm IM wb m'ifw doA Atja m
^emno/
——
tif
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
iTMg i R«iTB mnc i «rcmns i lom

—ťT^fc—
AVT0CI£I..1I:
Fnzerda Studio

-^'asfuon
Venk\' Pm &.p. tJlKaiAle«vX33IOŽalec ieleroo;03I/30S-08l
OALERIJA V O i K

goidenpoint
lesnîna
CSIISXA MOHORfBVA DRUŽBA
'y't'V pravljica ——
SiFIEr

G?)
ZLATARSTVO GAJŠE K
GOIUŠKABRm
QOllB Slovenija
——

•	MftP- M'ÏÏO ^BT^"^ ^^ IP- avtDSSfVis • vulkBnizaaja • Wima naprava • diagnosiika vo2ÍI - servis moioqev* sersis ïcuMc. Mariborska c. B7.3000 Celje.
tel.: 03 49Î 66 70. GSM 041 S7S 010 • 10X popusta velje a storitve
obiMku^ 100 žetonov 10 pretiš - POTO RtZMAL Mariborska 1.3000 Celje -10% popust vol>a a storitve .SArg^AOSKAflKOGOJ	Celjskih
kt^iov 9.3000 Celje • 10X popusta vm itdefte - UDKVIRANJE - STEKLARSTVO SALfHUAVOLX Ocka Utrca Z, 3000 Calje. Tel.: 03 S44 25 3S-10X popust
•	glJjJjENPplfff.Celsapark Ce^fe. široka otn? noga^c • fiX popiut ob nstuipu do 20
EUR. 10% popust ob rtakupu nad 20 EUR • KERAMIKA KIU Itulusirijsicft prodajalna. Kssaze 34. Uboje -10% popust • KROBATÍVANS.P. Miursk» delavnica. Medlog 25,3000 Celja. Osm: 041/736 272 - Nonanjd oprema po rtaroelu * KERROCK PULTI • 3% popust no vrednost naročHe nfrd 1251,88 EUfl, 7% popust na uradnost narodna nad 2921.0SEUn • MLEK/^NACELflA prodajalr« Golida. Arja vas 92.3301 Petrovča - SX popust vtiji M ôdeOta lastm proízvtidrqe, na val|a ra akcqsko eana • MRAVUlCA CVFTKA BOHWC S.R Ulakavs 1, Calja, trgovina za ustvarjalna-t0% popust a vse izdalka
•	PizzfcSlA VERONA Msrcaior center Çel^ - 10% popuaf pri nakupu hraru • kartiBa
prtdloiTta ob pwoiilul
•	PRprtCT SERVIS. IftOflR nnhrnTlnikR 27, «Wjiir. Rn(}AÍ{k]) tasta 19.1)240
Šmarje pri Jettah - lOk popusta na (^tično nastavitev podvotja in do 30X popusta ob nakupu ttmskih pnsvmalA •OPTIKA SALÍďlR.Uvec 3301 Petrovca - 6% popust ob nakupu sončnih oSal in koracijsUh okvirjav v vsah njihovih PE v Slovani^ SIMER D.D.O^ Ipavčava ulica 22.3000 Calja. P.E. Ljubljana. Brndičava 7, P.E. Koper. Farrarska 17popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne valjan
akcijska cana. Popusti sa ne saitavajo -SIAOAO.O.O.. PlinamiSka 4,3000 Celje, vsa 28 CQ/svanje in vodovod td.: 03 480 47 70. GSM 05^ 62B 793 -10% popust •EHUMjL íDavčeva ulica 22, Calje - 10X popust .TtiEftMAWfl D 0. Wriiness Park LdSko nudi 10% popust u bazan, savso * bazan.
sobrij
. THERMflNA P D TPRAVILIŽŽE LAŽffl nudi 10% popust » buen. sevno « baian.
fhnaa, solarîj tsr masaža, kopali in druge vvaRness storitve, masaČne in lalita vstopnica
-RJROSPORTTHADE DO.O Mažera-SaaflČBVB 8.1000 Llubljana • 10 % popust na vso obutev; na valja n akcijska cena. 'UTVA Glavni trg 9. Calja. 03 492 68 86 • 10 % popust (rezan na izddke « akoii) • FRgERSKI STUDIO PASH«)^; Vsidev Patfa s.p.. Ulica tefcev 3,3310 Žalec • B% popust
•	SKINAUTSTORiïVE SIMOWJETERMIK S.P WunžavB 10. Celja- 10%p(HlBSt
•	P^^âômisi^ mml^éwm	I^e^rnova ulita 23. 3Û0D Celje, lelef on: D3 49014 20. »folta: knjigama<e@cal|skainohor jeva.d.
S% popast na koj&ta šdaje ca1|ske Mohoifave drufta • PROJgKTMR INŽENIRING. D.Q.Q.. Bar Club Tarazza.Altorčeva 14 iCelaiacafk^. 3000 Calja * 10% popusta pri eocklaiiih
•	aATARSTVD6AJŠg(MIUNS.P.. Orotanlkovâ 16.3230 Šentjur 10% popust
na va^avna maloprodal/t» cene
•	HRUSTLJAVA acUŽNJAVA • prodajslna Žstac. Savinjska cesia 77. prodajaln« v EK
certlni v Celju. Mariborska cesta SS. Celja * 10% popust na vsa vrste kruha ' LESNINA D.D.. Lavec 18 - 3% popust na ohluinjeno pohiitvo {sadazna grt. troMdi. pořivalnilú...) -QQtJt D^O. G, prizna naročnikom Novega tednika 1D%popust na smofarska karta te 8imi6iUa Golte med tednom {od ponedeljke do petka} z í2jamo 1. in 2. januarja 2009 in rimskih šoískih pofitnic ♦VIDIM OPTIKA center optika. Mariborska cesta 88 (Posiovni center EK|. 3000 Celje • 10% popust cib flakupu aon&nćh oial. korahdiskih okvirjev in kontaktnih laè. Ob
nakupu vsaj dveh ikaliie kontaktnih lai nudijo gratis takoono 2a leča (60 ml). Vsak naročnik projme tx letno ob pradloStvi ókimce etui in krpico a otala.
•AVTO CELJE O.DlDavčgva ulica 21 Cslje Prodajni ^nter Madlog ISt pnevmatika blapovne znamka AURORA. Popust je 40 % a konćne uporabnika. Telefon: 03/42614 02 aii aurora^avVKalje.si. Akcija vetja v rrtaju In [uniju oz. do pmddja zalog, popusti sa ne seštevajo. •VINSKA KLFreOfliŽKABRDAZ.0.0.. Ui. Frankt^skih žnev 17.3000 Calje Talafon:034251680 10 % popust na naše lestne proizvode. .T^?S.nBMfirlnovath>naiáPodtt1mžtvad.fl.fi. Ui. XIV. divizije 14.3060 Celja Telefon: 041 653 378,03 492 6168 6 % popust a storitve posradavai^a pri prometu nepramiinin in pri prvam reSunu u raiHinovodska storitve
m
wDtednîk
Ohremertatažnlrom NQwogntotWrot
Ndročnicf Novega tednftatïoste lahko naroCnfiâte ugodnosti-
^WiSitiie
»ortstff lac^ućno s svo^ T\arotršíkD Kartka.
naroM^ko potožnko odroma z oscbnkn dokumentom naročnica Novega tednfta.
NeUcoHMene ugocfenoMf m m ptwiesefo v ndsledfije leto!

rrrmmTTi
POSOJILA
MEDIARN KOM đ.0.0, Durtajska 2l.UuUiar>a
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA
jíVÁ-m
POTREBUJETE DENAR
I9LAČIL0 TAKOJ! 03/490 03 36
Žnider's Celje. Gosposka ul 7

GOTOVINSKA POSOJIU
«ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine
K ULJE. U.XtV. dmzij« 14, 03/425 70 00 PEMUR$HAS0807A. StMtU Rotmena 16.02/S2t 3000 n MARIBOR, PaHhaMfca 3-5.
02/234 TO 00 PE StevenJ 6f«da«. RMkova t, 02/M12000
OOMAÂN.do^ ~ SkVMska27,100C MaMjaiu
\ J
TTTÏÏT
VOZILA
PRODAM
H0NDÛ{rxUi,lfly(199l),ràm8!m. veliko o^eme, nekorcmboliroTt, odli6io ohronjen, prodam za 1.451) EUR. Telefon 031763-104.	23Ô7 »OOOodDvn ),9tdi, 2002, klimo, ragisfri-rano, prodctn.Ceno po doQOvoru. Telefon 031321:^75. 2441 OPEl maiivQ letnik 2003, odlíów ohro-njen. prodam. Cena podogovoru.Te^ fonOSI 648^47. »74 GOIF 3 korovon 1,9 Idi, reg., Idinio, of^ro-njen, prodom za 2.300 EUR. Telefon 041 266-336. 2466 MATIZdoewoo, letnik (999, re«. do25.10. 2009, srebrne bam, eiekrricni pomik stekel, servo volon,nove:âniske gume, prodom zo 950 EUR. Telefon 031263-572- 2484 RENAULT melone senic 1,6, lefnik 199B, lepo ohronjen, prodom. Cena po do9Ch vorv.T^ofl 040 56^68. 24»
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
riAKOJSNJE^LACILOr
Zr>eski od 500-1.500 EUR rta 11 mesecev. IPREVERTIEl
PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 2DÛ16 20. 040 633 332 PE CEUE. Ulica XIV divizije 14 to»: Oe 20016 30. 040 632 334
Skupina e, Rr>aA£naaiontved.o.o.l ^JOO^jubjjari^^^J
NUMERO UNO
OOTOVINSKI KREDITI DO 10 LR
ZA VSI ZAPOSLENE. TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do SO % obr», obvaKiMtti nUo oviro.
Tudi kfedrti no osnovi vo2ila in laflsir>gl. Možncsl odploola na poloinic», prk^atno ludi no dom.
NUMCtiO UKO ftotovrl Kvitovsc •.(>.. MbAiM ul 22. Morib9<
041 /750-560
GOlf 14 M1989,154.000 k ugodno prodom.Telefon 041 651-410. Š240
KUPIM
RABUEÏiO esdbfto vozyo, od Istniko 1995, kupmi.Taiefon041 361-304. 186S
STROJI
PRODAM
SAMONAKLADALKO Sip 30, dvobroidni plug, klinasto brano, kuHtvutor, izko-polnik zo kiompir, imki zo koruzo in traktor John Oecr, 25 ks, prodam. T^ ion 041 793-675.	2445
»OPAZNI elektro motor, 1,5 K«, 1.450 obrctov, malo robi jen, 220 V, prodom. Telefon (03) 5770-142,041 884-956.
2452
KOSILNICO, pojekumoruklodolke Sipin traktor Zetor, 25 ks, prodam. Telefon 031426-238.	0

VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO POOJFTJS.d.o.o._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 Pax: 03/ 42 SO 310 E-mail: iirfo^o-ka-ceije.ei www.ve-ka-calie.si
Služba za prijawo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do sdrave pitne vode in prijetnega olcolja.

MALI OGLASI - INFORMACIJE
FOLIJA
500,750 in mrezazaOVUANJEBAJ
LAH (Lo.0., RLTmoveijs^ cesta 2 (M prmntHno • UH vuAanMw)
IRAIOOR Coraro ino pumo 35,5 4-4. M 199S, odličen, prodom oli flwijGm zo UniverTol 4-4, od letnika 19B8 nopr«). Tel€fon031 5794I&0. 2&3ûâ24d MAIO robljm kosihiiCQ tio lob SHhl F 4S prodotn.r^fonOSl 238-559. 2&31
KUPIM
KA8IK0 ZB irokior Urw 335. lotnik 1978, kupim. Telefon (03} 577G-142, 041 684-956.	2452
miaOR Imt 533 dl 539 kupím. Telefon 031867-838.	p
URSUS oil Ferguson k«ipjm. Telefon 041 680^84.	p
UMRM olf Šloro kupim. Tel^ 051 639-777.	p
ZET0<ilnipim.Telefvi031868034. p TltiUCTO^l prikobco, kodno, hosiec, tnolokuhivntof in drag stroj, fudl v okvari,kupim. Te[efon041407-130. 2497 KiO. 150 [ hidravlično, ohronjono. kupim. Telefon 04191^76. 2512
POSEST
PRODAM
KOMUKAINO ureleno gndbeno paitelo, v obrtni toni Tmovlfe • |ug, z lokorijsko informocijo zo gradnjo poslovno sto no-vanjskego objekto, v Kulturniški ulici, pro^m. (eno 70 EUI^mMelefon 030 924^00.	Ô166
GitIZE, Mi^jnice. Prodomo enostonovon^ sko hik, na lepi lokodji, z možnost^ toko^je vselitve. Cmo po dogovora. Zo infomuoje in oglede pokliote 04146S048.	D
CEUE, Novo vos. Pntdom oli oddom pisor-no,36m^Telefon831 6B4400.2AO5 VKIO dnisnsko hBo. okoto (el)a, prodom oil menjom zo mon|šo z doplonlom. TMM041 200^57. 3486 NA lepi, soMni legi prodom zklonico z vinograđoni.Telefon041526-988.
KUPIM
BIVALNI vikend oli manjšo hišo, no relocip ŽalecOrcmlje, bpim. Telefon 041 781-710.	2440
SUMVSftffvCdju-vNMindr iM^cncm^
H^jimLuiíflái
info: 041 653 378 ZdflnKa Janodrô
tep^i



PRODAM
OBNOVLJENO slonovonje, 76 m^. v centru CoTiq, prodorne oli oddomo. Telefon 031 77M43.	2428
OfREMLJENO tris^ stgrmonje, 81 m\ Novo vos, Celje, prodom. Telefon 041 648-398.	2473
DV0IHP01S08NÛ vzdrževano stonovonje v Okrogorjevi ul« prodcmo zo 87.800 EUR.TelefDn 031330488. 247s DVO$08NOoprw4enoskimQn^^^ Celju no Otoku, Trubarjevo uIhq, prodom. (eno po dogovoru. Telefon 041 767-873.
ARCUN-VOJNIK.
v modernem stenovan^skem Ass^lji; se
prodaja 14 stanovanjskih enot -novograđeni hiiv pođaljlsni Ht. gradbeni fazi, Objekti so velScosfi 113.in 163 mZ neto bivalnih površin a pripađajo&mi zaml^iâ velikosti 400 • 730 mZ. M objektov ja pripravljen za prevzem, ostali so
v zakl^u&vfazL Informacija: Ú ptojeM d^.o. D5t 393
468.041222 657 in 041 797 206 ; frltoita: info^s^ekLs tar na ^atu http://iNww.biirojekt8l/.
COJ^ Ml Prodom opremrteno gorsonjeio za40.000EUR.ielefon 041 53^59.
2220
KUPIM
STANOViWE(«iABnd, doâOm", izCeTiodo 20 km, gotovino, kupim. Telefon 031 imn.	2243
ODDAM
V SAVUDRUI oddam oporima zo 3 do 5 o$eb.T6iefon041 4244B6. 265
APARTMA pr) Sovudriji in v Sezoni takoj oddom. Telefon (05) 7346-113. 041 47&674.	p
GAKSWJERO, oprendjeno. Pohoří utica v Celju, nodstropje, oddom. Telefon 041 550-132.	24se
DVOSOBNO donownje, 80 m^, 2 bdkono, 2 kl^, opremljeno, Soronovičevo 17, od> domoliprodatn.Telefon041 62^44.
2517
VNEPOSREDttl bližini Celjo oddam ve^ gorsonjero s posebnim vhodom In por-kimim prostorom, samcu ali mlademu poai brez otrok. Telefon 041255-280, {03)5453-193.
NAJAMEM
i^ARTMA v hiri, v ovguslv, najometa upokojenca. Bližino morjo, porkirisće, klima. Telefon 041 736-262. 24^7
KUPIM
6ARAZ0 kupim v Celju oli okdhL Telebn (03)5862-523,051 348-302. p
wiiAv.novitednil[.coiii
HITRO NAROCiTE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petfdh, lanimhro branje o življenju in Mu na območju 33 olicin na Ceijskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo 2:a obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 JiV/il;»	2009 CTITTTTII
m^	prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^ ' *
Vsak pttik M barmih Strani tehviujskega sporeda in

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime In
Kraf
Datum rojstva:
Ulica:
NepreUltno naroSem Novi tednik za najmanj 6 mesecev

NTftRC do.o. bo podatke uporabljal samo zs potrebe oan^^ilke službe Kovega tednika
PRODAM
HIAIHLHIK, zomrzovolno omom. sedežno, štedilnik, pmini sirot suSlnistr^ hkn^l-nik zzomrzovolnikom, prodom. Telefon 040869^81.	2463
^DILMIX u (ontralno ogrevanje, nerjaveč prodom. Tetsfon 427-0370. 2503
POHIŠTVO
rnrmm
TIBTOSIOI
rend
KUHINJE V MESTU
Uaril>or$k8C.20,Celle
Teh: 03 428 66 3S
www.studlotrend^i
GRADBENI [_MATERIAL
PRODAM
DSVi^ ve^ koliono^ prodom. Teleion 031 eSM48.	2438
2 m^ suhih smrekovih desk, dolino 2,4 m, štorih 4 leto, 2 m^ borovih »fosnov«, 5 on, stotih eno leto, 1 nř borovih desk, slorih eno leto, debelino 2,4 cm in 1/2 m^ hrtislovih )fosnov<, 5 rm, štorih eno 1^0 prodom. Anton 8recl, Smortno v Rožni dolini 37 o.	24Ô7
BUKOVA melnka drvn pndom. biformodje potelelonu031 781-341 $242
atnoH/ Ag«^ f
isola Ě

VEIUX»
SPLOŠNO KLiPAflSTVO • KR0VS7V0 KRK
G$M: 031 307 780
PRODAM
NESNIŒ, gnihoste. rjm in cme ter bele pHconce, prodojomo.Nokup 10 živoli-pe*eHn brezpbčno. Kokoli so redtw cepljen». Kmetijo Winter, Lopoto 55, Celje, telefon (03) 5472-078,041763^«).
D
NESNIŒ, rjove, grahom, cme, tik pred nesfiostjo, prodam. Brezplocno dostovo no dom. Vzrefa nesnic Tibool, telefon (02)582-1401.	p
JARKICE, grohoste, àne, susex, no zočelku nesnosti ter bele piiconce zo dopiton je in enodnevne prot^ojomo noformi Roje pn Šempetru. Zo pisconce obvezno no-roôlo zo moj in junij. Telefon (03) 700-1446.	2356
BIKCA. 130 kg, pntdom. Telefon 031 565-534, (83} 5799-254. š238
TiUCO simentolko, brejo 8 meserev, prodom. Telefon{0a|891-5353,03126D-213.	2500
HEM^ ovcorje, store 7 tednov, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 301-738.	2âio
BIKCA, sivo rjovego, storego 7 dni, prodom.
Teiefon04l 273-7?B. 2520 PUKXE, store 9 tednov h nemško ovtorko, prodom. Telefon 04) 936-106. 2Si9 KRAVO smenidko, b(a|ov 9. meseoi, dobco molznico, ugodno prodam. Telefon 041 943-239.	2ôie
TELKKO limuzin, težko 200 kg, pn>doni.
Telefon 041794-301. 2S16 BIKCA ïmentoko, storsgo 14 dni in telidio simentolko, 300 kg, prodom. Telefon 841984^78, (03) 5792-173. 2S23 BIKCE teliď(e, črno bele in simentolce, prodom. Telefon 031506-383. Š241 niAŠKE, od BO do 140 kg, krmfjene z domcto hmno, prodom. Prodom tudi svinjske polovice, trpina dostovo.T^ fofl 031 506-383.	Š24i
KUPIM
PfTANE kmHi telice, zo izvoz, kupujemo. PkiSlotakoj. Telefon 040 647-223. š
222
TllJCO, do 250 kg, po imznosti bre^âevil-ke,kupím.Telefon3741-187,040778-479.	am
TEUĆKO oli bikca, b^ijsko plovo, do 150 kg, kupimo. Telefon 541-9709, 031 8B9-826.	2S29
PRODAM
VINO, rdeče, domrâ, zeb ugodno piodom.
TeMsn 051358-296. 244d SlAEftOvino, softo souvignon, ugodno pro>
dam.!elefon041B6M81. RDEĆE vino, nkoino dostovo, prodom po ugodni <eni. Telefon 041 382-735.
2459
KAKOVOSTNO beto vfno, rizling, s^, po 0,90 EUR, prodom.Telefon (03) 5741-361,051 351-635.	S239
OSTALO
PRODAM
ALU platno, §tiri, VW polo, IWVO kNo ogle-dolo, jodnjo desno lur, prodom. Uno po dogovom. Telefon 041710-159. 2352
STASE omare, lesene skrinje, postelje in vrolo 20 krušno per prodom. Telefon 031450-172.	Ž77
DBOiŠKO olRdnkcfa, 20 Q3l,sS»Deno leto, kot novo, zo 50 EUR in žensko gorsko kolo, prestove Shhnono, prodam zo 45 EUR. Telefon 04U2C^132. 2528
IHVALJ DSn voziček z núiim pogonom, pri* meren zunaj in v prostom, dekliško kolo, modre barve, 16 prestov in električni varilni opomt, prodam, (eno po dt^o-voni. Telefon 031 277-450,(03)5709-230.	2444
KUPIM
NA rslotíji Ce^ogo^ kupčm leseno be-rako zo brvonje. fvon Cokš, Pi jovce 50, SmorjepriJelnk	24as
£
36-letni podjetnik, 174, matenofno pre> ^rb!jen, vmpotičen, urejen, zeli spoz-not) brezposelno, samsko, vrtko dekle ali momico,kihkoskmeirie,stQrodo38le], zzeljo po fesrû zvezi, ki bi se preselilo k njemu v topel doa Telefon 041 277-295.	p
SIMPATIČEN obrtnik, 57 lel, ub pr^jico do 55 lei. 8odi urejeno. T^efon 041 248-647; agencijo Super Alofi. 34ei VTTK^ 4(MetnQ CeM^ ^ stkIiHo prijoteljo do 51 let. Telefon 041 248-647; ogencijo Su per Alon. 24et PRIVLAČNA l^itK ekonomistke žeH ure-jenego moškego do 43 let. Resno. Telefon 041 24^47; ogen<ija Super Alon.
2481
UPOKOJENI fflttin tiče žensko zb skupi» življenje. Alkoholićorke, kodilke r^zože-lerre, oslolo po dogovonj. Telefon (03) 5824411.	2501
UPOKOJENEC. 72 (el, urejen, situiran, ieli sposioti pnioteljko zo skupno inftenje. Telefon(03}5868-2)9. 2498
BrezptaSna posredovanja
Zb žensica do 46 lei Posredovalnica
ZAUPANJE
03 S7-ae-319« 031 83e-378
^^ogol^Orešnlj^jg^^febol^^
"^enSm^osrëdovaînjc^" ZAUPANJE
zd vs« osamljeno 03 57-2^-319, 031 900-490 ^eogoldOreŠmk^g^^rgboj^
TEHNIKA grodbeno^troiJie stroke zoposl^ mo zo meritve in tehnKne reTrtve no tflfenu. Pogoji izkušnje no taksnih in podobnih delih. Ftvte ponudbe pošljite no noslov: KoČevm ograje, d. o. o., Loôco 65d,3313Polz^.	Ž74
R?EE Mi^nrtíon Smlnare www. AiMtnUaNMd»You.corr)
BčKeW ^n^4eieÉiapeMéf
Mo&msi fwwBmioa db kavi^ redne :90sfiM. Inf. na itf. 03 42»41'00 od poneM^ do petka od 8.00 do 14.30.
HbAmka & 44.3M0 C*|t.
Pri nas je kvaliteta na 1. mestu
Ali I Iď^ A mi Biki Gradite novo ali AL WIV win EN obnavljate staro hišo?
So Vaša okna dotrajana?
Imate težave s tesnenjem?
REŠITEV:
PVC in ALU OKNA, VRATA.
ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO
Celje, Lava 7 e, 3000 Celje WWW^lukomen.COm
aIitkomBn-ce@aUjkomen.com ♦ 03/ 425 49 39 • 04Í/ 345 378. 051/ 343 225
OGLASI - INFORMACIJE
Ljubil si življenje, radimel svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšet v zadnji tihi dom
V SPOMIN
KARLU WEBRU
iz Velikih Gorele Sv. Lenart nad l^kim
Hv^a vsem, ki postojite ob njegovem ^obu in mu pnžigđce$vke.
Žalujoči: žena Marija, sinova Drago In Milan ter bčerka Štefka z družinami
2108
ZAHVALA
Zapustila nas je
ERNESTINA DOLINAR
roj. LebiČ (roj. 15.10.1930]
Zahvaljujemo se vsem svojcem, prijateljem in znancem za izreieno sožalje, d^ovano cvetje in sveče. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Vsi njeûi
KUHARiAz izbaijomi. u somoflojno Mo no zoru, zapnllmo. Resiovracílfl Doima, Tehor^ 23. Tehorje, telefon 490-8630.041324-761.	2522
GOSTILNA ASADO LEVEČ
zaposli
kuharja ah kuharja pomočnika
Informacija: 041/680 809
KukOMČ S^ko. s.p. Leveč 4a. 3301 Pavovia
[?OSQiA draiflv Zfl raznovrstno dolo obrti, gradbenih, vdnor^tvo in ružnih ndrimlníh dal omogoto izposojevoV nico strojev in oopruv SAM v Celju (Hudi-njo). UL bnrforOobfotinsIuiv 13. t^n Q4U29444.5414-311.	n
Sn^OVODII IzdeiovD, montažo bi meritve strelovodov, ioze Kline, $. p., Gledali^ trg 7. Ce^, telefon 041736-229.1642
Pri to&awah b hrèitimî lilami in Mlprtimi ranami
■ AArtvtm ccffrrcfi u zoeuwi^Muwe VCUaUH POt.gTMl
vPartnk. tt.siflted. J. âmenram, 9p«ciBfi5l kšnrg
■MfflKSIÊQsIïSÊËM^H
Mikaimgdđe.o 197 ». Potletol
Ceije
V celjski porodnišnici so rodile:
19.	5.: Tjaša RUPERT iz Laškega * deklico> Mateja HLADNIK i2 Cella - deklico» Klâvdija BRECKO iz Žalca - deklico. Tjaša BAJDA iz Velenja - deklico, Ana RIBIČ iz Tabora • dečka.
20.	5.: Lidija REPAS iz Šempetra • deklico, Poioo-ca FUERHER iz Podplata -dečka, Dragica TOFANT JANČIČ iz Celja - dečka, Urška MACUH iz Nove
P020S, grodDetjil Po konkurenàiih (6rah ízdelufemo strojne on^te, tloke, vse vrste fosod. Telefon 031 59B-355.0mes grodbenistvo, d. o. o., Ledino 40, Sevnf-
a.	ies4 IZVAUMO izkope s kombinirko In mini bo-
gri. kiper prevoze, ru»nje objektov in odvez motertolo, izsrodnjo kanolâod-je, dvortíř (dobvonje. osfoftimnte...), ironložo gips ploK In ostalo gradbeno dela. 6MG Vinder, d. o. o., Zodobrovo 126.3211 Ško^ vos,telefonOS) 377-900;Qmgvirvderidgmoit.cofli. 2082 ORVAinp(eniog,zelotigodno{^pokn$kj ceni), z dostovo. Felebn 041 279 167. PrevoznStvo VkidimirPeniek, & p., Sed-l(šek91,Podlehm\	n
ITVjUAM olovite prenove kopdnicin stvio-vonj. Kopalnice Steker, Molgo^evo 20, (etre. telefon 041826-S94. 2246 KAKOVOSnO in po zelo ti^odnil^ 'izdelujemo demrt Fosode. M3Grod, d. o.
Gospo^fetsko 3, CeTie, tdefon 041 77M04.	9S79
IIELIEMIE notronjili povrsii}, borvonie no-puščev in lasod z dvižno Vnait. demlt fosode, dekorofivni opteski, strojno in ročno 9lojen|e sten. Ugodno. Slikople-skarsivo Andrej Terglov, s. p., Androž 9 6
b,Poizekt^041216-214.	adea
Cerkve • deklico, Karmen KOS iz Peirovč - deklico. Patricija PlRŠlC Iz Šer^tjurja -deklico. Helena PEČNIK iz Velenja • deklico.
21.	S.: Branislava AČI-MOVIC iz Velenja - dečka, Martina FRIC z LjubeCne -dečka, Klementina SEVŠEK iz Vitanja • deklico, Anita GROBELNIK iz Prebolda -dečka, Tatjana VALANT iz Celja - deklico, Darja GAČ-NIK iz Slovenskih Konjic -dečka.
22.	5.: Jasna KUSTER iz Luč - deklico, Valerija PRO-SENJAK iz Šoštanja - dečka, Katja ZUPANC iz Rogat-

Ne jokajte ob mojem grobu. i^voŠČite mt večen mir. Izčrpala svoje sem moči^ Zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
V 89. letu )e od nas za vedno odlla
JOŽEFA ZUPANC -PEPIKA
iz Razgledne ulice 12, Štore (17.2.1921-IS. S. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje
ter darovano cvetj e, sveče in svete raaSe. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Veking in pevcem Idila za lepo odpete žalostinke.
Najlepša hvala tudi gospodu Kraglju za poslovilne besede in
vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji pod. Posebna hvala dr. Margareti Selič Amon, patronažni sestri Silvi in mami Danici.
Žalujoči vsi njeni
2489
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE PRIVŠEK
iz Maie Breze S7, Šeotrupert (1926-2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena usma in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maâe ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku MurSecu za opravljen obred, Jožetu Kaplu za besede slovesa, skupini Idila za odpete pesmi, glasbeniku za odigrano Tišino, praporščakom in sindikatu Pivovarne Ulko.
Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Franci, Martin, Peter In Cveto ter hCerid ida in Marjana z družinami
L221
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija
JOŽETA VINCEUA
iz Celja, Čopova ulica 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete ŽaJost^e in posebni službi Veking. iskrena hvala lovskemu društvu HUM za poslovilne ^ besede in trobentaču za odigrano Tišino. ' Vsem In vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
2502
Kako je prazen dom. dvorišče, oko povsod zaman te iŠČe, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud m delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
Minevata dve leti, kar nas je zapustila ljuba mama in babica
ROZALIJA KUKOVIČ
iz Jakoba pri Šentjurju (28.8.1924-28. S. 2007)
Hvala v$em, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigale sveče.
Mož Jurij ter sinova iože in Jani z družinama
Š237
GWflEll, poiorl PokwkuTMÂAi cemb izdelujem ped m bojlerje zo centrolno ogrevanje. Goran<ija za peS je 5 let. Anton Aplenc, i p., dekorje 29o, Sko^ v», telefon 541»)11.041531-976.
2509
MONTAU in dobava inçimh črpalk, tudi k^^stoifev. Moestral, Dft)go Zupane, s. p.. Migojnice 120, Griže, ^lefon 031 611-745.	Ž76
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe)
V SPOMIN dra^ mami in očetu
iiiiwiiii.novitednik.coin
ca - dečka. Maja OLUP Iz Slovenskih Konjic - deklico, Tina KALSEK iz Oplot-nice - dečka.
23.	5.: Andreja Sko-RJANC iz Podčetrtka - deklico, Valerija JAN iz Velenja - deklico, Klavdija MI-KLAVŽIN iz Žalca - deklico. Tanja VEBER iz Laškega - dečka. Nika ŠKO-BERNE iz Velenja - dečka.
24.	S.: Polonca KOLENC OZIMIC z Rečice ob Savinji - deklico, Tanja TKAVC iz Žalca - dečka, Alenka MEŽA Iz Velenja - dečka. Bernarda OGRIZEK iz Šoštanja • dečka.
JUUANI in JOŽETU HOCHKRAUTU
(26.10.1915-29.5.1979) (6.2.1914-23.3.2001) iz Rimskih Toplic
Hvala vsem, ki se ju spominjate. Jože, Drago, Nada in Darinka z družinami
2511
25. 5.: Barbara BORLAK TOPLIŠEK iz Rogaške Slatine • dečka, Lidija OJSTER-ŠEK s Polzele - deklico, Tanja KRAMBERGER s Polzele - deklico. Ifeta STRLEKAR tz Sevnice - deklico, Brigita MASTNAK tz Vojnika -deklico. Brigita TERBOV-ŠEK Iz Gornjega Grada - deklico.
K- SMRTI
Celje
Umrli so: Stojanka JAZBINŠEK iz Celja, 77 let. Dragica KNEZ tz Zlateč, 6Î let. Lea Silva LICHTENE-
GER iz Celja, 80 let, Romana CADBJ iz Celja, 77 let. Dragotin ČELAN iz Celja, 74 let, Flora VERČKOVNIK iz Celja, 97 let, Paula FLIS iz Celja, 88 let. Milan KUŠAR iz Celja, 60 let, Franc VRANiČ iz Mozirja. 84 let. Vili MALI iz Šempetra, 77 let. Blanka RATAJ iz Celja, 83 let, Ivana VOLF iz Galicije, 74 let, Štefanija KNEŠAK iz Uboj, 83 let, Ljudmila REBERNTK iz Andraža, 82 let, Frančiška JEZERNIK iz Žalca, 83 let. Janez KOŠEC iz Migojnic, 56 let, Franc PANCUR Iz Brega pri Polzeli, 56 let,
Starûslava ŽUŽEJ iz Kasaz, 78 let, Maksimiljan GLUŠIČ iz Varpolja, 85 let, Franc ŠIRME iz Ljubljane, 88 let.
KPOROKE
Celje
Poročili so se: Jure GRAD iz Celja m Anita KORŽE iz štor, BoStjan KOTNÍK in Urška JEKUŠ, oba iz Šentjurja, Urban KOKOTEC iz Celja In Janja TREBOVC iz Šentjurja. Peter STRNAD iz Maribora in Barbara TOME iz Celja, Admlr SELIMBE-GOVIĆ iz BiH in Andrejka VUDRAG iz Celja.
KINO
House party
NEOCÍpJA.31.S.
PLANET TUS
KRiBiutognfi li prîdriiw prtrá de spnatAto prapruw. Aitfii in éimiB, krímhilna dním lláL 17.40, 20.30.^5.25 CpriRfli.
aiúnrm dniin^ pusrolovlčini S) JIKL 15,20,17-35
6«m 2 Bffwrty HSst, komiina dniSmfcs pust^ovifine 11.30. Î5.3Û, 19.30 DfiavBiiitt Ifra. knminBhis drtma 1Z50.15.45.1115.2045,2315 Dvw ^Q^r ^ňimallca 16.10
KIVIVQ vtlNlíDOM, 9ra4rA9 v 3D Uhrilá
{prípvoj^ ttsnst 18+)
13.ÍQ. 19.45.21SS. ŽISS
Mo^ X na zrivtfai: Wofwm. úeífliá
óotfiB^ trtw
Í16ÍL18.50
PM v nnaju 2. akdjska komwfija 18.20.18.4a 2tilD. 2i3Ú RakolMiw, dwni
16,40,19,00.21.2Û, 2140 Taksi 4, akáísks komadÍ)a 13.3fl. í73fi Ti^. trđ« 21.30, 23.50 UyriiSMâ. akei^ Mr 1400 ITtD 19.10,21.15,^1^5 ZmÉH fltvzt, znsfutviní fantastifini Hifi. 21.10, Z7.45 kqtnór.
pndsttve so vsak dan BffflflmffYTrthífíínfíttfrtíř pmttnasovpeiakinvsa/iol» pndfovi «ta v li
METROPOL
pnB<.2d.i ^ 21 OD Tmaja. koníbia ikama SOBOTA. 3a 5. 16.00 KiBfl to padl. aninana snhnnzrvi 19.00 TsmafL komična drami
SLOVENSKE KONJICE
SOSOTA,3a5.	^
20,00 Mu pai ai do tab«, romarrtiinfi komađja
NHIUA. 31.5. 20.00 n«vní nd^ao«, drama
PRIREDITVE
PETEK« 29.5.
11.30-21.00 WzoriS^ V mestnem jedru
Cdja_
Vstop prost
10. mednarodni plival uibaniti umecmškúi đkcij, instalaci in per-jbmiflTwev
17.00 Center starejših U$ko_
Reinkarnacija
predavanje Brede Žagar ■ Toezof-ska društw) Slovenije
19.00 SavinovahtSaŽajec_
Vpogled
predsiaviíe\j 8. Številke kajižeime revije, sodeluje Oktet 9
19.00 Muzej LaSko
Debatni večer
5 let Sbvenije v Evropski uniji
19.00 Tržnica Šentjur
Izbor za mís Kozjanskesa
19.00 GaJerija Mozirje
Slikarstvo - realizem
oTvontei/ razstave ITdrvštev likov-nikcv Zveze Ukovnifidru^eif Sh-veni/e
19.B0 Narodni dom Celje
Mešani pevski ^or Cells
jubil^', 30. kcruvrr
20.00 Hotel Evropa Celje
Večer najlepSih melodij koncert Mtfie Aiujevíča in Kolekti-
va 69
SOBOTA« 30. S.
9.30-21.D0 Prizorišča v mestnem jedru
Cetja_
Vstop prosi
10. mainarodni ^ivai u/tanih umetniSki/iđkaj. ij^sialar^inper-/unnansev
S.OO Atrij prt centru Nova, Veleoje Kmečka tržnica
9.00 KnjižnkaV^oije
Vsi kupujemo» vsi prodajamo
se^ rab^enih h^ Oja^in DVZ> Jev
9,00 ZaJ(^ka Gorica
Kmečka tržnica
10.00 Pred Metropolom Celje_
Razigrana sobota
leTna ■ ttuiIi vùezi in princeske
10.60 CentCT Nova, Velenje_
Deklica Momo in tatovi časa premiera Imkavne predsiave Uu-kovnega gledališča Velenje
15.00 Ponirkov center Vfbje_
Mali vitezi in princeske
Ponirkove otroške astva/Tožnice
15.3 O Mestno otrojko igrlSČe Velenje Otroški živ-žav
16.00 Dom 11 slovenskega taboraZalec Ringaraja
državno srenje otroških /blklor-nih skupin
17.00 Šolazahortikulturoinvizualne
umetnosti Cežje_
Med nami so
dobrrxieùù končen inpredstavi/ev učne poti za slepe in slabovidne
19.00 Mladinski croter Veženje_
Mladost v Velenju
odpnjerazstaveumemiikihdelve^
iaijskihosnovnošokev
19.00 Dom Svoboda Griže_
Koncert 2ePZ KUD Svoboda Griže in MoPZ KD Petrovče
19.00 Skomarskahiža Zreče_
Jaz *main en stari znucan koš
S3, liierami večer
19.30 Celjski dom_
Barbarin ples
dobrodelni ples Rotary kluba Barbara Celjska
I9.30Giasbena Sola Velenje_
Saieški akadonski pevski zbor
slavnosmS koncert ob JO-letnia delovanja
Ig.SOj^ama cerkev Zreče_
Koncert Marijinih pesmi
19.30 Kujlumi center Laško_
Harûstke Glasbene dole Celje
sodeùjj^ plesna skiçnna PGSLaš-ko, iolkalna skupina SGŠ Ceije in otroci drvžineHrastntk
20.00 Športni park Šentjur
Zabava v pižamah
20.30 Kulturni dom Šentjur
2enskeStmoškLc»m
predstava Spas teatra
21.00 Plesni forum Celje
Gibonni
famceT
21.00 Mestni too Metropol Celje LâdyBird's nights
tematski ve^ kvalitetne glasbe
2L00 Mladinski center Velenje
Chill out večerm klepet
22.00 Patriot Slov, Konjice
9.30 Prizorišča v mestnem [edru Celja Vstop prost
JO. mednarodni festival urbanih umetniških akdj, instalanj in per-fivmansev
15.00 Ponirkov center Vrbje_
Mali vitezi in princeske Pomrfcove otroške ustvaijalmce
16.00 Mu^j novejSe zgodovine Celje Muzejski mozaik oživitev muzejske ulice, kostumi-rano vodstvo, družinska ustvajjal-niča
18.00 Kulnimi dom Zreče
Zreče po Jo
prziznik petja
19,00 MesmikinoMetropolCelje Komedija z Ismetom Horom
RAZSTAVE
21.00 Mladinski center Velenje
Bevators
koncert
Likovni salon Celje: slikarska razstava Boruta Hollanda, do 28.6.
Celjski mladinski center razstava del Tanje Kerič
Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privilegi)i 1338-1736.dD3a9.
Muzej novejše zgodovine Celje: To ni OQ'oSka igra: otroci med Holokav-stom - ustvarjalnost In igra, do 315.
Galerija Uko vnih del mladih Celje: razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let> do 30. S.
Galerija sodobne umetnosti Celje: S. študijska razstava dijakov umetniške ^mnazije 'likovnesmeri na Gimnaziji Celje - Center, do 14. 6. Galerija Plevnik - Kronkowska: It's time for revolution/Part i: Death 2008, večmedijska prostorska postavitev Manje Vadla, do 9.6.
Dom sv. Jožef Celje: Platna: razstava Valentina Omana
Muzej Laško: Veliki LaŠČani, razsta-vaoarheologuTonetu Knezu« do4. 6.
Krčma TamKotIčiri: Plakat, slikarska razstava Manje Vadla
Anina galerija Rog. Slatina: Podobe peres - karikature Jerneja Žumra in izbrani teksti iz Katedre, do 31.5.
Grad Podsreda: Dotik narave; razstava fotografij Du lana Klenov^ka, do 30. e.
Jakijeva hiša Nazarje: TUgo Šušnik. razstava slik, do i. 6,
Kulturni dom Slovenske Konjice; Stojan Špegel: Izmenjavanje, do 1.6.
Bektro Celje, pritličje: Razstava slik in ikon Slavice Biderman, do 29.6.
STALNE IIA2STWE
Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij zzunanjim lapidarijem, Mavrični sv^ Schiitzave keramike. Kulturno- in umet-nostnozgodovlnska zbirka, Svetišča ob reki. Svet bogov. Arheološka klet v Knežjem dvorcu.
Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šenljur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur Ipavca - živ-Ijenjeindëo Gustavain Benjamina Ipavca.
Muzej I^ško: Laško - potovanjeskoà Čas; Geologija okolice Laškega; Plvo-varstvo in zdraviliški turizem.
Knjižnica Gimnazije Cel je-Center likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Cel je-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Ceiju, Zobozdravstvena zbirka.
OtrollU muzej Hermanov brlog: KraSkl ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada GerŠaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pec Celje, gostišče HocbkrautTreme^ je, restavracija na celjski železniški postaji, Ceteiapark Cdje In pošta Celje: likovna dela Vlada GerŠaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodaj na razstava izdelkov iz serij Nature in £nergy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca OskarjaKosoja ter grafik RudolfaŠpanzla na temo Celjski gro6.
Minorltski samostan Podčetrtek:
Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravihta zelišča, stalna razstava Marije Caber.
ny=
««M rTle«v»l
Petek, 29. maj, od 11. do 16. ure v celjskem mestnem parku: Kreativnovpa^ ku 09; kreativne dëavnice. športne igre, nagradne igre, info stojnica, tekmovanje v ločevanju odpadkov Sobota, 30. maj, ob 9.30 uri pred kavarno mladinskega centra MCC Port: Zabavna in ustvarjalna sobotnica; otroci bodo potovali skozi pravljično deželo ustvarjanja
Sobota, 30. maj, ob 20. url, dvorana mladinskega centra: Bridge Ib Solace. Curse Of instinct. Extinction; koncert

Sobota, 30. maj. ob 10, un, P2: Uvodni sestanek vokalne skupine Sobota, 30. maj. ob 21. uri. P2: Zabava v pižamah
Uradne ure: pisarna. Cesta Miloša Zi-danška28 (športni park):petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno:
Pliâtes: Zgornji trg - Razvojna agendja Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na OSI 812-53$ (Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malga-ja, soboteod 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslimvstiski
Vsak 1. in 3, četrtek v mesecu od 1700 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni ug 5. Šentjur.
KS^
Redno dogajanje: Vsak petek med 19.30in21.urovtelo-vadnid ni.OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke
Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih fCŠOC na Mariborski 2: Prodaja Študentskih bonov
smoci
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro. v soboto med 9. in 12. uro ter med 15, in 20, uro. V ponedeljek zapito. Aktualno:
•možnost najema ^benesobe(vpro-storih Društva SMOCL)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetni)^ (ŠMOCL, mobilna učilnica)
-	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim
-	ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15- ure
-	brezplačne inStrukdje matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
• brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezikaza začetnike, od 15 do 30 let
-	možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi
www.novitednik.coffl
INSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi v nedeljo, 31.5., na izlet na goro Jama (1167 m), ki ji pravijo tudi palček v zahodnih Julijcih. Odhod avtobusa s postajališča ob Ljubljanski cesti je ob 5.00.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje {dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6- pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽKTVENASOJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dTuŠtv0-s0s@drustv0'S0s. si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
iUvljenju; Kocenova4 - 8, Celje teL: 03/548 60 U aii 051/ 418 446
DRUŽINSKI D^lŠnrUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasUja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Tfelefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3.3000 Celje E^sama za svetovanje, ponedeljek-petek od do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, irtfo®ereos,si. Gosposka ulica 2. Celje
Svetovanja in pomoč pri dojenj u. prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z ouoki do 6 leta starosti.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celje, telefon (03} 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in perek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpe-Čan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR, Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka iransakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne
vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, 2a katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn Namestnica odg. ur,: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjade5ign.com E-mail uredništva: tednik@^t-rc.si E-nuU tehničnega uredništva: ldmika.tednik@nt-FC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radioi^nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@>radlocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona SoliniČ, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlalko Bobinac. Vojko Crabar, Viktor Kieoovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Za-pušek. Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija^nt*rc,si
novi tedhik
DRILO
31
Nagradna križanka
POMOČ: AUTn-krJIatI poli n krede, ČAMARA-na prsih ebSita poljska sifknja. LORNE-kanadsM filmski igralec Greene, STRAKOl-ptić atfprtih morij
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Tmovcu pri Dramljah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje
2.	nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero
3.-5.	nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov Romana Brgleza s.p. z Vranskega
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo)» ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19» 3000 Celje do četrtka, 4. junija.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je iz$la 22. maja.
Rešitev nagradne križanke iz st. 39
Vodoravno: KSENUA, OKSALAT, NATRON. CN, OKIS. USA. GA, KALENDARU. ETUI, NARKOMANKA. LED, PAT, AKARA, AKRA, HAM, RAEDER, SMOTER, AGA, AIS, TOWER, TOP, URIN, OV, KAL, ULIKS, LO. MAO, KEIR. RATINE, ENKE, OLGA, DIVIZ, RJAVIMA. KLINIKA, EROTI, AA. DON CHEADLE. KRI, FREUD. RAJ, OGLED, AVA, ROOSA
Geslo: Igraid v âlmu Hote) za pse Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi Gostišča Hochkraut, prejme: Zorica Košir» Šmarfela 20, 3211 Škofja vas.
2.	nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Hermina Grajžl» Cesta Kozjanskega odreda 4, 3220 Štore.
3.-5. nagrado, darilni bon v vrednosti 8 evrov Romana Brgleza s.p. z Vranskega, prejmejo: AJojzlfa Brekalo, Njegoševa 15, 3000 Celje; Metka Kovačič, Završe 17, 3231 Grobelno in Silva Pievnik, Kidričeva 12, 3320 Velenje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
1	2	3	4	5
^	7	B	9	10
11	12	13	14	15
16	17	18	19	20
21	22	23	24	25
Ime in priimek: Naslov: _
Ona: Kmalu boste spoznali, da ste bili v zmoti, nakar se boste morali še dol^ časa zagovarjati zaradi stojjene napake. Le zakaj rinete z ^lavo v zid. kopa vendar obstajajo tako Žepe in elegantne reSitveJ
On: Kritična presoja trenutne situađje na ljubezenskem področju vam bo kar naenkrat odprla povsem novo alternativo, ki pa splok ne bo tako slaba. Ravno nasprotno • v vsem skupaj boste prav prijetno uživati
Ona: Čeprav menite, da ste najboljši in tia bi se brez vas vse skupaj porabilo, poglejte na stvar maio bolj trezno in si vzemite čas za počitek. 7h vam bo vsekakor precej koristilo, saj se nahajate na robu izčrpanosti.
On: Sklenili boste poslovno zai;ezniŠivo. ki vam lahko že kar kmalu prinese marsikatero konkretno korist Izkoristili boste svoje poslovrie povezave in si ustvarili odločiúw prednost pred konkurenti.
Ona: Doslej ste živeU iz dneva v dan Skrajni Čas je, da se odločite, kaj sploh pričakujete od življenja, saj sami vidite, da tako ne gre več naprej. Tbr^ dobro premislite, potem pa začnite 2 novim nočinom življenja.
On: Dobro premislite, če se vam splača spustiti v rvegan posd, kjer lahko izgubite vse, kar ste dalj časa graditi Poskusite raje z malo manj íveganí-mi naložbami, ki bodo prav tako prinesle lep dobiček.
ŠKORPIJON
Ona: Še vedno se ne boste uspeli otrestí večnih sumničenj do partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite, saj se lahJ<o vaše poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro za vas in Uidi njega.
On: Le stežka se boste lotili zahtevnega posla, vendar je sedaj resnično tističas, ko bo treba nekaj naredili Prijatelji vam bodo sicer pomagali vendar bo glavrúna posla na vaših ramenih.
DVOJČKA ^ ■ strelec
Ona: Pribijate v obdobje, ko vam bo najbolje uspevalo prav v poslu, zato nikar ne izgubljajte časa. ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v ve» liko veselje, pa Se korist boste imeli od tega.
On: Pokazala se bo vaša pregovorna prodornost na poslovnem podrodu, saj vam bo uspelo prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmi vaš predk>g. Boste videU; to je le prva v vrsti zmag.
Ona: Pokazala se bo možru>st za realizadjo potovanja, ki si ga že dolgo zelo Želite. Najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takega enostavrw nepogrešljiva, vendar pa ne boste imeli kdo ve kakšnih težav.
On: Za^šili ste napako, a ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Nasprotno, na nek naàn vam bo celo kori-stii Izkoristite ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega
Ona: Včasih bi bilo res dobro in tudi pametno kaj pozabili. V vašem primeru pa se lahko zgodi, da boste zadevo le še bolj zakompUdrali. Pazite, da se vam io ne bo nekoč še pošteno maščevalo.
On: Nekdo bo vztrajno Širil laži o vaših namerah, vi pa se mu boste uspešno postairili po robu. Ostali boste trdno na tv> gah, kar vam bo v veliki meri pomagalo doseči visokoieteče načrte.
DEVICA
Ona: Zapletli se boste v pomembno diskusijo o denarnih zadevah in (o z osebo, ki vam lahko odpre marsikatera vrata v poslovnem življeryu. Todani-kar pri tem ne pozabite napan-nerja, ki vas potrpežljivo čaka.
On: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste prijateljico, ki se vam želi zadnje čase na vsak način približati Ne bodite tako zadržani raje spremite povabilo, saj si lahko od tega še veliko obetate.
Ona: Neznanec bo prinesel zanimive novice, ki vam bodo razjasnile partnerjeve postopke. Le kako ste lahko bili tako sumničavi ko pa vendar dobro veste, da vos panner ne tako zlahka prevaral
On: Nom^^to, da se vdajate molodušju, roje poprimiteza delo in hitro boste opaziii, da so bile težave le plod neaktivnosti Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite.
KOZOROG
Ona: Vse okoli sebe vidite le črno in nepňjazno, fear nťiiců-kor ne more biti res. Na življenje morate gledati z več optimizma, pa se vam bodo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Včasih je treba samo potrkati ...
On: Prišla bo dolgo pričakovana novica o napredovanju, zato se boste odločili za pošte-rw proslavljanje s pňjaíelji. Bodite pozorni na zasanjane poglede neznanke, ki vas bodo spremljali že od vsega začetka.
VODNAR ^
Ona: Čeprav se vsi trudijo, da bi vas končno uspeli odîr-gari od vaše fiksne ideje, boste Še naprej vztrajali pri prvotni odločitvi Mogoče vam bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe...
On: Šele ko prijatelj odide, spoznaš koliko ti je v resnici to prijateljstvo pomenilo. Skušajte se izogniti tej preizkušnji in popravite napake, ki ste jih storili. Seveda neki^ podobnega velja tudi za nasprotrw stran.
Ona: Prav je, da zadeve razrešujete tako, da irruite v mislih tudi čustva tistih, ki vam nekaj pomenijo. Sprva se vam bo vse skupaj sicer malo zatikalo, vendar se bo kaj kmalu vse postavilo na pravo mesto.
On: Sprememba, ki bo prišla povsem nepričakovano, bo prinesla kup prijemih posledic. TfeŽ-ko se bo odločiti, a vseeno poskusite z varianto, ki vam bo prinesla tako poslovno kot tudi emocioruilno afirmanjo.
astro. pbn. ^.cel^ _ q^q	os^® j

Domača revija
Jolájida Thđier je v nedeljo praznovâld rojstni dan. Ker vsak želi preživeli svoj dan praznovanja z ljudmi, ki jih ima rad, in z delom ki ga osrečuje, si je zamislila modno revijo za svoje zveste prijateljice in stranke. Kolekcija, ki jo je predstavila kar doma» je tokrat njeni izbrani družbi samih žensk »zadiSala« po francoskih mladih damah.
Foto: NATAŠA MUaER
t
Kdo je bolj
utrujen?
Podžupan In direktor Sim-bia Marko ZidanŠek, ki ima poleg teh dveh še precej drugih funkcij, si je po napornem tednu privoščil oddih na Celjski koči s svojim sinom. Glede na oblačila lahko sklepamo, da se na Celjsko kočo nista pripeljala z avtom, kar je pohvalno tako zaradi varstva okolja kot zaradi zdravja. Res pa je, da si je potem treba malenkost odpočiti...
Foto: GrupA
Močnejši kot kdajkoli
PLESKARSTVO FASA]>£RSTVO
^KUGLER
Kosov^ova 16 3000 CEUE CSM 041 m «Sè Tel 4fo Otta
Pod tem imenom ( Jad nego Lkad) je celjski Club Escape oi^aniziral koncert peterice zelo Tnanih pevccv narodne glasbe s taJ bivše Ju-goslâvije, ki so nosili naziv Južni vjetar.
Slabša prodaja vstopnic - bojda tudi zaradi pričkanja med samimi nastopajočimi - od pričakovanj je botrovala selitvi prizorišča iz dvorane Zlatorog
v dvorano Golovec. Več ali manj so prisotne po vrsti nav-duSÉ Kemal Malovčič, Šem-sa Suljakovič, Miie Kitič, Dragana Mirkovlč iii Sinan Sakič. Pred približno dva tisoč gledalci je Dragana Mirkovlč svoj nastop začela z najprodor-nejšo Plači zemljo in v nadaljevanju dokazala, da je v »življenjski formi«.
DS. foto: GREGOR KATIČ
Punčka nadrla odvetnika
»Kaj šele bo iz te petletne punčke?!« so se spraševali na koprskem sodUču, ko je krhko bitje v sodni dvorani nadrlo prerekajoča se odvetnika.
Punčki, ki se danes piše Vlasta Nussdorfer ter jo uvrščajo med deset najvplivnejših pravnikov sončne strani Alp, je namreč pri njenih petih letih uspelo prepričati strica, da jo je povabil v sodno dvorano, saj je obljubila, da bo čisto tiho. Tam pa odvetnika nista dovolj upoštevala sodnikove avtoritete, zato je Vlastica nenadoma planila s klopi ter zavpila nad njima: »Moj stric je sodnik, poslušajte ga!« Prepir se je po njeni zaslugi seveda takoj spremenil v huronski smeh.
To in Še marsikatero anekdoto iz sodnih logov je Niissdorferjeva povedala kot gostja knjižničnega večera v Rogaški Slatini, ki je v kupljenem apartmaju v Vili Golf že dolgo njen drugi dom. Na fotografiji si s latinsko sosedo Ano Četkovič Vodovnik, nekdanjo ravnateljico celjskega Vrtca Anice Čemejeve, ogleduje uokvirjeno fotografijo Vile Golf iz leta 1930, ko se je imenovala Beograjski dom.
BJ
Tračarska Hughesa
Novo restavracijo» Trač center, v stavbi bi>^eKovinoleh-ne sta opremila zakonca Hughes. Darja in Rick živita v Šmarju pri Jelšah, ob vsej na pol vaški idili pa nista pozabila, kako naj izgledajo pravi mestni lokali. Koga sta »obirala« v novem tračar-skem lokalu ob odprtju, pa nam ni uspelo izvedeti.
Foto: SHERPA
Šrot in Salobir pred stolnico
Tïetje obletnice celjske škofije sta se udeležila tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in župan Dobja Franc Salobir z ženo Jožico. Po maši so veselo pokramljali, v cerkvi se pač ne govori, zakoncema Salobir pa so, kot kaže, teknile dobrote, ki so jih spekle gospodinje celjske škofije.
Folo: GrupA