Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'b0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Skupno obrambno delo pri Slovencih. Javili smo minuli teden, da se vrši na podlagi do-. govora med nekaterimi našimi somišljeniki in vodji klerikalcev na Polzeli v nedeljo, dne 29. maja protestni shod proti nameravani šulferanjski šoli, ki ne izvira iz prav nikakšne resnične potrebe temveč bi služila na željo vodstva tainošnje nemške tovarne edinole v ponemčevalne svrhe. Kajti razun nekaj tovarniških uradnikov in morda enega ali druzega tovarniškega delavca ni na Polzeli prav nikakih Nemcev. Zadeva se gotovo ne tiče samo polzelanskih in mariborskih klerikalcev temveč tudi naprednjakov in vseh Slovencev v Savinski dolini sploh. Kajti iz Polzele se bode z železniško zvezo s Kamnikom ali Kranjsko sploh razvilo važno prometno središče, najvažnejše v Savinski dolini. Zato bi vsak pameten človek, ki so mu količkaj na srcu naše narodne pravice in koristi, sodil, da je tu treba skupnega odpora in skupne zelo energične manifestacije. No — kakor smo poročali včeraj, je hotelo mariborsko klerikalno vodstvo drugače: moralo je v nedeljo naprednjake in vse narodno čuteče savinjske Slovence dražiti in briskirati s tem, da je proti dogovorom svojih polzelanskih somišljenikov z naprednjaki sklicalo protestni shod z očividno željo, da bi se novo klerikalno »obrambno« društvo, neka »Slovenska straža« na Štajerskem upeljalo. Ne bodemo se na tem mestu bavili z vprašanjem ali je bilo novo klerikalno obrambno društvo potrebno ali ne. Glede tega smo si vsi edini. Hočemo zapisati samo ob priliki polzelanskega shoda nekoliko o škodah, katere bode prizadjalo strankarsko «o-^jrambno« delovanje našemu narodu. Kakor ne poznamo glede svojih političnih nazorov nobenih načelnih kompromisov, tako moramo ponovno globoko obžalovati, da hočejo klerikalci tudi pri obrambnemu delu cepiti narodove sile do skrajnosti v dva po naravnih zakonih si nasprotujoča tabora. Poglejmo samo nazaj, kaj nam je prineslo klerikalno rovarjenje in slabenje Narodnega sveta! Ravno včeraj smo na uvodnem mestu priobčili lep dokaz, kako smo prikrajšani glede uradniških mest v finančni upravi. Lani smo priobčili enako žalostno statistiko glede dež. uprave — in pripravlja se že gradivo za sodno upravo. O političnih službah niti ne govorimo. In g. član-kar je včeraj popolnoma opravičeno povdarjal, da ne trpimo z nemškim navalom v uradniške službe samo narodno, temveč tudi ogromno gospodarsko škodo. Pomislimo, koliko tisočakov narodnega davčnega denarja roma v žepe tujcev, kateri krmijo radodarno z njim nemškega zmaja, stegajočega poželjivo svoje kremplje po slovenskih zemljah. In enako čutimo pri nastavljanju poduradnikov, da celo slug LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. s* Češki spisal Ignat Herrtnann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko vSvetina. Gospod svetnik Vonasek še ni bil tu, kar se je Vejvaru zdelo skoro prav. Pepica bi bila potem v ognju samih pogledov. Ko je Vejvara obe rodbini z navadno boječnostjo predstavil in ko je minila prva napetost vzajemnega opazovanja in tihega ocenjevanja, ko so popili belo kavo, so se razvezah jeziki novim znancem in zabava je bila v pravem tiru. Gospod Kondelik se je natihoma že sprijaznil z »zimskim izletom«, zakaj Janoušek je imel danes plzensko pivo kakor hren in mojster je večkrat omenil, da to pivo gotovo ni zadacano. Gospbd Kondelik je bil namreč trdno prepričan, da je pivo takoj slabše, kakor hitro je zadacano. Naj tiči kjer hoče, dac mu ne podeli dobrote. Vejvara je skušal mojstru pojasniti, da nima dac nobenega vpliva na kakovost piva, toda Kondelik je bil kmalu z njim gotov: * »Vpliv, vpliv! Ta sploh nima nobenega učinka na pivo! Veste, Vejvarka, vi se razumete na svoje landpartije«, toda na hmelj se razumem jaz! Tudi ne morete vedeti tega — k temu je treba starosti! V vaših letih je človeku vseeno, kaj pije, te kocinice zrastejo na jeziku pozneje!« Vejvara je pustil prepir o pivu in se je raje o-brnil k Pepici, ki se je bila že seznanila z njegovimi sestričinami. Gospa Kondelikova je bila zopet »ali- in pomožnih delavcev pri poštah, sodnijah, davčnih | uradih, železnicah, pri deželnih zavodih, pri deželnih in državnih stavbnih in gradbenih podjetjih nemški vpliv. Od naše strani se pa stori bore malo. Klerikalci raje hujskajo proti uradništvu in »škrijcem« sploh —; ne pomislijo pa na to, da bi lahko bili vsi tisti u-radniki in »škrijči« z boljšim kruhom naši slovenski ljudje. Edina, ki pri nas posredujeta in se točno ter dosledno brigata vsaj zaf nekaj izmed teh zadev sta gg. dr. Ploj in Roblek — fe klerikalci ju za to zasmehujejo in jima spodkopujejo ugled ter uspeh, kjer le morejo. Taka slika — žalostna slika, rojaki — se nam nudi za to, ker ni enotnega vodstva glede vseh teh zadev, ker nimamo trdno organiziranega narodnega sveta. Naj se klerikalci nikari ne izgovarjajo, da imajo premalo stikov z uradništvom in inteligenco sploh; res je mariveč, da v vseh teh zadevah vsled svoje odvisnosti od vladnih škofov naravnost nočejo ganiti z mazincem, da jim je stranka več ko cel narod in duhovniška suknja več ko vse naše zgube. Torej z Narodnim svetom ni pri nas, ki smo tako slab in ogrožen narod, zaradi klerikalnega strankar-stva ničesar. Mislili bi pod normalnimi razmerami, da bodemo ostali vsaj glede obrambnega dela edini. To pa v prvi vrsti iz narodno-gospodarskih, denarnih vzrokov. Čemu porabljati narodni denar za u-pravo in propagando dveh obrambnih društev? Saj načelno ne morejo klerikalci nasprotovati CM družbi, katera je danes še vedno skoraj bolj papeška ko papež sam. v katere zavodih uče šolske sestre slovensko deco žal bolj moliti ko pa praktičnih naukov za življenje. Pri družbi se še danes navzlic vsej duhovniški gonji napram njej tako ozira na duhovništvo in politične občutke posameznikov, da bi morali pravzaprav nastopiti iz načelnih vzrokov napram njej naprednjaki in zahtevati temeljito remeduro. Ker pa vidimo v prvi vrsti tujca nasprotnika, pozabljamo na sovraštvo lastnih rojakov in jih povsod in vselej vabimo k skupnemu odporu. Plačilo za to so nam dogodki kakor zadnji poi/elanski slučaj. Vsled vseh teh dejstev nam ne morejo zameriti klerikalci, ako smo skrajno nezaupni napram njihovemu obrambnemu delu, ki ne zasleduje v prvi vrsti koristi skupnosti temveč posamezne stranke, ki je od danes do jutri med narodom, in ki lahko ravno tako hitro umre kakor se je rodila. Vrh tega so pravila »Slovenske straže« taka, da vzbujajo opravičen sum. da se tu ne gre v prvi vrsti za slovensko obmejno šolstvo, za reševanje slov. ogrožene posesti temveč v prvi vrsti za klerikalno časopisje in klerikalna društva. Ali se more sploh kaj tacega imeno-novati narodno obrambno delo, ako se z narodovim denarjem plačuje skrajno nedostojno in surovo pisano klerikalno časopisje in se vzdržujejB društva, v anc« s teto, in mojster Kondelik je poučeval strica o barvah in slikanju, razkladal mu je, da je slikanje na * steno boljše nego na tapete, ker v tapetah se rade naselijo stenice, potem pa se tapete tudi lepijo * škrobom, v barve pa se daje klej — to je razloček. Stric Vejvarov pa je dokazoval nasprotno, da je »su-kano« delo za vse na svetu boljše od »stiskanega«, pa naj bo kar hoče. Predno je minila ura, je prišel tudi gospod svetnik Vonašek s soprogo. Vejvara ga je spoštljivo pozdravil in začelo se je zopet predstavljanje. Gospod svetnik je blagohotno stisnil roko obema mojstroma, s starodavno galantnostjo se je poklonil gospej Kondelikovi in , teti Vejvarovi in ko je prišlo na Pepico, jo je pozorno pogledal, prijel je njeno desnico z obema rokama, pošteno jo stresel in rekel dvor-ljivo: »No, sedaj razumem, gospodična, zakaj se naš gospod Vejvara tako pogosto zamisli! Jaz bi tudi na njegovem mestu .. . Ampak vsa čast, ničesar pri tem ne zanemari.« Gospa svetnikova je vzela družbo — posebno ženske — ostreje na muho. Očividno se je hotela delati imenitno, toda imenitna sem, imenitna tja, ženska natura je prišla hitro zopet do veljave in gospa svetnikova je postala zelo vljudna, posebno ko je opazila, s kakim spoštovanjem jo gledata obe gospe. Gospod svetnik se je takoj vrinil med oba mojstra in ko je pokusil pivo, je rekel možato: »Gospodje, pustimo dame govoriti, mi trije pa bomo vrgli »maksla« (igra) — to se pravi, če ga znate!« Mojster Kondelik je samo pokimal z glavo, kakor da se samo ob sebi razume in stric Vejvara je rekel spoštljivo: katerih se ne izobražuje in vzgojuje narod za prosvetni in gospodarski napredek temveč se goji v njih strastno sovraštvo napram lastnim bratom. Kogar hočejo bogovi uničiti, tega udarijo s slepoto. — Novo klerikalno »obrambno« društvo bo velika ovira vsakemu obrambnemu delovanju; kajti doslej se faktično ne bode več videlo pri obrambnemu delu Slovencev temveč klerikalce in naprednjake. Vsi oni ljudje, ki ne bodo marali podpirati klerikalnega časopisja in zalagati škofovskih volilnih skladov, bodo brezverci in še marsikaj hujšega. S tem so zanesli klerikalci v naše tako lepo razvijajoče o-brambno delo korupcijo in razpor; klerikalci hočejo s terorizmom in gonjo doseči, da bi se od brambnega dela umaknila slov. inteligenca — in potem je po nas. Kajti s svojimi pristaši ne morejo klerikalci nikdar začeti kake vspešne obrambne akcije, kajti med njimi večinoma ni denarja in požrtvovalnosti v to svrho. Težke dneve pripravljajo klerikalci za slovensko ljudstvo na Sp. Štajerju. Slovenci pač lahko mirne vesti porečejo: Bog nas varuj naših »prijateljev« klerikalcev, pred zunanjimi sovražniki se bodemo že lahko branili sami. Politična kronika. • - NEMCI ZA ITALJANSKO PRAVNO FAKULTETO KAJ PA JE S SLOVENSKO? Na Dunaju, 24. maja. Nemška vihravost se je zopet pokazala v najlepši luči. Še pred nekoliko dnevi so si bili Nemci vseh strank jedini, da ne moreta priti vpoštev niti Trst niti Dunaj kot sedež italj. pravne fakultete. To svoje naziranje so podpirali z mnogimi razlogi — in glej, vsi ti razlogi so postali kar. čez noč brezpomembni. Danes izjavljajo Nemci na vsa usta, da nimajo ničesar proti Trstu kot sedežu laške fakultete in da sploh niso nikoli imeli resnih pomislekov proti njej. Kje neki tiči vzrok za to? Pač je znano, d*a je mešetaril te dni Bienerth z Nemci in Lahi — in zares, čudovito hitro je prepričal svoje nemške mameluke, da nekaj stotin laških dijakov ne bode postavilo Trsta na glavo in da ne tvori resne nevarnosti za obstanek države. Ginljivo je čitati, kako pojejo danes Nemci slavo visoki laški kulturi, povdarjajo upravičenost zahteve po laškem vseučilišču — da celo čudijo se, kako da se je Italjanom sploh pravna fakulteta odvzela! Isti Nemci, ki so svoj čas frenetično o-dobravali postopanje inomoških divjakov proti italj. pravni fakulteti! »No, igram že, igram, gospod svetnik, toda ne vem, če bodete zadovoljni z menoj.« Takoj so bile tu karte in ko so se gospodje domenili, je začel gospbd svetnik »deliti«. Delil je neizrečeno spretno, virtuozno; malokateri eskamoter bi se mogel z njim meriti, tako so se mu karte polzele izpod prstov. Zdelo se je, da jih obvlada ravno tako mojstersko, kakor svoj referat na magistratu. Prijetno je potekal čas celi družbi. Davno je že bila zunaj črna tema, davno so se že kadile petro-lejske svetilke — na Prago ni mislil nihče. Gospod Kondelik je popolnoma pozabil, da sedi lep kos pota od Vyšehradskih vrat, in pil je kakor doma. Vejvara tudi ni priganjal k odhodu — gospe še vedno n?-sta bili gotovi z ono dolgo storijo, ki si jo pripovedujejo vse ženske na celem svetu hi ki se ne bo nikdar končala — in tako so sedeli v božjem strahu, dokler ni naenkrat bila osma ura. Tu so se odprla vrata in vstopila sta dva ali trije gostje, beli kakor mli-marji, sneženi za dva palca na debelo. Gospod Kondelik se je slučajno pogledal na vrata in je zaklical: »Kaj pada zunaj sneg?« »Seveda, pa še kako«, je pritrdil gostilničar, »tam je že snega za gleženj visoko. In krasen metež!« Mojster je postavil vrček na mizo in je rekel soigralcem: »Pustimo sedaj to, gospodje.« »Torej še enkrat naokoli, je odgovoril gospod svetnik, kateremu se je ravno najbolje godilo. Dobil je »imenitno karto«, trikrat zapovrstjo je igral »dvojno« in takoj nato »glavno igro«. »Še enkrat naokoli«, je ponovil. »Saj bomo prišli domov.« »Gre se samo za to, kako bomo prišli«, je opomnil mojster Kondelik bojazljivo. »To je precejšen kos pota!« « No, glavni vzrok tej spremembi nemškega mišljenja tiči v naših parlamentarnih razmerah. Ako bi prešli Italjani v opozicijo, bi bilo sedanje itak ne-sigurne vladne večine konec in konec bi bilo tudi nemške nadvlade v Avstriji. Kršč.socijalci, ki so danes morda še bolj zagrizeni nasprotniki Slovanov ko isti nemški nacijonalci, so to uvideli in hudo očitali zadnji čas nacijonalcem, ker so se odločno postavili proti italj. pravni fakulti v Trstu. Nemci razglašajo, da zahteva pravičnost, da se da Italjanom pravna fakulteta. Ali ne zahteva tudi pravičnost, da dobimo mi Slovenci svojo pravno fakulteto? Ali ne zahteva pravičnost, da se odstranijo one krivice, ki se gode našemu šolstvu v obmejnih krajih? Čudimo se, da ta nemška pravičnost meri naše zahteve s popolnoma drugim merilom. Kaj delajo v tem važnem trenutku jugoslov. poslanci? Ali se vrši kaka akcija za slov. vseučilišče, ali se dela vsaj za primerne odškodnine na polju ljudskega in srednjega šolstva? Neodpustljiva napaka je, da se ni dosegel pravočasno z Lahi glede vseh teh zadev sporazum. Justament politika nas je še vselej oškodovala, ker nimamo moči, da bi jo primerno zastopali. Vseučiliška vprašanja so sedaj sploh v teku: danes je konferiral z Bienerthom načelnik Poljskega kola Giombinjski glede ivovskega vseučilišč. POLETNEGA ZASEDANJA ŠTAJ. DEŽELNEGA ZBORA NE BO. Vlada bi rada na vsak način spravila državni proračun pod streho. Za to pa rabi nepretrgano zasedanje dež. zbora tje do meseca julija in je odklnila prošnjo štaj. dež. zbora, naj bi se sklical naš dežel, zbor še meseca junija. Od 1. julija torej ne bodemo imeli rednega proračuna; dež. odboru ne preostaja ničesar drugega, ko prositi za cesarjevo dovoljenje, da se smejo deželne doklade v dosedanji meri pobi-rati tudi nadalje. Komentar k temu važnemu dogodku še priobčimo. KRAMAREVA RESOLUCIJA GLEDE LJUDSKEGA ŠTETJA. V včerajšnji seji proračunskega odseka je bil sprejet proračun ministerstva za notranje zadeve. Sprejeta je bila tudi resolucija dr. Kramara, naj se pri ljudskem štetju konštatira poleg občevalnega jezika tudi narodnost (materinski jezik) jn da se naj vse potrebno uredi za varstvo narodnih*manjšin pri ljudskem štetju. — Od resolucij pa do čina je pri nas kakor povsod, precej daleč. Svar bode treba zasledovati dalje in nujna naloga Slovanske jednote je doseči, da se bode ljudsko štetje tudi zares vršilo v smislu Kramareve resolucije. — Včeraj je pričel proračunski odsek z razpravo o železnišk. budgetu. IZ SLOVANSKE JEDNOTE. Po. poročilu, »Slov. kopesp.« bode sklicana najbrž v petek seja parlamentarne komisije v Slovanski jednoti, katera se bode bavila z nameravanimi konferencami in z vseučiliškimi vprašanji. KRVAVE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA OGERSKEM. Iz Budimpešte poročajo, da se je zopet dogodilo v volilni agitaciji več ubojev. V Nagyhalmasu je nek Rumun z nožem smrtnonevarno ranil župana na prsih; tudi v aradski županiji je došlo do več krvavih spopadov med Rumuni in Madžari. V mohački županiji so se stepli med seboj justhovci in Košuti-janci. VOLITVE V BOSANSKI DEŽELNI ZBOR. Tudi v mestni hrvaški kuriji so zmagali mandi-čevci in je pogorel nadškof Stadler s svojo organi- zacijo »Katoliškim udruženjem«. V srbski kuriji so bili izvoljeni kandidati srbsko-narodne stranke, v niohamedanski kandidati klerikalne stranke proti inteligenci. Židovski mandat je dobil »španijol« Salom proti avstr. Židu odvetniku Rothkopfu. Dopisi. kriči o tolo-v nedeljo 19. Ni mogel strpeti. Še predno je razdal gospod svetnik karte, je odšel mojster ven, da bi pogledal, kako je z vremenom. Čez nekaj časa se je vrnil, pogleda! čmerno Vejvaro in je zamrmral: »Saj sem vedel, da bo tako! Snega je do kolena in veter, da človek niti gledati ne more!« Povedal bi bil popolnoma vse drugače, ko bi se ne ženiral pred Vejvarovimi sorodniki, posebno pa pred gospodom svetnikom. Vendar je Vejvara razumel njegov pogled. »To bo minilo, gospod sosed«, ga je tolažil mojster strugar. »Do jutra gotovo«, je odgovoril gospod Kondelik pikro, »toda jaz bi bil rad prej doma.« »No molči, stari«, se je vmešavala gospa Kondelikova, ki je slišala poslednje besede in ki se je bala, da se ne bi razvila neljuba debata, najamemo kako kočijo in se popeljemo — nič se nam ne bo zgodilo.« »Da, ali misliš, da stojijo tu kočije kakor pred kolodvorom!« je mrmral mojster. »O, kočij je veliko, gospod«, je pripomnil oče Janoušek, ki je gledal zadaj na karte. »Vedno drdra-jo mimo — je nedelja.« Mojster Kondelik se ozrl na Vejvaro. »To je vaša stvar — le spravite kaj skupaj! Peš vam ne grem odtod.« »Brez skrbi,« je pomagal Vejvari iz zadrege oče Janoušek, »prav lepo se bodete peljali.« Vejvari je bila sreča mila. Še predno je prišla igra trikrat na okoli, so se zaslišala zunaj kopita in Vejvara je hitel na cesto. Hvala bogu! Bila je kočija, ki se je vračala iz Krča. Takoj jo je vstavil in se je vrnil vesel v gostilno. »Pojdimo, gospod!« Iz Ptuja. Zadnji »Štajerc« vpije in vajskem napadu, ki bi se naj bil izvršil tm. v Bračičevi gostilni v Novivasi pri Ptuju na nem-čurske ptujske turnarje, ki so prišli z izleta od Sv. Urbana. Ni bil naš namen o tej stvari pisati po časnikih. ker vemo, da raznim sodnijskim uradnikom, ki so bili na nemški strani pri tem takozvanem napadu udeleženi, ni ljubo, če pride stvar v javnost. Ako pa ti gospodje niso mogli uplivati na »Štajerca«, da bi o celi stvari ne širokoustil in lagal, je naša dolžnost, da jo brezobzirno pojasnimo. Na binkoštno nedeljo torej so napravili razni ptujski smrkolini pod vodstvom c. kr. sodnega nadoficijala, zagrizenega nem-škutarja Kersche-ta izlet k Sv. Urbanu, seveda k ta-mošnjemu štajercijanskemu gostilničarju. Naši gostilničarji nimajo od takih izletov nikakega dobička in želijo, da bi ti nemškutarski petelinčki ostali lepo doma. Dobiček imajo k večjemu kake štajercijanske gostilne, ako jim turnarji s ceho ne popihajo. Toliko omenimo na opazko kričavega »Štajerca«, ki piše o velikanskem dobičku, katerega donašajo turnarski izleti kmetskim gostilnam. Ko so se turnarski pobali-rii, seveda uslužbenci raznih nemškutarskih trgovin v Ptuj u, katere hočemo še enkrat ljudem priporočati, napili nekoliko korajže, so že pri Sv. Urbanu začeli s hajlanjem izzivati potrpežljivo slovensko ljudstvo. Ko so se domov gredoč bližali Bračičevi gostilni, so zagnali huronsko vpitje, peli, prav, rjoveli so Wacht am Rhein; Kersche je bil v njih družbi in jim je pomagal. Pri kapelici blizu Bračičeve gostine so fantje in dekleta opravljali ravno svojo majnikovo pobož-nost. Nekdo izmed teh fantov je najpoprej mirno po svaril nemčurske divjake, naj ne izzivajo s svojo izdajalsko pesmijo. Turnarji so pa kar planili s palicami po tem fantu. Mislili so seveda, da se pusti mirni Slovenec tudi pobiti, ako se zljubi tako kakemu ptujskemu predrznežu. Toda kakor so naši zavedni Rogozničani pognali c. kr. sodnika Teltschik-a, ki je mislil, da bode smel neovirano -tu vganjati svoje svinjarije, tako so napodili tudi sodnega oficijala, ki je prišel v Rogoznico rogovilit. Treba je bilo le par krepkih zaušnic prisoliti po vrsti vsem turnarčkom, najpoprej seveda njih komandantu Kerschetu in Gspaltlu in cela hrabra turnarska četa se je razpršila na vse strani. Na bojišču so ostali le njih klobuki in palice, s katerimi so hoteli turnarji udrihati po slo-ven. fantih, ki so pa svojo ulogo vedeli takoj spremeniti. Laž je. da bi bili slovenski fantje koga pobili s poleni, koli ali kamenjem; Branili so se le s prosto pestjo in to je zadostovalo. Vprašajte samo g. Ker-scheta, ali ni dovolj trda že slovenska pest. Poškodovan ni bil nihče, celo K«rsche se še ni dal zdravniško preiskati. Nesramna laž je tudi, da bi bila Bra-čieeva krčmo zbirališče, hujskačev in da človek čičeva krčma zbirališče hujskačev in da človek opsovai ali dejansko napadel, v Bračičevo'gostilno zahajajo tudi pošteni Nemci in ti so sami ogorčeni obsojali izzivajoče in predrzno obnašanje nemčur-skih Ptujčanov v slovenski okolici. Naše ljudstvo je mirno in še preveč prizanaša nemčurskim razgrajačem. Vendar si pa naj čedna družba v Ptuju enkrat za vselej zapomni, da tudi nas potrpežljivost mine in da se ne damo izzivati. Klic po orožnikih na kmet-sko ljudstvo je nepotreben. Orožništvo že ve, kaj je njega dolžnost in opravlja vsikdar tudi brez Ornigo-vega posredovanja vestno svojo službo. Za to pa tudi ne dvomimo, da bo orožništvo prijelo v jednakih slučajih nemčurske ptujske izzivače in če je med njimi sodni uradnik, ne pa kmetskih fantov, kise proti napadom branijo. Ako »Štajercu« to pojasnilo še ne zadostuje, smo pripravljeni prihodnjič prinesti mu še več zanimivih podatkov. Dnevna kronika. Volitve na Ogerskem in Slovaki. Volilno gibanje med Slovaki je letos minimalno; vlada splošna politična depresija. L. 1906 so postavili Slovaki 18 svojih kandidatov in jih je bilo izvoljenih 7, letos nimajo niti 10 kandidatov. Okraji, kjer je ljudstvo zavedno in naravnost zahteva kandidata, še nimajo kandidatov. Splošno se izdaja zdaj geslo, naj bi Slovaki volili kandidate Khuenove stranke dela, a samo one, ki so za splošno volilno pravico in niso Tiszove kreature. Izmed znamenitejših slovaških politikov kandidirajo Milan Hodža, Juriga, dr. Blaha, Skyčak, Bella in evangeljski župnik Štefanik. Kardinalsko čast je baje ponudil papež sarajevskemu nadškofu dr. Štadlerju, ko je bil ta nedavno v Rimu. Menda bi naj to bilo zdravilno »mazilo« za rane. ki jih sekajo Štadlerju neuspehi njegove klerikalne stranke pri pravkar se vršečih volitvah v bosen-ski deželni zbor. Hofrichter pred vojnim sodiščem. V pondeljek ob osmih zjutraj se je začela obravnava proti nadpo-ročniku Hofrichter ju. Sodni dvor tvorijo eden štabni oficir, dva stotnika, dva nadporočnika, dva poročnika in stotnik-avditor Kunz. Po zapriseženju sodnikov so privedli Hofrichterja in ga po zakonu vprašali, če je zadovoljen s sodniki. Hofrichter je zanikal. Na to so mu prečitali vse izpovedi, ki jih je podal pri raznih zaslišanjih in toženec je še enkrat vse potrdil in pristavil, da nima nič več za povedati. Hofrichterja so potem odvedli. Stotnik-avditor Kunz je začel na to citati zaključno predlogo, ki obsega na 120 straneh opis slučaja, rezultate dokazovanja in slednjič toženčevo priznanje. Obravnava je bila tajna in je trajala po večurnem poldanskem odmoru do 6. zvečer. Včeraj se je ob 8. nadaljevalaJin vršila, dasi Hofrichter ni bil navzoč. Predsedoval .je nadporočnik pl. Vidulovič od 24. pešpolka. Ostali člani sodišča so oficirji 37., 24. in 1. bosansko-hercegovske-ga polka. Obravnavo je započel zopet avditor Kunz s svojim predavanjem. Prečitali so mnenjas psihija-trov, ki vedo povedati, da je Hofrichter, sioer nor-male^, torej odgovoren za svoja dejanja, ali vendar trdita polkovna zdravnika Drastič in Mattausch, da je duševno manjvreden. Kunz zahteva obsodbo Hof-richterjevo na podlagi naslednjih točk: 1. radi za-vratnega umora generalnoštabnega stotnika Mader-ja, 2. radi zapeljanja v zlorabo uradne -oblasti (pro-los Tuttmann), 3. radi ponarejanja listin (potni list). Včeraj popoldan so čitali mnenja sodnih kemikov o strupu. Koncert »Narodne godbe' se vrši v četrtek na Telovo v »Skalni kleti" pri Celju. - Začetek ob 4. uri popoldne. Končert se vrši pri vsakem vremenu. Štajerske novice. Najnovejša radikalca. »Grazer Volksblatt« ve povedati, da sta na zadnji skrivnostni konferenci glede deželnozborske obstrukcije z grofom Claryjem izjavila gg. dr. Korošec in Robič, da se z ozirom na t®, da nemški nacijonalci ne odnehajo, ne moreta nadalje pogajati glede delazmožnosti štaj. dež. zbora. — Še »Slovencu«, ki ima glede takih zadev znano kosmato vest, se je zdela zadeva tako neverjetna, da prepušča za njo z navedbo vira odgovornost graškemu klerikalnemu »Volksblattu«. Čudno je namreč, da ne vedo o radikaliztnu gg. dr. Korošca in Robiča;fiče-sar povedati ne mariborski klerikalni ne graški nem-škonacijonalni listi. Vlada je bila sicer itak tako ljubezniva, da je gg. dr. Korošcu in Robiču pomagala iz zadrege — in spodnještajerski Slovenci se imajo priliko nadalje čuditi najnovejšima klerikalnima radj^al-cema. Račun za to zabavo bo treba namreč šels plačati. Nemške bolečine glede ljudskega štetja. Na drugem mestu poročamo, da je proračunski odsek sprejel s slovanskimi in socijalističnimi glasovi (24..:, 1?) resolucijo dr. Kramara, rlaj bi se izvršilo ljudsko štetje na podlagi materinščine ne pa na podlagi, občevalnega jezika. To bi bilo tudi edino pravilno, kajti vsled naših zamotanih gospodarskih in socijalnih razmer živi na tisoče slovenskega delavstva, malih obrtnikov in sploh uslužbencev vsake vrste med Nemci, kjer morajo seveda s svojimi kruhodajalci in tovariši občevati v nemškem jeziku. Posebna§lo-venci trpimo pri dosedanjem načinu ljudskega štetja v tem oziru zelo veliko in nič manje Čehi. Nemci bi trpeli glede svojega števila pri pravilnem ljudskem štetju velike zgube in graški »Tagbl.« že protestira proti Kramarevi rezoluciji, češ, da bi se zaneslo v ljudsko štetje (z gotovo pravičnim Kramarevitn nazorom) le — strankarsko hujskanje. Nemci se tolažijo, da plenum ne bode sprejel te rezolucije, ker bddo glasovali proti Poljaki, ki imaio zaradi Rusinov istotako slabo vest glede ljudskega štetja kakor Nemci. Za nedeljski shod Narodne stranke v Sloveaj-gradcu vlada v vseh prizadetih okrajih veliko zanimanje, ker bode proglašen na njem kandidat kmečkega in delavskega ljudstva proti kandidatu, katerega vsiljujejo ljudem farovški gospodje. — Je pa tudi sveta dolžnost vseh politično samostojnih mož, da pridejo v nedeljo v Slovenjgradec! Shod se vrši ob 11. uri dop. v Narodnem domu. Razmere na telefonični progi Trst-Dunaj posta-ajo že neznosne. Vsak teden, ali vsaj vsak drug teden je gotovo kaj narobe; največkrat med Gradcem in Dunajem, pa tudi proga južno od Gradca je velikokrat v neredu in ne funkcijonira. Na južnem Štajerskem, kjer smo navezani na to edino zvezo z Dunajem, trpijo na tem posamezniki in podjetja. Čas bi bilo, da bi poštno ravnateljstvo v Gradcu vendar že napravilo red. Izjava. »Straža« piše z dne 20. t. m. pod naslovom »Narodnost naših naprednjakov«, da smo dne 5. majnika 1.1. o priliki slavja naše društvene 401etni-ce malo časa pred banketom poslali nemško okrožnico, s katero so se vabili »alle lehrerfreundlichen Biirger u. Burgerinnen« trga Št. Jur na banket. — Temu nasproti izjavljam, da podpisano učiteljsko društvo prav nič ne ve o tem, da bi se biP k banketu kdo vabil še s posebno okrožnico in bi tudi ono smatralo za neumestno, cenjene tržane in tržanke v Št. Jurju vabiti k banketu z nemško okrožnico. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Franc Brinar, t. č. predsednik. Slovensko gledališče v Celju. V Celju gostujejo dne 28., 29. in 31. t. m. člani ljubljanskega deželnega gledališča. Zares, redek užitek za naše mesto in njega okolico! V soboto dne 28. maja nam uprizorijo požrtvovalni umetniki naši komedijo »Sebastijan, veliki knez Georgijski, v nedeljo 29. t. m. se igra burka trodejanka »Črni madež«. V torek 31. maja je dramski, operni in operetni večer; arije iz najznanejših in najmelodijoznejših oper, kakor iz »Karmen«', »Faust« »Zrinjski«, .'»Figarova svatba«, so na slednjem na razporeda isti večer (31. V.), se pojejo tudi nekatere operetne točke (Ločena žena!) in posvečen bode večer, i našim lepim narodnim pesmim. Za predstave na dan -28. in 29. se odpre blagajna že ob 7. uri zvečer. za operni, operetni in dramski večer (31. t. m.) pa že'®b 6. Začetek ob vseh treh dnevih točno ob 8. Pripomniti bi imeli par besedij. V zadnjih letih smo morafržal opaziti, da so bile predstave ljubljanskega gledališkega ensembla kaj slabo obiskane. Naj bi ne bilo isto tudi sedaj! Dokažimo z mnogoštevilno udeležbo. da>cenimo umetniška stremljenja edinega več-jegaiterišča slovenske Talije — deželnega gledališča ljubljanskega. Uverjeni smo lahko, da nam nudijo igralti, o katerih sodi kritika najugodnejše, nekaj izrednega! Ne bodimo brezbrižni, ne zanašajmo se na druge, vsakterega dolžnost naj bi bila, vsaj enkrat ali dvakrat obiskati naše gledališče v Celju. Prihodnja sobota^ nedelja in torek naj bi bili posvečeni pri nas slovenski umetnosti. Slovenci iz Celja in bližnjih krajev, odtegnimo se dne 28., 29. in 31 zvečer našim privatnim in političnim skrbem. obiščimo naš »Nar. don$£kjer se nam odpre hram prave umetnosti! Slovensko gledališče v Celju. Dodatno bi še imeli omeniti, da se igra 31. t. m. (dramski, operni in operetni večer) tudi znana šaloigra »Brat sokol«. Režiser za vse tri večere je g. Hinko Nučič. V soboto in nectejljo^se odpre blagajna ob 7., v torek 31. t. m. pa že ob 6. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v Zvezni trsoVmu Vstopnina: Sedeži v parterju: i.—2. vrste K 2.40, od 3.-7. vrste K 1.60, od 8. vrste naprej 1.20 kron. Sedeži na balkonu K 1.20, stojišča v parterju 0.80, stojišča na balkonu K 0.60, dijaške in vojaške vstopnice K 0.40. Prebivalce gornjesavinske doline opozarjamo na krasno narodno igro »Na Osojah«, ki jo bodo 29. t. t. m. uprizorili v Gornjemgradu. Pred kratkim se je igrala tudi pri nas v Celju z velikim uspehom. Gor-njegrajčani, ne zamudite te lepe prilike! 29. maja vsi v Gornjigrad! Kmetijska podružnica žalska priredi v nedeljo dne>29..tt,-m. dve poučni predavanji in sicer predpol-dan ob 8. .uri v Št. Pavlu pri Preboldu in popoldan obi&iuri v Št. Petru v Savinski dolini. Predaval bo dež, ppt, učitelj g. Goričan in sicer v šolskih poslop-jih^Vseud.e in druge kmetovalce vabi k obilni ude-le0tii st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - ============== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DONI' registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri C e 1 j- u z Pisarna je v Celju, Rotovške Ulice št. 12 ©©© Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotit, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno Kantnos« podjetje 4 Celju. | jnžnoftajerstia H^mnoselHa Stavbena in umetna kamp noeeška obrt s strojnim ::; obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::s Brušenje, poliranje in struganje kamena s stroji. industrija družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sljenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavi: .Kamnoseška Industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov v iste. :::