STE V. 6.
MESEČNA PRILOGA
V LJUBLJANI, DNE
»NOVICE V SLIKAH«
6. FEBRUARJA 1929
L E T O 42
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din fzhaia vsako sredo, bpisi in dopisi naj sc pošiljajo Uredništvu »Domoljubne, uacočniua, reklamacije in insernti Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Vlad. Pušenjak.
Kmetijski zakoni.
Jugoslavija je kineteka država. Malo-katera država ima tako izrazito kmetski značaj ko Jugoslavija v kateri pripada okrog 80 Odstotkov vsega prebivalstva kmetskemu stanu; take in podobne izjave in ugotovitve slišimo povsod, čitamo v časopisih, uradnih in zasebnih spisih, knjigah itd. Z ozirom na te ugotovitve bi vsakdo mislil, da se v naši državi največ pažnje posvečuje kmetskemu stanu, da se dajo izdatna sredstva za pospeševanje kmetijstva na razpolago, da se zakonodaja v prvi vrsti briga za napredek kmetijstva, da vsa državna uprava tekmuje v. tem, da stori vse potrebne ukrepe za zboljšanje gospodarskega položaja kmetijstva. Zal temu ni bilo tako; kmetijstvo se ni uvaževalo do-voljno, sredstva za pospeševanje kmetijstva so bila nezadostna, v primeri z državnim proračunom in s sredstvi za druge stanove naravnost neznatna, glede zakonodaje moremo reči, da se je na kmetijstvo — skoraj popolnoma pozabilo. V dokaz par podatkov! V proračunu za leto 1929-30, ki znaša nad 12 miljard Din je bivši poljedelski minister za kmetijstvo določil borih 227 milijonov dinarjev, komaj 2 odstotka državnega proračuna, in to za stan, kateremu pripada okrog SO odstotkov vsega prebivalstva. V 10 let h obstoja naše države se je v Narodni skupščini sprejelo okreg 300 zakonov, izmed katerih ne odpade niti 5 odstotkov na kmetski stan. Povrh tega moramo povdariti, da niti oni zakoni, ki so se sprejeli in bi naj bili v prid kmetskemu stanu, kakor n. pr. zakon o zavarovanju preti toči in zakon o kmetijskem kreditu, v obče niso stopili v veljavo ali pa so bolj v škodo ko v korist kmetskega stanu. .... Kdo je bil temu kriv? Naše nesrečne po-ltične razmere, nestalnost v politiki, večne krize, večne spremembe v vladi. V 10 letih smo ineli 26, ako ne še več vlad, vlade niso prišle do stvarnega dela, ker so v vladnih večinah bile nezdrave razmere, ni bilo enotnega presojanja gospodarskih in socijalnih yprašanj, temveč so imele nekatere stranke le interese svojih pristašev pred očmi, interesi države, interesi posameznih stanov, esobito kmetskega stanu, so jim bili deveta briga. 1 nznati moramo, da so nekateri kmetijski ministri imeli najboljšo voljo, da so resno hoteli s koristnimi zakoni povzdigniti kme-
tijstvo, a pomisleki ostalih vladnih strank, obziri na druge člane vladne večine so onemogočili kmetijsko zakonodajo, so preprečili vsak napredek na gospodarskem polju.
Vlada četvorne koalicije (dr. Koroščeva vlada) je imela mnogo razumevanja za gospodarska vprašanja, osobito za kmetijsko zakonodajo, a boriti se je morala z zgoraj omenjenimi težkočami ter je morala, predno je izvršila svoje načrte, podati ostavko. Kot najvažnejše zakone je smatrala zakon o kmetijskem kreditu, zadružni zakon, zakon o gospodarskem svetu, carinski zakon, zakon o razredni loteriji itd. Oglejmo si nekoliko omenjene zakone.
Zakon o kmetijskem kreditu.
Ta zakon se je sprejel 1. 1925 v narodni 1 skupščini in je bilo več ko dve leti treba, da se je organiziralo ravnateljstvo za kmetijski kredit in pričelo z delom. Kakor sem že v | raznih člankih povdarjal, kar smo i slovenski poslanci pri pretresu zakonskega načrta povdarjali, je nemogoče na podlagi zakona o kmetijskem kreditu rešiti vprašanje kmetijskega kredita. Dokaz temu je dejstvo, da so v I. 1927 in 1928 poslanci vladnih strank in opozicije vlagali v narodni skupščini predloge, katirih cilj je bil odpraviti kreditno bedo, v obče povoljno rešiti vprašanje kmetijskega kredita.
Slovenski minister dr. Kulovec, kakor tudi prejšnji kmetijski minister dr. Andrič si se trudila, da to vprašanje rešita v smislu zahtev gospodarskih krogov. Vršilo se je mnogo posvetovanj, katerih so se udeležili zastopniki kmetijskega ministrstva, trgovskega in finančnega ministrstva ter zastopniki vladnih strank in zastopniki državnih denarnih ustanov (Narodne banke, Drž. hipote-karne banke, poštne hranilnice). Prišlo je do zaključka, da treba vse storiti, da pride kmet do cenenega kredita pod ugodnimi pogoji, a da treba vse opustiti, kar bi zmanjšalo kreditno sposobnost kmetskega sianu.
Posebno se je zahtevalo, da državna hipotekama banka ustanovi posebni oddelek za hipotekama posojila inalim kmetskira posestnikom. kakor tudi da se direkcija za kmetijski kredit preosnuje v kmetsko banko. Tej kmetski banki bi se morala dati večja sred-
stva na razpolago in to od Narodne banke, Državne hipotekame banke in poštne hranilnice, da bi mogla zadostiti vsem kreditnim potrebam kmetskega stanu. Prejšnji kmetijski minister je bil pripravljen delati na to, da se zakon o kmetijskem kreditu v navedenem smislu spremeni, a je vlada prej padla, predno je prišlo do spremembe zakona.
Glavni Zadružni savez kot centrala kmetijskega zadružništva je sedanjega kmetijskega ministra, ki je kot dolgoletni član uprave saveza ssdeloval pri akcijah za spremembo zakona o kmetijskem kreditu, v posebni spomenici opozoril na najnujnejše zahteve kmetskega stanu, med njimi v prvem redu na potrebo spremembe zakona o kmet. kreditu.
Zadružni zakon.
V	naši državi nimamo enotnega zadružnega zakona, temveč so še vedno v veljavi 4 različni zadružni zakoni, kar otežkoča zadružno delo. Enoten zadružni zakon je potreben radi revizije, katera je po zakonu pri nas že skoro obvezna, a v raznih delih naše države še ni po zakonu upeljana, temveč je zadrugam prepuščeno, ali se puste revidirati ali ne. Enoten zadružni zakon je potreben i radi ugodnosti, katere uživajo zadruge glede davkov, taks, poštnih pristojbin itd,
Glavni Zadružni Savez je dal izdelati enoten zadružni zakon, katerega so ponovno pregledale razne komisije, glede katerega so vse Zadružne zveze podale svoje pripombe in spreminjevalne predloge. Tako predelan in izpopolnjen zadružni zakon je prejšnja vlada sprejela in obljubila, da ga bo, ko se sestane Narodna skupščina, isti predložila v pretres. Kakor slišimo, bo sedanja vlada obljube prejšnje vlade izpolnila in čimprej v interesu razvoja kmet. zadružništva razglasila enoten zadružni zakon.
Dohodki iz državne loterije.
V	delokrog kmet. ministrstva spada državna loterija, katere čisti dobiček služi po zakonu za podporo raznih gospodarskih ustanov. V zadnjih letih se je večji del čistega dobička državne razredne loterije stekal v fond za zgradbo ogromne palače za celo vrsto ministrstev in za pokritje posojila, katero se je najelo za regulacijo rek, letos bo po dolgih letih imel kmetijski minister prilike, da razpolaga z
l1
STRAN <56
večjim delom čistega dobička razredne loterije.	v
Umestno bi bilo, da se v zadruznem zakonu, kakor v zakonit o razredni loteriji določi, da služi čisti dobiček loterije po odbiiku zneskov, ki se morajo po zakonu odkazati rezervnemu fondu in drugim fondom, za pospeševanje kmet. zadružništva. Ta zahteva je tembolj na mestu, ker skrbi naša država v znatno manjši meri ko Avstrija, Čehoslovaška in dru?e države za razvoj zadružništva. Povečanje donosa kmetskih posestev, zboljšanje pridelovanja, ugodno vnovčevanje kmetskih pridelkov, pridobivanje primernih tržišč in cela vrsta drugih vprašanj se da edino rešiti polom dobro delujoče zadružne organizacije, katera pa potrebuje izdatne državne pomoči. Velike dobro dolujoče nabavne, prodajne in produktivne zadruge v drugih državah so z izdatno državno pomočjo, kakor n. pr. v Avstriji, znatno povzdignile proizvajanje mleka, mesa itd. in osamosvojile državo od uvoza iz drugih držav, oziroma pridobile nove trge za domače kmet. pridelke.
Gospodarski svet,
V svrho pospešitve gospodarske zakonodaje in rešitve raznih perečih gospodarskih vprašanj je nujno potreben gospodarski svet, čegar ustanovitev bi se v smislu določb ukinjene ustave morala že davno izvršiti. Gotovo bi se več gospodarskih zakonov predložilo Narodni skupščini in gotovo bi bolj odgovarjali notro-bam najširših slojev, ako b: obstojal gospodarski svet kot posvetovalen organ raznih ministrstev gospodarskega značaja.
Gospodarski svet kot stanovsko zastopstvo vseh stanov, kot zastopstvo, ki pretresa zgolj socialna in gospodarska vprašanja, izkazuje v mnogih državah odlične uspehe. V zvezi z oživotvorjenjem gospodarskega sveta stoji vprašanje kmetijskih zbornic, oanosno prevzatja poslov kmetijskih zbornic od zadružne organizacije. Kmetijske, kakor tudi zadružne organizacije, so zahtevale ustanovitev kmetijskih zbornic, o tem vprašanju se je mnogo p:salo v strokovnih časopisih, a ni prišlo uo tega, da bi se izdelal enotni zakon za celo državo, temveč se je to vprašanje še vedno proučevalo. Edino v Vojvodini v oolasli Sombor se jt potom oblastne ured be ustanovila kmetijska zbornica. Vprašaju ustanovitve gospodarskega sveta bo morala sedanja vlada posvetiti vso pažnjo, ako hoče doseči ozdravitev gospodarskih razmer.
Carinska tariia.
Žc pred tremi leti je poseben odsek itiancnega odbora pretresal celo carinsko tanto in sklenil znatne izmene v korist kmetskega stanu. Dotični odsek je izdelal Dosirno poročilo, a isti ni prišlo nikdar v razpravo v Narodni skupščini. Šele dr Ko-rosčeva vlada je uvidela nujno polrebo ipremembe carinske tarife, je stavila to-tadevni predlog Narodni skupščini, ki se j. , P°sebnemu odseku finančnega Sdbora, kateri je nameraval takoj po končanem pretresu drž. proračuna vzeti v razpravo carinsko tarifo. Nujno potrebna
/DOMOLJUB
je sprememba carinske tarife glede uvoza plugov, kmet. potrebščin vseh vrst, kmet. strojev itd., potrebna pa tudi z ozirom na znatno spremenjene gospodarske razmere v onih državah, katere so bile doslej najboljše odjemalke naših kmet. pridelkov,
V	interesu težke krize, v kateri se nahaja naše kmetijstvo, je nujno želeti, da se pospeši kmet. zakonodaja in razun na-
. vedenih zakonov čimprej uzakonijo vsi oni zakoni, katerih cilj je doseči napredek v kmetijstvu. _______
r
Novice iz Belfjracfa.
Novi škofje.
Kakor poroča časopisje, so pogajanja med našini zunanjim ministrom in Vatikanom za imenovanje škofov na Krku, v Dubrovniku in pomožnega škofa v Ljubljani končana in bodo v kratkem imenovani za ta mesta višji cerkveni dostojanstveniki.
Odpusti uradnikov.
V	justičnem ministrstvu izdelujejo sedaj zalton o eenlralni upravi. S tem zakonom bo tudi rešeno uradniško vprašanje. Po tem zakonu bo število ministrstev zmanjšano, uvedeno bo novo ministrstvo, ki naj služi kot urejevatelj v delu in bo skrbelo za zvezo med posameznimi ministrstvi. Ve-lil-o števi'o uradnikov bo odnuščenih, ven-
-dar pa se bo redukcija izvršila na ta način, da bodo od nje zadeti oni, ki so gospodarsko močnejši, to je, ki so aH dobro poročeni ali ki imajo druge dohodke.
Delovni čas v trgovskih in obrtnih obratih.
Minister za socialno politiko je sklical za dan 21. februarja širše posvetovanje zastopnikov vseh delodajalskih in delavskih zbornic v svrho obravnave uredbe o zapiranju in odpiranju trgovskih in obrtnih prostorov in o delovnem času pomožnega osebja v teh obratih. Poleg zastopnikov ministrstev so vabljene na predmetni sestanek razne delavske, trgovske, obrtne in industrijske zbornice.
Cestni zakon.
V	gradbenem ministrstvu izdeluje komisija zaVon o državnih cestah in zakon o nedržavnih cestah. Za podlago prvemu načrtu služi načrt s'ovenskega ing. Skubica, drugemu pa zakon bivše dežele Kranjske o deželnih in občinskih cestah.
Kmetijski krediti.
Glavni ravnatelj poštne hranilnice Mi-lorad Nedeljltovič ie izdelal zakonski načrt. po katerem naj bi se ustanovila samostojna kmetijska banka. Proti temu načrtu se poja\ija:o pomisleki, ker bi bila bržčas za kmete taka bančna posojila predraga.
Zadružni zakon.
V	kmetijskem ministrstvu izdelujejo zadružni zakon. Od kmetijskega ministra dr. Frangeša, ki je bil svoječasno vnet in delaven zadrugar, se splošno pričakuje, da bo vneto podpiral zadružno zakonodajo, ki je dovedla do velikih uspehov povsod^ kjer je zadružništvo visoko razvito. Načrt zakona, ki ga je Glavna zadružna zveza že predložila, bo še pregledalu posebna komisija.
štev. a _ *_
■IMUMUiMU« MIHHIII—nan'1'1—M———»Lira,
Uveljavljenje nettunskih dogovorov.
Prometno ministrstvo je na delu, da izvede določbo nettunskih dogovorov, v ko-likor j>ridejo v poštev za promet. Že v fo bruarju bo urejena nnša železniška in carinska služba na Reki. Za nas prihaja v tem oziru v poštev postaja Reka in bazen (pristan) Thaon di Revel, ki smo ga od Italije v zmislu dogovora vzeli v zakup za 50 let zato, ker nismo po mednarodnih po-godbah dobili na Jadranskem morju nobenega pristanišča, ki bi bilo urejeno na način, kot zahteva mednarodna trgovina.
Dr. Korošec za pospešitev izvoza pšenice.
Lansko leto je bilo v pšenici zelo bogato. V prvih treh mesecih izvozne sezone pa se je od žetve izvozilo 15.000 vagonov, dočim je ostalo za izvoz še 85.000 vagonov, Doslej je šel naš izvoz največ v Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo. V teh državah pa nam delajo letos veliko konkurenco Amerika, Romunija, Madžarska in Bolgarija. Da bi se izvoz naše pšenice olajšal, so imeli gospodarski krogi v prometnem ministrstvu posvetovanje, kateremu je predsedoval minister dr. Korošec. Za izvoz pšenice in moke bo dr. Korošec kot prometni minister znižal vozne postavke za 25 odstotkov običajne tarife. Tudi mlini dobe gotove olajšave za moko pri izvozu.
Gospodarski krogi proti splošni in enaki volivni pravici.
Pri predsedniku vlade se je zglasilo pretekli teden odposlanstvo tako zvanih gospodarskih organizacij v Ljubljani, ki pa je pokazalo glede svojih načrtov, n. pr. proti splošni in enaki vo'ivni pravici, dokaj sta-roveško stopnjo izobrazbe, kar seveda ni čudno, ker je večina voditeljev teh krogov nerazdružljivo zvezana s kulturnimi pogledi razpuščene ^napredne: žerjavovske stranke.
Poštenost naj vlada povsod.
Komisija za likvidacijo narodne skupščine je odkrila v skupščinski blagajni primanjkljaj za okroglo en milijon dinarjev. Član komisije je odšel na stanovanje bivšega skupščinskega blagajnika Milenka Ča-briča ter zasegel njegovo premoženje. Mi-tenko čabrič ie bil že na Krfu in potem ves čas po osvebojenju skupščinski blagajnik. Kot tak je imel 12.500 Din mesečne plače. Tudi ostalo skupščinsko osebje je bilo večinoma zelo dobro plačano.
Delovni čas v uradih.
Predsednik vlade je izdal naredbo, da morajo državni uradniki delati dopoldan in popoldan. Praznujejo razen ob nedeljah in praznil.-ih samo še na oba božična dneva, na velikonočni in binkoštni ponedeljek, na Vse svete in na praznik Sv. Resnjega Telesa. Pravoslavni in muslimani istotoliko dni po svojih praznikih.
Slovenski poslanik v Ameriki.
v Kralj je imenoval za poslanika v Združenih državah Amerike vseuč. prof. Leo nida Pitamica, ki je bil pred 7 leti predsednik deželne vlade za Slovenijo. Tako so sedaj tudi Slovenci prišli na najodliS-nrjša državna zunanjepolitična nu-ta, kar
DOMOLJUB
II N 0 T C 0 A
SSraStoten mra/.
Dolgo vrsto let ljudje že ne pomnijo Uke zime, kot je letos. Pa tudi kadar je mraz pritisnil, da je kar kri zastajala v žilah, je vendar to trajalo kake tri dni, petem se je pa prelomilo in uneslo. Letos pa drži kar naprej, vsako jutro imaš od 25—30° C mraza. Vode zmrzujejo tez in čez, mlini in žage so obstale v ledenem oklepu, celo favarne na vodni pogon so omejile ali celo ustavile svoje obrate. Sariinec drži kot bi bila cesta asfaltirana. Uboge ptičke od mrrza cepajo, celo vrane leže mrtve po cestah. Ljudje, ki iinajo največ opraviti po cestah, cepetajo od mraza. Ogromna škoda se dela železniškemu pro-metu. Železne šine pokajo od silne zmrzlir.e, lokomotive se zavijajo v led in če malo obstoji, jo takoj objame bel oklep, da je ni mogoče več premakniti nc naprej ne nazaj. Odtod ogromne večurne zamude, ki jih delajo vlaki. Po južnih krajih in v Liki so vrhutega še taki zameti, da vlaki obtiče v snegu ali pa so sploh odpovedani. Ker ogrevalne naprave odpovedujejo, je potniški promet silno zmanjšan, vozijo se samo tisti, ki nujno morajo na pot. Tako so posamezna ravnateljstva po Škrat manj dobila v teh tednih dohodkov ket običajno, brez ozira na to, kako ogromna škoda se dela lokomotivam. Upajmo, da bo vendar kmalu pritisnil ing, ki bo s pomočjo že precej močnega sonca prinesel gorkejše dni.
d Jugoslovanska strokovna zvena jo izročila te dni Nj. Vel. kralju spomenico, v kateri prosi, naj ostanejo Se nadalje vso socijalne pridobitve delavstva ter naj so socijalna zakonodaja še izpopolni.
d Obrestovanje pri poštni hranilnici. Poštna hranilnica bo lotos obrestovala po i odstotke. Manjše vloge do 50.000 Din na eno knjižico pa po 5 odstotkov, ako so naloženo že najmanj tri mesece.
(1 Denarni zavodi v naši državi. V naši državi je 727 denarnih zavodov. Skupni ka-pM znaša 2.7-85,852.000 Din. Rezerve znata :o 675 000.000 Din. Hranilne vlogo pa 7.687-COO.OOO Din.
d Kaznjenci na pogojnem dopustu. Dno 1. februarja je zagrebško sodišče dobilo od ministrstva pravdo odlok, naj so 19 kaznjencev, ki so se v zagrebških zaporih dobro obnašali, izpusti na pogojni dopust. Po zakonskih predpisih se namreč more lcaznje-nev, ki je odsedel polovico kazni in so jo dobro obnašal, pustiti domov pod pogojem, da so hoče tudi v bodoče obnašati tako, kakor velevajo postave. To je po dolgih I letih prvi tak slučaj v preeanskih krajih, i d čudna zgodovina dveh sester. V Tr-I bovl ah živila dve sestri Marija Medvejšek, žena poduradnika, in Jožefa Strmole, žena I rudarja, obe rojeni Žonla v Idriji dne 19.
i1' dokaz, da sedanja vlada gleda v prvi 1 i'sti na sposobnosti ne pa na žlahto in razne klike. Dr. Pitamic je mož širokega znanja, plemenitega značaja ter globokoveren katoličan
marca 1869. — Kol dvojčki torej obhajata letos 60 letnico svojega rojstva. Omožile sta se pred 40 leti obe na isti dan, obhajata tako že 401t tnico poroke. Najzanimivejšo jc pa pri teh gospeh, da ste rodili vsaka po 11 otrok, in sicer po 3 sinove in 8 hčera, med temi tudi vsaka enkrat dvojčke. Pač gotovo izredni in edini enaki slučaj.
d Novi občinski upravi v Mostah pri Ljubljani načeluje dosedanji župan Jožef Oražen. Občinski sosvet tvorijo \ečinoma bivši občinski odborniki, le nekaj je novih.
d Sneg je povzročil velike ovire tudi v Srbiji. Najhujši zameti so bili v vzhodnem delu. Vlaki so obtičali v snegu, tudi mnoge na pomoč poslane lokomotive. Prometno minis^stvo je prosilo vojaštvo na pomoč pri kidanju snega in čiščenju prog. Spravljanje snega je veljalo samo belgraj-sko občino dnevno 50.000 Din. Seveda so imeli tudi mednarodni vlaki velike zamude.
(1 Radioapurat je napravil krajni šolski odbor na ljudski šoli v Litiji
d 11 članov jeseniške scsiaL »Svobode:: je zaprlo orožništvo na Jesenicah, ker so telovadili ob zvokih komunistične himne.
d Ostre obsodbe po tiskovnem zakonu. V Zagrebu je bil urednik »Novosti :: Aldo Mandl obsojen radi prestopka po § 47. tiskovnega zakona na 14 dni zapora in 15>0 Din globe. — Slavko Cihiar je bil obsojen na 2500 Din globo, ker je priobčil neresnične vesti, ki bi mogle vznemiriti javno mnenje, tako da bi postala nevarnost, da bi so napravi kak zločin. — Živan Rerčič je bil obsojen, ker je v >Hrvatu« napisal članke, v katerih se je bavil z umorom od 20. junija, na 14 dni zapora in 1500 Din globe.
d Pol milijona za pogozditev Krasa je dovolilo ministrstvo za šume in rude za po-gozditev hrvatskega Primorja.
d Izenačenje trošarine na žgane pijače. Kakor znano, plačujejo trošarino na žgane pijače doslej samo prečanski kraji, d oči m je ta davek v Srbiji in Črni gori nepoznan. Nova vlada razmišlja o izenačenju trošarine za vso državo. Na ta način bi država pridobila letno okrog 100 milijonov dinarjev.
d 80.340 invalidov je sedaj v naši državi.
d Ljubljanski oblasti jc odobren kredit 1 in pol" milijona Din iz gradbenega fonda
d »Privoščil sem si vse: kadil sem, pil, plesal, toda tudi delal, ampak vse to — zmerno,« je izjavil časnikarjem 104 leta star kmet Milcvoj Petrovič iz sela Drežanj v Srbiji, ki je prišel te dni zdrav in čvrst v Belgrad — po opravkih.
d Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za marljivo službovanje g. Josip K n e p , Blato pri Grosupljem.
d Divjanje «ime v Hercegovini. V Mo-ataru brije ledeno mrzli veter s hitrostjo 80 km na uro. Veter podira sadno drevje
ter prevrača tudi šibkejše lesene stavbe, hiše in staje. V Mostam je prevrnil leseno stavbo poletnega kinogledisča. Tudi električno napeljava v Mostam je pretrgana. Na popravilo radi viharja ni rtiii misliti. —-Kmetje so svojo živino segnali z brd v dolino, da bi tu ložie dobili za nje kaj krme. Promet med Mostarom, Nevesinjem in Gac-kim je že 8 dni pretrgan. Cesta z Stolca v Nevesinje je zametena. Bi leča in Gacko sta odrezana od prometi. Zameti so ponekod tod okrog do 2 in pol metra globoki. Velika je skrb za vasi severno od Gackega ob pogorju Madrič (2400 m). Tu ne bo mogoče dobiti ž njimi zveze 14 dni. V vasi Bršin jc 2 m snega. Volčje tolpe so klatijo okrog.
<1 Strahovita burja * hitrostjo S>9 km na uro je divjala pretekli teden v Hercegovini posebno v okolici Nevesinja, kjer je zapadlo do 3 metre snega. — Na Sušaku pa je lepo solnčno vroino kakor v poletju.
d Sneženi plaz je zasul v Srnjakovem grabnu nad vasjo Ravne pri Bohinjski Bistrici tri mladeniče: Franceta Kemperle iz Bače na Primorskem, Albina Kemperle in Antena črva. Plaz je bil debel 8 in širok 12 metrov. Bistriški orožniki so z velikin. na perem mrtvece izkopali in jih prenesli i mrtvašnico v Boh. Bistrico.
d Korajža dravskih splavarjev. Poročvi sc nam: Dne 23. januarja t. 1, so se podali splavarji s splavom iz hlodov od Maribora v Ormož kljub strašnemu mrazu in kljub temu, da je bila Drava polna srežec aH leda. Sreča je bila, da niso našli Drave kje popolnoma zamrznjene. Kako velika nesreča za ljudi in blago bi se mogla pripetiti. K sreči je bilo še po nekaterih krajih toliko odprtine, da je šel skoz. Na splavu so bili siedeči: vodja znani g. Peter Šar-man in ša dva mlada »kormaniža«, ki sta v preteklem letu prepeljala skupno po Dravi 8600 km. Na splavu sta bila še dva rVu^a dečka; bili so vsi iz Sv. Ožbalda. Hlodi so se splavili za reguliranje elesne strani Drave nad Ormožem.
d -Le dva smrtna slučaja sta bila doslej v Ljubljani radi zadnjega nastopa ršpanske«.
d Umrl je (lne 3. februarja na Zg. Brniku pri Cerkljah na Gor. trgovec in bivši gostilničar posestnik Andrej Svetelj. Pokojni je bil daleč naokrog znan in spoštovan mož. Pokoj njegovi duši!
d Umrl je v Področji pri Domžalah 2. t. m. v starosti 83 let posestnik g. Martin Dokler. Birmoval ga je še presv. škof Martin Slomšek. Rajni je bil občespoštovan mož, goreč časti'ec presv. Rešnjega Telesa, zvest naročnik Domoljuba odkar izhaja ter vedno zvest pristaš SLS.
d Radi notranjega Invavljcnja je umrl Slavko Berglez, dijak celjske gimnazije. Ko se je bil namreč sankal, je padel v. vso silo no ledu, kar je povzročilo smrt mladeniča.
d Smrtna kosa. V Srern. Kamenici je umrl orožniški narednik I. ki. Franc Sini-čič, učitelj na orožniški podoficirski šoli. Pokojnik je bil blaga duša, priljubljen pri svojih predstojnikih in tovariših, a spoštovan c<l svojih učencer in prebivalstva. Na zadnji poti ga jo spremljal celokupni oficirski zbor, tovariši, do 300 gojencev in veliko število prebivalstva. Pri sprevodu jo

igrala vojaška godba iz Petrovaradina, a pevski zbor gojencev orožniško šolo mu je pred hieo žalosti in ob odprtem grobu zapel ganljivi žalostinki.
d Strelu jo udarila v zvonik. V nmeši-cu pri Drnišu v Dalmaciji je udarila strela v zvonik vaške cerkve. Nastal jc požar, ki jo uničil streho ln notranjost cerkve, škode je okrog 200.000 Din.
d Dva mlina jo odtrgala reka Mura v Bukovcih in Krogu, ker sc je zajezila z ledenimi ploščami in snegom. Okoli 40.000 dinarjev škode.
(i Strel ga je zadel v križ. Te dni sta šla brata Jože in Anton Bogovič iz Aruovih sel pri Brežicah na lov. Hodila sla po sneženi gazi in sicer Anton spredaj, za njim pa njegov brat Jože. Med potjo je Jožetu spodrsnilo. Pri tem se mu je sprožila puška in strel je zadel Antona v križ. Bil je takoj mrtev.
d Utonil, ko je streljal race. Pri Savskem Brodu je neki lovec v čolnu na Savi lovil divjo race. Ustrelil je eno raco. Na-gn'l se je s čolna, da bi jo dosegel. Pri tem sc je čolri prevrnil in lovec je utonil.
d Na cesti padci in si zlomil tiln k. Trgovec Marko Marjanovič iz Paračina je v gradu na Kralja Petra trgu tako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. Prenesli so ga v bližnjo kavarno, kjer je čez nekaj hipov izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da si je zlomil tilnik.
<1 Ko je streljal tlivje race. 18 letni Vi-*e Voikovič iz Sonkoviča pri Šibeniku je pasel v gozdu živino. Peboj je imel puško-dvoeevko. Naenkrat je zapazil dve divji raci. Pomeril je s puško in sprožil. Pri tem mu je razneslo puško. Voikovič je bil močno ranjen na čelu in roki!
d Za, svojimi ovcami je Žalovala. V Splitu so našli v morju pred carinarnico v starem pristanišču truplo deklice Pere Mi-jatovičeve iz Drniša. Mlada Pera je služila v Splitu za deklo, toda to delo jc ni veselilo, temveč jo neprestano žalovala za svojimi ovcami in pašo na deželi. Pred dnevi je pobegnila iz Splita. Najbrže je hotela oditi domov, toda radi hude zime se je sredi pota morala vrniti v Split, kjer je po nesreči padla v morje in utonila.
d S ponarejenimi potirmi listi okrajnega glavarstva v Črnomlju je sleparila neka tolpa. Policija ie zaprla že nekaj oseb. ki so te potne liste razpečevale, drugim jo na sledu. Vodilne osebe okrajnega glavarstva niso prizadete. Borza dola in i/scljeniski komisarijat sta pričela s strogim nadzorstvom potnih listov. Mnogo delavcev. H so hoteli preko Avstrije v Belgijo. je bilo te dni zavrnjenih, ker niso mogli izkazati, da dobo vizum za Belgijo in da imajo tam zagotovljeno delo.
d V Ljubljani so zaprli 32 letnega Simona Radina, doma iz Turško Kaniže. Po-s'al jo v . Jutro* oglas, da preskrbi dobro službo slugo in skladiščnika predvsem tistim, ki lahko za!ože kavcijo v denarju. Na ta način je hotel izvabiti ljudem denar in nato, kakor jo policiji sam izjavil, izginiti. Ako bi ga bila policija le en dan pozneje aretirala, bi bil slepar napravil našim ljudem čez sto tisoč dinarjev škode.
d Srečno oteia ISletna deklica. V Pra-<ovu blizu Skopija jo pet oboroženih \1-
PO DOMOVINI
■■rkehsbbh
BRDO PRI LUKOVICI.
Huda zinili jc zavladala. Snega imamo do enega m Ira. Mraza je l ilo pretekli teden 23 stopinj C pod ničlo. Potok Radomlja j'.' zamrzni' da so se otroci drsali po njem. No, pa sedaj naj vlada mraz, ko je čas zato, saj še vremenski prerok pravi: »ce je prosinca mrzlo, da poka, 1» v jeseni sadje in moka.« — Bolj kakor zima in mraz razburja tukajšnjo okolico oni najdem mrtvec, ki so ga našli dne 24. januarja na obronku gozda nad Lukovi«) in Seloiil. Kako je prišel (a najdeni ob svoje življenje je pač čudno. Nekateri mislijo, da je zmrznil, toda razne okoliščine speljavajo to reč čisto v drug tir. Prvič, čudno se nam zdi, da za tega mrtveca tujca ni nihče povpraša', dasi je bilo poizvedovanje skoro po vsem dnevnem časopisju; drugo vprašanje ie ali ie res zmrznil, ali pa je bil umorjen ter oropan. Pri preiskavi niso našli drugega kot fino srebrno uro, ki je kazala četrt na 12 ter srebrno verižico. Pri sebi je ime! tudi zelo elegantno mo-derno denarnico, v mej ie bilo Kre 3 Din gotovine. Oblečen je bil zelo moderno, obut v nove čevlje iu ruiave dokolenice. Vprašanie ie, kako ie prišel tujec na obronek pozda, pod katerim ie državna ce'ta in lik ir'e do 50 in dol<ra in do 10 m visoka škarpa, nad katco rasle gosto jrrmovie in trule. Nekate-i ireiii o, da ie šel tuiec po c^ti. kot utrujen porotnik ie zanazil ixkI pozdom tla brez snepa in da bi šel t;a por počivat. To mnenie pa m veliko verjetno, ,-akai trudnemu popotniku ne bi prišlo na misel, da bi lazil čez čkarrco se p-et na zimsko solnce, ker hi rotovo z manjšim trrd-m prišel do gostoljubne hiše in se tam odpočil. Stanje nirtvejo tuica je bilo grobno. Tniolo je le'.ito na tbh r, prekriža-uimi napami. Cblcka na prsih je bila vsa razparana in ra-trprana, prsa so bila raztrgana L<i dreb ves razkopali, deloma že rarnešen, enako je hil tudi razparan trebuh in vsa čreva razvlečena Prsti in «l'am na roki so že tudi manjkaM. Nekateri m-niio, da ie bil to irorda kak A meri kanec bcaaš ter je inidel v roke lopovom, ki so ga odpeljali v naše kraje ter pa umorili.
ŠMIHEL POLEG ŠOŠTANJA.
V Slomškovem dcimi se ic 28. nov. 1928 pričel d pettedenski kmetijsk i t-Cai, katerega ie obiskovalo 27 učencev in je bil 31. ian. z dobrim u-pehem dovršen. Drugo leto se besia vršila dva tečaja, prvi druooHni, če i-e fcedo fant:c v zadostnem številu priglasili. -!. tebr. sc ie začel gospodinjski tečaj. Potem se todo celo leto vršili gospodinjski t"čaii, ker se je že okoli 60 deklet priglasilo. Vidi še,
u Kat. prosvetno društvo v Vel. Laščah priredi dne 10. t. m. ob 15 v dvorani Zadružnega doma šaloigro . Navaden človek«.
da so dekleta bolj dovzetna za izobrazbo svojega stanu kot pa fantje, katerih se je sprva tako malo priglasilo, da ti se tečaj ne mogel vršiti, če ki se pozneje vendar ne zdramili. 28. dec. 1928 so se začele fantovske duhovne vaje v kapelici Slomškovega doma, ki jih je imel priljubljeni fantovski govornik dr. Gregor Rožman iz Liubljaue. Vaj so se fantje v častnem številu udeleževali. 31. dec. zvečer so vsi opravili sv. spoved. Na novega. leta 1929 pa je bil sklep vaj in skupno obhajilo vseli fantov.
NAKLO.
Dne 14. januarja 1029 se je poročil podžupan g. Anton Zelnik z gdč. Heleno Ajdovec s Pivke. Druga številka »Domoljuba« prinaša vest, da se Ljudski dom r.e bo gradil. Ta ukrep gasilnega društva obžalujemo, zakaj prav zeo potrebujemo prostornega Ljudskega doma. Iznenadi! nas je trdi izid volitev gasilnega društva dne 20. jan. 1920. Iz odbora 6e je izločil Mladič s Pivke. Nekateri pravijo, da ni delaven. Mi pa, ki poznamo njegovo vsestransko fjožrtvovalno de'o, mu tem potom izrekamo naše zaupanje in simpatije Več Naklancev.
ŠMARTNO OB DRETI.
Predzadnjo nedeljo smo pri nas povodom pve-davanja o desetletnici Jugoslavije vprizorili A. Medvedovo štirideianko '-Stari in mladi/, Igroknz ji; poln ljudskih spletk, bolesti in jndi, izrazitih j>ri-zorov, kako demon hudobec družabno slogo in srečo razdira in tlači, kmeta pači, trdne kmetiie tlači, demon zvijačne ženske in krivičnega denarja. Predstava se namerava v doglednem času ponoviti.
JURJEVICA PRI RIBNICI.
Dne 21. jantarja se je vršil redni občni zboi-prost, gasil, društva. Načelnik A nton Lovšin jo podal poročilo točko za točko. Navzočih ie bilo 43 gasilcev, ki so pridno zasledovali poročilo načelni-ka, tajnika ter blagajnika. Gg. Josip Kaplan in Josip Lesar sta vse račune preteklega leta pregloda'a in v lepem redu našla, zaključila iste, odobril" in podpisala. Ker je doba sedanjega odbora in račel-stva s tem letom potekla, se je vršila volitev. Bil jo izvolion dosedanji odbor z načelnikom Antonom Lovšinom.
JE2ICA.
Te dni se poroči g. Ahlin Jože, uradnik »Vza-ienme zavarovalnice« ter agiten in požrtvovalen delavec naših družtev z gno. Kristino Ahlin, hčf-lco uglednega posestnika in gostilničarja g. j. Ahtina. Novoporočen<-ema želimo v zakonskem stanu mnogo sreče. — Pevski odsek KPD pripravlia ped vodstvom g. Dani a Cerarja za pustni večer zabavno predpustuo prireditev v društvenem doinu. Na sporedu je zborovo in solo-pelje, živa slika ter igra s
bancev ugrabilo 15lelno deklico, hčerko nekega kmeta v Orešanu. Rop se je izvršil v čusu, ko je bil oče na domači veselici pri svojih prijateljih. Hčerka Ljubica je hotela povabiti tudi mater na to pojedino. Na potu domov pa so nanjo iz zasede planili Albanci, ki so doma v vasi Studenčan. Z revolverjem so jo ustrahovali, jo preoblekli v Turkinio ter jo odnesli v Studenčan. Ko je orožništvo zvedelo za ta rop deklice, so šli skupno z zastopniki javnih oblasti v Studenčan, kjer se je Ljubica nahajala. Našli so jo v haremu poleg drugih Turkinj. prihod orožnikov je ugrabljavalce (otima-čo) iznenadil. Takoj so so udali. Zaprli so jih v občinski zapor. Okrog se je zbralo ogromno število domačinov, ki so hoteli ugrabitelje kamenjati in poklati, tako so bih ogorčeni. Vendar pa so orožniki to preprečili.
d Kakšno moč daje žganje. Neki kmet i? Kanize pri Brodu ob Savi so ga jo močno nalozel. Seboj jo imel puško. Ko jo šol
skozi vas, jc v pijanosti pričel streljati. Trije streli so bili usodni. Prvi je zadel nekega petletnega fantka v trebuh, drugi sedemletno deklico v čelo, tretji pa osemletnega dečka v nogo. Vse rane so težke m so otroke prepeljali v brodsko bolnico. Ko so orožniki kmeta aretirali, je svoje dejanje priznal, zagovarja so pa s popolno pijanostjo. Neki drugi kmet je izjavil, da je z. ni im skupaj pil in da sta spila dva litra zganja.
. t.d Tičck se je vjel. Dne 29. januarja je linanena kontrola priiela na vlaku med postajama Puccnci in Mursko Soboto Lu-noviku Lopiča iz Vaneča, ki je imel seboj kot prtljago košaro in zavoj blaga. Pri pregledu so našli 18'/o kg saharina, 5000 zvitkov cigaretnega papirja, 48 vžigalnikov. 9 iger igralnih kart, 2 svilena robca in 75 nabojev za samokres. Blago so seveda zaplenili, Lopiča pa odali v zapore. Zaplenjeno blago je bilo vtihotapliono iz Avstrijo in namenjeno za razprodajo v Zagrebu.
netiem »Čevljar baron«. Zbor nastopi prvič pod vodstvom novega pevovodje g. Ccrarja Prijatelji zdrave zabave, vabljeni. — Mestni aviobus ima po novih znižanih cenah sedaj dovolj prometa. Kot posebno rentabilna se je izkazala zveza s Črnučami. 2-limo le že, da se uvedejo stalne mesečne vozov-nT-e, kar bi bik) koristno za družbo in ugodno za tukajšnje prebivalce.
BUČKA.
Zadružno gospodarski tečaj smo imeli v ne-,]eljo dne 18. jan. Dopoldne je g. živinozdravnik Bi. „',er podal pouk o prvi pomoči v nezgcd.ih pri živini Navzoči gospodarji in gospodinje so z zanimanjem sledili poučnim izvajanjem g. predavatelja Popoldne pa je g. dr. Basaj govoril o pomenu zadružništva in o varčevanju. Za našo razmero in na-io priliko bi bilo silno potrebno, da bi nasvete tega predavanja tudi dejansko uvaževall.
PREDOSLJE
V	nedeljo dne 27. jan. t. 1. se je zaključil kmetijsko gospodarski tečaj. Zajemljivo je število ude« ležencev pri posameznih predavanjih: poljedelstvo in Iravništvo 80 poslušalcev; sadjarstvo 118 poslušalcev; živinoreja 71; živinozdravs'vo 150; mlekarstvo prvič <18 in drugič 50 oseb. Zaključnega predavanja o zadružništvu in gospodarstvu se je pa udeležilo 180 oseb. Skupno se je predavanj udeležilo (197 OL-eb in je povprečna v.'eležba skort j sto na j>o-sairezno predavanje. Vsekakor smejo biti naše organizacijo s tečajem zadovoljne, čeprav so iim-l" z prireditvijo lečaja ludi precejšnje stroške. Veliko s:: ie slišalo koristnega in za našo gospodarstvo tudi nujnega; naj bi kmetovalci nauke uvaževali in v svojem gospodarstvu izkoristili, neuspeha ne bo! — Tudi poročila posameznih organizacij so bila za-jomljiva. Slišali smo, da ima Kmet. podružnica dva irijerja, tiavniško brano iu da namerava nabavi'.! mlalilni''0 za mlačenje semensko dete/je. Sadjarska podružnica je nakupovala drevesca, priredila sadno razstavo, preskrbovala cepiče in v kratkem namerava postaviti sadno sušilnico. Živinorejska zadruga se trudi za izboljšanje živinoreje v občini. Preskrbuje in nabavlja dobre plemenske Like, vodi rodovnik, jo priredila zadružno premovanje goveie živine, ima skupn-j z mlekarno zalogo močnih krmil in nauierava upeijati v zvezi v mlekarno poskušno molžo. Culi smo, kako so je ustanavljaj mlekarska zadruga in njeno delo pregledali v celoti Kako je mlekarna zašla v krizo iu se tudi rešila pogina vsled požrtvovalnosti članov, ki so umeli ceniti dobroto njenega delovanja in prevzeli nase plačilo večine dolga in tako more zopet z uspehom vršiti svojo .naloi»o. Tudi stanje našo Hranilnice in posojilnice jo j"ko ugodno in je itnola preteklo leto preko tri milijone prometa. — Kdor se jo udeležil vseh predavanj in slišal poročila posameznih naših krneli "-kili organizacij, ve, kako prav je imel predsednik »Gospo larskega sveta« trdeč, da moramo bili na te. organizacije ponosni, se zavedati, d;: ao le organizacije naše in moramo nanjo paziti kot na pi nčico svojega očesa, <!a nobena organizacija ni preveč,- ker vse skupaj tvorijo celoto v skrbi za posamezne panoge kmetijstva, da je dolžnost članov predvsem radi lastne gospodarske koristi, da svoj'? dolžnosti do sv ojih gospodarskih organizacij v polni meri izvršujejo. S to mislijo je bil dobro uspeli tečaj zakllučSL
ČRNI VRH.
Podati hočemo nekaj številk, kako so giblje naše. ljudstvo. Župnija šteje 800 ljudi. V preteklem letu jo bilo rojenih 29, n umrlo jih je 16, poroke pa so bilo 3, Ljudstvo je dobro in pošteno. Prav dosti je družin, H imajo 7 do 10 otrok. Šolo obiskuje v tem letu 0(5 otrok, od teh je 63 dečkov. Letos pa kaže, da se bo to razmerje obrnilo. Izmed C v januarju rojenih je le 1 deček.
IZ GRADIŠČA.
V	torek 29. januarja smo spremili k večnemu počitku vrlega mladeniča Valentina Pestatov. Bil je eden najbolj delavnih člarov Prosvetnega društva na Brdu. Pri vsaki prireditvi je bil vedno na mestu, f-epo razcvetela orlovska organizacija na Brdu pa je v veliki meri sad njegovega truda. Kot predsednika srenje Brdo pa so ga poznali in spoštovali tudi vsi bratski cdseki.
VAČE PRI LITIJI.
Pred par meseci je nabavilo tukajšnjo Katoliško izobraževalno društvo radio. Postavilo'ga je v "ruštveno sobo, v katero se zbira občinstvo. Tudi taki, ki so poprej rekli, da to ni za kmeta. Sedaj so
zadovoljni, ko slišijo večkrat poučna, zdravstvena in kmetijska predavanja. Ustanovili smo tudi pevski odsek pod vodstvom g. šolskega upravitelja Ivana Slcgovca. Pevskih vaj se člani zelo re-lno ude'ežu-jejo, čeprav so zelo oddaljeni od trga. Dne 10. febr. vprizori tukajšnji Orlovski odsek dve zanimivi ša-loigri »Dva gluha v in i-Bob iz Kranja '. Vabljeni.
DOBOVA.
Toliko snega in mraza že dolgo ne pomnimo. Večkrat smo imeli žo 25" mraza. Čudno se nam zdi, da sploh še brne vlaki mimo nas po železni cesti, čeprav z velikimi zamudnini tako iz Srbije kakor tudi s severa. — Umrl je v zagrebški bolnici tukajšnji trgovec Josip ICopinc. Pokopali smo ga na tukajšnjem dobovskem pokopališču. Kako priljubljen je bil mož, se je izkazalo s tem, da se je v največjem snegu — snežilo je še poleg lega kot še nikoli — zbralo toliko občinstva kot za malokaterini drugim. Dobovski pevski zbor je zapel pred hišo, pred cerkvijo in na pokopališču v srce segajoče na-grobnlce. Na grobu se je po opravljenem cerkvenem opravilu poslovil od rajnkega domači gospod župnik, v zelo ganljivih besedah pa se je poslovil tudi predsednik podružnice Jugoslovanske Matice g. učitelj in pisatelj Alojzij Peterlin-Batog. Težko bodo rajnkega Kopinca pogrešali tisti, katerim je rad pomagal. Politično se ni udejstvoval, vendar je imel vedno odprte roke. Koncem meseca je marsikomu priskočil na pomoč z malim posojilom in vedno samo zn .Bog plačaj«. — Ta predpust je veliko porok, ženijo se mladi, celo premladi, in stari.
RETEČE.
Pri nas smo si r.o kulturni ljudje. Za vsako inederno iznajdbo se zavzamemo. Taka smo tudi takoj, ko se je otvorila nova radio posjaja, pokazali veliko zanimanje. Saj imamo danes kljub "temu, da vsa vas šteje samo 30 hiš, že pet radio amaterjev. Poslušamo ga zelo radi. To se vidi iz tega, ker je pri amaterjih zelo velik obisk. Pa saj je tudi program tako pester, da vsakega kaj zanima. Zato pa, da ne bomo delali prevelike sitnosli tem petim amaterjem, bi bilo želeti, da bi se radio še pomnožil. — Dramatični odsek bo vprizoril na prvo postno nedelo lepo igro *2iva zakopana«. Upati je, da bodo prav dobro naredili, ker so glavne vloge prevzeli stari iz«žbani igralci ozir. igralke. — V preteklem letu jih ie umrlo 10, rojenih je bilo, 26, porok 9, sv. obhajil 9300. — Imamo veliko snega iu oster mraz. Nainižjo temperaturo smo imeli 21. jan., ko jc pokazal tcplcmer 28 C".
HAMBORN OB RENI.
V nedeljo 20. jan. je imelo društvo sv. Barbare pri Sv. Janezu občni zbor in volitev novega odbora. Izvoljeni fo bili večinoma stari odborniki, le pod- | predsednik in zastavonosci so bili novi izvoljeni. Za ptedcednika je bil zopet izvoljen naš Jakob Bur- j nik, ki vodi že 25 let naše društvo: najboljši dokaz, : da je on najbolj sjx>soben in požrtvovalen za dru- i štveno stvar'. Koliko truda, potov in skrbi je on v teh letih imel, ve le sam ljubi Bog. Naj mu obilno njegov trud poplača in nam ga ohrani še mnogo let,

se imenuje občutek, ko smo srečni.
Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
khkfifi
Irpeim
mik
TELCE NA DOLENJSKEM.
v aših vinorodnih krajih je naprodaj še nekaj prav u ..resa vina. Vinski kupci pridite, če hočete dobiti dobro in naravno kapljico. — Ker smo zelo oddaljeni od farne cerkve, zato imamo vsako nedeljo službo božjo na svoji podružnici na Telčah. Splošna želja je, da bi dobili svojega stalnega du- ' hovnika — in čez nekaj let tudi svojo lastno faro. Domoljuba je ua Telčah letos 40 izvodov, — Prejšnji . teden se je poročil Jože Mrgole z Jožefo Vmfar. | Želimo mnogo sreče. Mrgoletov oče in stari oče sta bila oba vnela ključarja Telške cerkve in upamo, da tudi mladi gospodar ne bo odklonil te časti.
DOLENJA VAS.
Se je pa zopet nabralo nekaj zanimivega, da moramo poročati v svet. Prejšnji teden smo otvorili javno telefonsko govorilnico na našem jx)štiieni uradu v novem Občinskem domu. Mnogi so telefon prav zaželeli, no sedaj je tudi v tem ustreženo. Trud bivšega nar. poslanca g. Škulja iii bil zaman. Telefon nam je napravila država. — V društvenem ozira se kaj živahno gibljemo. Novi šolski vodja g. Vončina sodeluje z vso vnemo, kar se nam vsem močno dopade. Društvo ima svoj radio, ki ima vsak večer zveste poslušalce. Prejšnji teden smo začeli gospodinjski tečaj za naša dekleta. Vrši se v Občinskem domu. Vodi«ga domača učiteljica gdč. Klim, ob sodelovanju gdč. učiteljice Nadler in šol. vodje
g. Vončina. Novi prostor v Obč. domu so za to izredno vporabni. — Prosvetno društvo prireja v Društvenem domu igre in predavanja. Kaj živahno deluje novoustanovljena Živinorejska zadruga. Ima lastna dva plemenjaka in mrjasca. Vrlo dobro se pa izkazuje Živinska zavarovalnica. Le-ta si jo je ustanovila sama po Ustnih pravilih in dobro obnaša. Priporočamo jo tudi vam drugim, saj živina je za kmeta velik zaklad in čim revnejši je, tem bolj potrebuje podporo ob času nesreče!
RIBNICA.
Prejšnjo nedeljo je bil pokopan okrajni zdravnik gosp. dr. A. Schiftrer. Izredno velika udeležba ljudstva iz domače in sosednjih župnij pri pogrebu je pokazala, da je bil pokojni g. zdravnik med nami priljubljen. Deloval je v okraju 35 let kot okrajni zdravnik. Redka hiša, ki ga ne bi bila pozvala na zdravniško pomoč. Ljudomilega značaja in dobrohotne volje vsekdar je pokojni g. dr. Schiffrer užival splošno spoštovanje. Umrl je po dvadnevni bolezni previden s sv. zakramenti. Med ljudstvom ribniške doline bo ostal v trajnem spominu. _
Izselfevan{e
v Kanado.
Uprava kanadske države ugotovi vsako leto, koliko novih poljskih delavcev je potrebnih za prihodnje leto. Prevoz za priselitev določenega števia se jx>tem razdeli in sicer polovico železniški družbi »Cancdian Pacific« in drugo polovico »Canadian National Railway«. Prva družba ima svoje dobre parobrede, s katerimi prevaža sama njej določene izseljence, dočim cdkaže National Raihvay prevoz svojih izseljencev drugim devetim parobrodtiim družbam.
To izseljevanje se imenuje izseljevanje v skupinah (grupnol in se izvrši na sledeči uačin:
Zastopniki parobrodnih družb sj>fejemajo že pred pričetkem izseljeniške sezone prijave za izseljevanje. Prijavitelj mora pri tej priliki položiti predujem ali aro v znesku 200 ali 500 Din. Ta predujem se vračuna pri odj»tovanju v vozarino, oz. se vrne položilelju.
Ko se parobrodni družbi določi njej pripadajoče število, izda družba svojim prijavljeno.™ ga-rantna pisma o preskrbljeni zaposlitvi na farmah v Kanadi in na podlap tega dokumenta izdajo sreska poglavarstva, oziroma policijska direkcija izseljencem predpisane izseljeniške potne liste. Po*
Kafoiiška cerkev.
Nad vse zanimivo je, da se italijanska vlada resno pcgaja z papežem, da hi se rešil že skoro 60 let stari spor med Cerkvijo in Italijo. Leta 1870 je Italija s silo uropala njegovo državo. Od tistega časa papeži v znak protesta ne zapuste več svoje palače in je nad italijansko kr.ljevo družino izrečeno izobčenje. Zakaj papež kot oče vseh narodov mora biti docela neodvisen od vsake države, torej mora imeti svojo državo, pa naj bi ne bila nič večja kot naša najmanjša občina. Le da vse ostale države jamčijo za njeno nedotakljivost. Sedaj je baje Mussolini voljan Cerkvi pripoznati to zahtevo ter odstopiti ozemlje, kjer stoji Vatikan ter okolico papežu kot povsem samostojno državo, če se to doseže, bo sv. Oče zopet svoboden.
s Cerkev za mir. Glasilo Vatikana : Os-servatore Romano: v posebnem članku podrobno razpravlja o mrzličnem oboroževanju vseh velesil. Opozarja velesile, da to oboroževanje ni v skladu z raznimi mirovnimi pogodbami in izjavami državnikov. Piše, da je nezmiselno govoriti na eni strani toliko o miru, na drugi strani pa z vso hitrostjo so pripravljati na vojno. Treba se je odločiti za mir, ki je potreben vsem narodom.
s Število kardinalov. Ta čas je 62 kardinalov, od teh je 29 Italijanov in 83 drugih narodnosti. Po deželah pripada: Franciji 7, Španiji 5, Nemčiji 4, Zedinjenim državam Amerike 4, Avstriji, Poljski in Angliji po 2, Ogrski, Češkoslovaški, Belgiji,
zivna ali tako zvana garantna pisma za ie vrsie izseljencev morajo imeli vizum izscljeniskega komi-nanjala v Zagrebu. Ko izve parobrodna družba, da ima pri njej registrirani izseljenec že |Xjtiii list, ga uvrsti v seznani za odhod prijavljenih ter določi dan za odpravo ozir. odpotovanje.
Izseljenci v takih skupinah (grupni izseljenci) ne morejo vzeli seboj svoje žene ali otroke.
Po tem praven določeno Jtevilo (Aliotment) se je za leto 1929 zelo zmanjšalo, ker ima Angleška mnogo brezposelnih in radi tega se bodo morali oni naši rojaki, ki hočejo v Kanado, poprijeti drugega načina, ki je sledeče urejen:
. 1- Skupno izseljevanje kmetskih družin na podlagi tozadevno predpisanega garantnega pisma spredaj navedenh družb.
2.	Pozvanci, to so: a) posamezni poljedelci, Ja potujejo na jjoziv najbližjega sorodnika farmarja; b) žensko hišno skrbništvo in c) družinski člani, zene, otroci, starsi itd., ki se izselijo z družinskim poglavarjem v Kanado, ali če gredo' k glavarju dru-varju družine, ki ie že nastanjen v kmetijskem poslovanju v Kanadi.
Ti izseljenci morajo imeti posebno določeno garantno pismo z napisom »Garantno pismo za potnike, pozvane (noimnirane) iz Kanade.
3.	Pozvane osebe, ki niso poljedelci, ali če gredo v Kanado k osebam, ki niso poljedelci, ako imajo za (o dovoljenje kanadskega departemenla za kolonizacijo v Ottavi, Winnipegu ali Vancouveru.
4.	Žensko hišno služabilištvo more potovati ah na račun kontigenta, kot pozvanke, ali na podlagi poimenskega dovoljenja kanadske vlede.
5.	Osebe, ki gredo v Kanado kot sair.ostalni farmarji, z zadostnim kapitalom za nabavo farmar-skega zemljišča in za obdelovanje istega.
,. _?•, Povratniki, ki so se prvotno vselili kot poljedelci, ako dokažejo, da so delali vsaj eno leto na kanadskih farmah, ali pa, da so bili prlpuščeni prvotno na drugi zakoniti podlagi v Kanado.
(Podrobnejša pojasnila pri Rafaelovi družbi
v Ljubljani.! fp
Nizozemski, Portugalski, Kanadi in Braziliji po 1. — V letu 1928 so umrli trije kardinali: Tacci, De Lai in Francica Nava.
Ilaiita.
Na Planini pri Vipavi je umrla 28. januarja daleč naokrog znana in zelo spoštovana krščanska žena Katarina Štrancar, mati šestih sinov in sicer Alojzija, inženerja, inšpektorja voda v Ljubljani, Antona, obč. tajnika in posestnika v Dolenjah, Ivana, bivšega župana in posestnika v Strancarjih, Franceta, posestnika in trgovca z vinom v Trstu, Jožeta, posestnika na Uhanjah in Cirila, ki je padel v vojni. Pokojnica je bila nad vse skrbna, modra in dobra krščanska mati, ki je tudi v tem duhu vzgojila svojih šestero sinov. Bila je zelo ugledna in priljubljna, kar je tudi kazala številna udeležba pri njenem lepem pogrebu. Pokopal jo je g. dekan iz Vipave ob asistenci šturskega in domačega g. župnika. Bog ji bedi dober plačnik!
s Razno. V Košani so pokopali bivšega župana g. Leopolda Deklevo. Podlegel je težki želodčni operaciji v tržaški bolnici. — Nevarno je obolel g. Dominik Janež, župnik v Studenem pri postojni.
Španija.
Revolucija je nastala v Španiji proti samovladi Primo dc Rivere. Revoluciio so spletli framasoni te rso pritegnili tudi del vojaštva, ki je najprvo začelo z uporom. Čc bi se revolucija posrečila, bi se oklicala republika, kateri bi načeloval neki Guerra, voditelj revolucije. Stvar so je pa temeljito ponesrečila in Primo de Rivera je začel s temeljitim čiščenjem. Vodilno osebnosti upora so v ječi, ustanovljeno jo posebno sodišče za vse zarote, policijsko nadzorstvo je najstrožje izvedeno.
Anaeriba.
s Razno. V Jolietu jo umrla najstarejša tamošnja Slovenka Katarina Nemanič, stara 93 let. — V Brooklinu je zaspala v Gospodu Elizabeta Arko, v Chisholmu pa Frančiška Kovač, doma iz vasi Brežje pri Ribnici, in Frančiška Martinčič iz Loža na Notranjskem. — V Clevelandu so umrli: Ignac Jerič iz Št. Vida na Dolenjskem, Josip Kave iz Podganje vasi pri Žužemberku, Feliks Kramaršič, Franc Zgonc iz vasi Gradišče, fare Rob, in Marija Hočevar iz Žužemberka na Dolenjskem.
Drobse novice.
23.000 delavcev je bilo zapesenih pri kidanju snega na Dunaju.
Zgorelo je poslopje poljskega poslaništva v Tokiju na Japonskem.
90 milijonov litrov mleka potrebuje lelno Praga.
Potres je uničil mesto Cumana na Venezueli,
Papeškega nuncija so napadli v španskem Madridu. Napad se ni posrečil.
Vojaška vstaja jo zopet izbruhnila na Španskem. So jo zadušili. v Suho mleko v polah kakor papir je začela izdelovati neka tvrdka na Danskem
75.000 ljudi je zaposlenih pri ameriški
o,ndustnJ'> >» Proizvaja letno okoli 2a00 filmov.
Kari May v slovenščini!
I. zvezek se dobi v
CIRILOVI KNJIGARNI MARIBOR.
225 milijonarjev je v Berlinu. Ljudi brez premoženja pa 3,250.000.
Romunsko naučilo ministrstvo je prepovedalo dijakom obisk gledališč.
Za podžupana mesta Prage je bil iz-bran dr. Svoboda, član češke ljud. stranke,
200 oseb jo prestopilo v katoliško cerkev po zadnjih velikih misijonih na Dunaju.
Okrog 100 oseb umrje dnevno na liripi na španskem.
Hud, štiri ure trajajoč potres je bil 21. januarja na Alaski.
Število rojstev v Italji pada vzlic prizadevanju Mussolinija.
Ruski sovjeti so začeli priznavati — carske dolgove.
Bavarci očitajo Prusom, da hočejo spraviti pod svojo komando vso Nemčijo.
Ponarejevalce červoncev (ruskega sovjetskega denarja) so zasačili v Berlinu.
Trocki, znani ruski boljševik, se bo naselil v Turčiji, ker je bil iz Rusije izgnan.
A ma n Ulali, ki je moral pred uporniki be£ati, bo bržčas zopet priznan kraljem Afganistana.
Posebno dijaško uniformo dobe vse-učiliščniki v Pragi.
20 gojencev je umrlo vsled mučenja v poljski poboliševalnici v Stuzienicah.
5000 letalcev (pilotov) jo ta čas v ameriških Združenih državah.
Slovenci iiuajo večino v mestnem svetu mesta E]v v ameriški Minnesoti.
Z veliko težavo so pogasili ogenj v 57. nadstropju nekega nebotičnika v Niujor]-u.
17 oseb je praznovalo leta 1928 stoti rojstni dan na Pruskem.
Sani na raketni pogon je izumil Maki Valier.
Ekspresni vlak je zavozil na Bavarskem v tovorni vlak. Štirje mrtvi, šest trško ranjenih.
Češki ministrski predsednik švehla jo podal ostavko. Njegov naslednik bo vojni minister Udržal.
Pet let ni prišel nihčo pred sodišče v angleškem mestu Tlietford,
NAZNANILA.
n Črnuče. Na pustno nede'jo ob 3 popoldan v društvenem domu zabavni popoldan Spored zeb zanimiv. Vabimo!
n Prosv. društvo Trebnje priredi na pustno nedeljo ob 3 popoldne burko tredejanko: Moč uniforme. Vabimo k veliki udeležbi.
• r," ,V čctr!ck R februarja 1929 bo na Ovsišali pri Fcdnartu vsakoletni shod sv. Valentina. Sveli masa bo ob 7, 9 ter ob 10. Pridiga to pred zsdrb sv. mašo, cerkveno darovanje pa po tej sv. mr i.
Picddvor, Kal. prosvetno društvo v Preddvoru priredi v nPdeljo 10. t. m. ob treh popoFic Molierovo komedijo »Skopuh«. Vljudno vabimo!
Slivov©, brinferoec, peSSnovee, rum in EmiScvec
si lahko napravite z našimi esenci Steklenica za napravo 4-S I žganja siano samo V " 20'~' I'° PjSt' 32--. Ti čno navo (lilo na vsaki steklenici. - Samo v drojeriji Kant »Inova, Ljubljana, ž (lovska ul I
Kaj nam bo podarila. Mohor-„eva družba leta 1929.
1. Na obisku pri pisatelju Kmetije ob Temenici.
Dragi bravec, gotovo si že pregledoval Koledar Mohorjeve družbe za leto 1920. in zvedel, katere knjige boš prejel za druge zimo. Posebno te je zanimalo, kakšne povesti bo Mohorjeva dražba izdala čez leto uni. V tem oziru boš lahko zadovoljen: drugo loto bo Družba izdala kar dve povesti: eno iz kmečkega življenja na Dolenjskem (Domačija ob Temenici), drugo pa iz kmečkega življenja na Gorenjskem (Grče).
Lepa povest je — lahko rečemo — va-žen in zanimiv dogodek svoje vrste. Knjiga prav tako kakor družba. Povej, s kom se pajdašiš, pa ti povem, kaj si, so rekli stari. Dobra dražba — dober vpliv, slaba — pa slab. Tako je s knjigo. Dobra knjiga vpliva — seveda plemenito, slaba, pohujšljiva knjiga je pa strup. Ker o delu naših politikov, ki vodijo ljudstvo, Domoljub v vsaki številki kaj poroča, naj za danes napravi majhno izjemo in naj poroča nekoliko tudi o pisatelju Slovenskih večernic in o njegovem delu.
Pisatelj Ivan Zoreč jc mož v najzreljših letih moške dobe: petdesetletnico bo praznoval 1. 1930., !:o se bo brala njegova najnovejša povest v več nego 50.000 izvodih po slovenski zemlji. Lepa petdesetletnica! Bil je sicer v zadnjih letih nekoliko bole-hen, toda če pogledaš njegovo zunanjost, bi mu skoraj ne mogel verjeti: polni temni lasje in pokončna postava — daleč je še starost!
Takega ga je našel sotrudnik našega lista, ko ga je na šmaren v adventu obiskal v njegovi delavnici in pričel ž njim razgovor o njegovih spisih.
Kdaj ste začeli pisati, gospod Zoreč?«
»Na to vprašanje moram prav za prav odgovoriti, da pišem že od svojih otroških let. Že kot bosopet fant sem v ljudski šoli pisal ljudem vsakovrstna pisma: pisal sem v imenu staršev fantom, ki so bili pri vojakih; če je bilo treba pisati v Ameriko, so prišli pome.
Toda ta vrsta mojega pisanja Vas gotovo ne zanima; saj je tak pisatelj slednjič lahko vsakdo, če le zna pisati. Vi bi radi izvedeli, kdaj sem pričel pisati za tisk. To jo bilo, ko sem bil v tretjem gimnazijskem razredu v Ljubljani. Moje mladostne spise so objavljali Vrtec, Domoljub in dragi listi. Mnogo pa kot dijak nisem utegnil pisati, ker som stanoval vedno po raznih dijaških »kasarnah«, kjer ni bilo za tako duševno delo nikdar potrebnega mira.
Ko sem pa pozneje vstopil v železniško službo, kjer sem še sedaj, so me pa najprej močno zaposlili stanovski posli. Poleg tega pa za pisateljsko delo nisem imel potrebnega stika z dragimi slovstveniki — služboval sem namreč pred vojno v Trstu, šele poprevratu sem mogel pisati kaj več. Prišel pem v Ljubljano in našel sebi nrimerno družbo slovstveni!-ov. Začel sem pisati V rat. ke povesti iz kmečkega življenja, potopisne povesti iz Bosne in Hercegovine in povesti iz srbskega živlienja, zasnovane po srbskih narodnih pesmih.
Mislim, da sem Vam tako o svoji pisateljski preteklosti, ki se nanjo res prav nič
ne domišljujem, dovolj povedal.«
»O kakšni snovi sie pa največ pisali?«
»Odkar pišem, sein vedno pisal najrajši povesti iz kmečkega življenja, vzete iz krajev, kjer sem preživel nezabna mlada leta.;:
»Seveda sem! Saj me jezik razodeva. Iz iste fare sem kakor Jurčič. Oba sva iz župnije Št. Vid pri Stični, Jurčič iz vasi Muljave, jaz pa iz Malega Gabra. — Ali veste kje je Temenica?«
»Približno vem. Izvira nekje blizu Litije in teče potem proti Trebnjem na Dolenjskem, kjer ponikne pod zemljo.«
»No, vidite, v teh krajih se dogaja tudi moja najnevejša povest, ki bo drugo leto izšla v Večernicah. Lahko bi Vam imenoval naravnost hišo, ki sem jo imel pred očmi, ko sem pisal zgodbo o Domačiji ob Temenici.«
Ali bi mi hoteli v par besedah označiti vsebino povesti o »Kmetiji ob Temenici«?«
»Bi jo, pa se bojim, da je ne bi povedali še drugim. S tem bi pa povest ne bila več zanimiva.«
»Pa povejte misel, resnico, ki vas je vodila ob pisanju povesti.«
»Takole je: Vem, kako trda gre kmetu, pa vem, kako ima vendar lepo. Glejte nas: nimamo, kamor bi položili glavo na svoje. Večni gostači smo. Vsak hip smo lahko na cesti, celo brez službe. Zato vedno olje umevam, da je trden kmet res kralj zase, čeprav gara in trpi. Pa razumem, zakaj tako ljubi svojo zemljo in domačijo. Vidite, o tej ljubezni do domačije govri moja povest, pa zaeno opisuje kmeta, ki se mu je ta ljubezen še izmaličila v trmo, pregnala
P;i čevljarju. - Zalkr.: »Fric, čevlje mi boste pomerili!« - čevljar: „i3o-dem, toda kakšne želiš: za delo močno usnje, za praznik fino robo. za ples iz teletine!« . 7alka: »Čemu cele litanije, seveda Za ples, saj ste jih tudi vi nekdaj na plesu največ zbrusili!« - Fric: »Dobro, dobro, sem jih, sem zato'pa jih za ples delam iz teletine, da sc z družbo vjemajo!«
Najstarejši češki držav-fcev V Strouhyh blizu nska je nedavno umrl v starosti 105 let Josip riusa. V svojem življenju J" nikdar užival alkoholnih pijač ali' kadil tobak. Vedno je hodjl zijo-"a! spat in je zgo.Sj vstajal Do svoje smrti ,e bival vedno v nezakur-)e"i sobi. Rad je prebiral sveto pismo, še nred tremi leti je Sel peš v r'sck, da vidi predsednika Masaryka. c Delavstvo v sovjetski ;t,s'l« ie danes precej drugače sestavljeno, ko po drugih državah sveta. VcCji del komunističnega delavstva je le sa po
vNisem prišel radi veselice,« je odgovoril Križnar s sladkogrenkim smehljajem, »temveč sem le hotel pogledati, koliko ste naredili.«
»Kaj ne, v zadnjem času smo pridno napredovali?«
»O da, precej zidu so že postavili.«
»Sosed, ali še vedno ne veruješ, da bomo delo dokončali?«
»Ako boste imeli dovolj denarja, boste že dokončali.«
»Imamo božji blagoslov.«
:: Božji blagoslov je sicer lepa reč, Osojnik, toda samo z blagoslovom ne moreš sezidati tako visokih zidov. Ta stvar, ki stoji tu, je gotovo veljala nekaj tisoč goldinarjev in radoveden sem, kje ste vzeli toliko denarja.«
»Nabrani krajcarji so to, z veseljem darovani in z božjim blagoslovom pomnoženi.«
»Da plačujete samo z milodarom, tega ne verujem. Toliko se Križnar že spozna, da tiči za tem večji kapital; ta pa je nekoliko sumljiv.«
;Sosed, kaj misliš s temi besedami « je vzkipel Osojnik.
»Starim babam lahko natvezeš, kar hočeš,« je z zlobnim pogledom rekel Križnar; »toda zapomni si, kar se tiče premoženjskih zadev moje sestre, imam tudi jaz nekoliko besede.«
»Od Jcsenovke nisem dobil niti vinarja.«
»Da, denarja ne, to vem, pač pa kredit. Moja sestra, Katra, je bila s svojim možem pri sodišču in
tam nekaj skrivaj naredila. Za tem tiče drugi ljudje. Križnar še ni tako star in slep, da bi mu stale take zvijače skrite.
Osojnik je imel nekaj ostrih odgovorov na jeziku; a se je premagal. Kako težko je premagal jezo, se je videlo iz njegove bledote in trepetajočih mišic. Končno se je umiril in rekel z nekoliko užaljenim, a vendar ne neprijaznim glasom:
»Sosed, ti si čisto na napačni poti. Od tvoje sestre nisem dobil niti denarja, niti kredita. Tudi o kaki skrivni zadevi mi ni nič znanega. Da bi pa uganjal hinavščino, zato preveč spoštujem tvojo čast.«
»Haha, čast!« se je zasmejal Križnar, »ta je pa dobra.«
V tem trenutku sta pritekla dva fanta in zaklicala Osojniku:
»Marko, Marko, kje pa si? Povsod te že išcejpo. Pridi z nama k veliki mizi, da bomo pili na tvoje zdravje.«
S temi besedami sta ga odpeljala. Križnar je za-ničljivo gledal za njim. Ko je prišel Osojnik do mize, se je dvignil čevljar Gašper ter nagovoril Marka z dolgo napitnico. Vsa množica mu je vpila: »Živijo!«, vriskala in metala klobuke v zrak.
Osoinik je stal sprva ves mrk, zakaj srečanje s Križnarjem je vrglo temno senco na njegovo srečo. Toda kmalu se je njegovo čelo zjasnilo. Veselilo ga je, da so mu izkazovali ljudje tdliko zaupanja in ljubezni. Jasni klici so ga ganili, dolgo časa je kot očaran gledal cerkveno zidovje, nato se je odkril in izpregovoril:
» Ne meni, temveč Onemu nad nami pripada slava. Bog nam je pomagal, da smo toliko naredili in z njegovo portiočjo bomo delo tudi dokončali. — Vi ste pridno pomagali in nimate nič manj zaslu-
6S/
,ma v Ameriko, pognala ves grunt v tujo .•oke, dokler ni v tnncglavcu življenje tal.o izmo strova.o, da se slednjič vendarle domačija dobila spet svoje — sina — za gospodarja, v domačijo pa se je vrnil mir in
ljubezen.«
v To to pa res povest, kakor nalašč ta našo ljudi! Vidi se, da slo jo pisali s srcem.«
»Pisal sem jo v spomin svojih rajnkih staršev, ki so imeli zemlje premalo — precedili smo komaj dve kra.'i — pa so jo ljubili kakor svetinjo.
Temeniška dolina meni ne more iz sjx>-mina. Prepleta ml vse moje misli; vse moje sanje. Kadar se igram s svojo domišljijo, 3em kar nenadoma tam, kjer sem bosopetil za kravami, hodil v šolo, bral doma na peči Mohorjeve knjige, ministriral v Velikem Gabru in se nosil kakor pod oblaki, dokler nisem šel po svetu — za s'epO srečo...
V zadnji dobi pa me je prevzela nova misel, tako me je zmogla, da bi od obupa umrl, če bi se izkazalo, da je neizvedljiva. Ka: takega? Starin se, boleh™ sem — domov, v Temeniško dolino bom šel! Tam bom pisal o naših domačijah, o krepostih in s'abo3tih naših, pisal povesti iz naše zgodovine. Že dolgo me tišči povrst o roibini, iz katere so moji predniki. Prav rad bi napisal tudi zgodovino šentviške fare. Pisal bi jo prav po svoje na poseben način. Če mi Tog da srečo, ('a si bom v par letih pristradal in prigaral kapitala za košček zemlje, kjer bi si postavil hišico in čebelnjak, bom rekel, da mi je starost lepa. Saj bom spet živel tam, koder hodim v sanjah in kjer bi rad tudi legel
pod ljubo zemljo domačo ob cerkvi sv. Rr-ha v Velikem Gabru. Kmet sem z vsem srcem, z vsemi mislimi in željami, čeprav s-m brezdomec, siromak, ki nimam niti toliko zemlje, da bi se na njej odpočil. Zemlja ima silno moč do človeka; kogar je ljubezen do nje zgrabila za koprneče srce, ga nikoli več no spusti...«
R»d5o.
Radio-program cd 7. do 14 februarja 1920. Četrtek, 7. to lir.: 17 Koncert Radio-orkeslra.
18	Cekina. K30 O pridelovanju krme na njivah.
19	Italijanščina. 10 30 Zgodovina Slovencev. 20 Peski solistični večer (g. Jarc, pri klavirju g. Kogoj). Padic-orkeMer.
Pofefc, 8. febr.: 17 Koncert Radic-orkestra. 18.30 Gospodiniska ura. 10 Francoščina. 19.30 O varstvu spomenikov. 20 Pesmi naših bretov v godalnem orkcsHi codbe Dravrke diviziie.
Sobota, 9. febr.: 17 Koncert Padio-orkestra. 13.30 Dravska u-a. 10 Nemščina. 10.30 O psihoanalizi in 1'nv'no-ti. 20 Prenos opere.
N-del'a, 10. febr.: ".30 prenos cerkvene g'asbe | i? franč. rekve. 10.30 O elektriki v gospodarstvu. 15 Franc Vidmar, narodni pevec, poje- svoje pesmi. Lah'-a glacba. 20 Veseli nredpust, izvaja St. Peterski pevki zbor. p.-dio crkestcr.
Prn«t, 11. febr.- 17 Koirert Padio orkestra. 1^.30 <^e-čina. 10 Francoščina. 10.30 O posameznih oblikah in slikali tuberkuloze. 20 Kouceri Radio-kvarte'a.
Torek, 12. febr.: 17 Koncert Rad:oorkecfra. 18 Antolcgiia slovenske lirike. 1^.30 O zimi in zimski tunstiki. 10 Nemščina. 10.30 It kemie vsakdanjega življeira. 20 Volaričev večer. Padio-orkesler.
Sreda, 13. febr.: 17 Koncert R"dio orkestra. 1830 Pravljice. 10 Srbohrvaščina. 10.30 O naših sosedivih državah. 20 Simfonični koncert godbe Dravske divizije.
Vsak dan: 12.30 Reproducirana gl;--ba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Sta-
nje vode in borzna poročila. 22 Najnovejše vesti in časovna napoved.
ASI ni t)i!o prej na krnet«Si izatorazbe.
Premnogokrat slišimo: Treba je prenesti izobrazbo in oliko tudi na deželo. Surovost naj se umakne višjemu duhovnemu življenju in plemenitosti. —• To se sliši tako, kakor da bi doslej ne bilo na deželi prav nobene izobrazbe, kakor da bi bil človek na deželi živel doslej čisto prvotno življenje. Toda, če pogledamo staro kmečko življenje, opazimo prav lepo izrazilo kmečko kulturo, ki nas je ni treba biti sram.
Kako je bilo v starih časih na kmetih z ozirom na zunanje življenje? Z ozirom na stavbarstvo, zidanje kmečkih domov, z ozirom na obleko in nošo, z ozirom na kmečko umetnost?
Že davni naši predniki so imeli svoj lasti, n način, kako so si postavljali svojo domove. Niso si pustili narekovati od kakega stavbenika (ker iili niti ni bilo), ampak yo si sami postavili svoj dom do j»tre-bah svoje družine in svojega kroja, po naravnih zahtevah časa. Rabili so za to ma-terijal, ki jim ga jo nudila domača okolica in so si pri tem pridobili večjo ali manjše spretnosti in so si iz potrebe in koristi, ki
Odvetnik DR. JAKOB HODŽAR
vljudno naznanja, da je otvoril pisarno
v Celju v Matija Gubčevi ulici 2
(Zvezna ulica med Aleksandrovo in Cankarje1 o c.)
žena kot jaz... Še nekaj moram povedati. Danes je lep dan za ras. A še lepši bo tedaj, ko zvonovi ne bodo voč zvonili s Črne stene, temveč iz rasepa zvonika, ko bo med temi zidovi plaval vonj kadila in bo orišel naš Gospod v to hišo, ki smo mu jo sezidali, da bo bival med nami.«
Moževe oči so se sanjavo bleščale in ogenj sve-tera navdušenja je sijal z niegovepa obraza, ko jc izgovoril kratke, globokoobčntene besede. Vsi so z-ii vanl m pozneje so mnogi rekli, da Osojnik še nikdar ni bil tako lep. Tončka je bila danes kar ponosra ra svojega bra'a, in Marta, deklica, ki ni mogla govoriti, je imela nepres'ano solze v očeh. Zvečer so v vseh hišah v Zagorju govorili le o Osojnikn. — Tam pri Osojnikovih pa se je odigral še maihen dogodek. Ko je prišel Marko s Tončko in z Marto domov, ga je čakala Križr.arjeva Gela. Sprva ie bila z Osoinikom zelo prijazna, nato pa boli osorna. Končno je zahtevala, naj bi jo Marko spremil domov. M:mo in ljubeznivo je mladi mož izjavil, da je danes silno utrujen in da tudi zato ne more ustreči njeni prošnji, ker se ne spodobi, da bi jo spremi :al ob takem času. Jezno je vstala Križrarjeva hči in trmasto odšla.
Nekoliko pozneje je vprašala Marta z znamenji Ton-jko, kdo je bilo to dekle. Ko ji je Tončka poias-nila, da je to Markova nevesta in bodoča gospodinia v Osojnikovi hiši, se je Marta zelo ustrašila in rekla, da se ji Marko zelo smili, zakaj tu;a deklica da iira hinavske oči in zloben, zelo zloben pogled. Od te ure da,je je gledala Mrta Marka z bolestjo in globokim sočutjem.
VIII.
Minilo je dva dni po tej veselici, ko je prišel pozno zvečer Skobcev Jože k Osojnikovim in odpePal Marka s seboj. Stopala sta po poljski poti, ne da bi 53
Jože odprl us'a. čez nekaj ča-a je prekinil Osojnik molk in rekel:
• Jože, zakaj so nisi v nedeljo nič prikazal? Bil je zelo vesel dan.«
»Veselje in radost n zame,, je zamrmral starec, »delati moram, dokler je čas. Veselje mi ne pristoja.<
»Jože, veselje pristoja vsakomur. Toda meni se vedno zdi. da nosiš težko breme na svoji duši. Odloži nekoliko, povej, izgovori se enkrat in ti bo laže.«
^ »Ljudje mi ne morejo pomagati. Ljubi Bog mi je že vzel pol bremena, in če bo hotel, mi bo vzel vsega ... Toda pustimo to, nekaj ti moram povedati.«
S'arec je nekaj čas molčal, nato pa je rekel brez ovinkov:
»Moj brat, Martin, je bolatf. Mislim, da bo umrl. Znamenia so tu.«
»Kako to? Ali se mu je kaj zgodilo? Kaj mu je?« je začudeno vprašal Marko.
»Ne vem, nisem zdravnik. — Toda ti moraš iti tja, Osojnik in govoriti s Katro. Sedaj ni več tako trda kot prej, bližnja smrt jo je omehčala.«
»Ako grem tja, moram vendar govoriti s tvojim bratom.«
»Bah, moj brat nima nobene besede, ne v življenju, ne v smrti.«
»Kaj pa naj govorim z..,«
»Ali ne razumeš? Radi denarja za cerkcv moraš govoriti. — Neko gotovost moraš imeti, popolno gotovost! Okoliščine so se izpremnile, popolnoma izpre-menile.«
»Kako to? Ali je denar izgubljen?« v ..>Oaojmk, ne spravi me ob pamet s svojimi vprašanji. Poslušaj, kaj ti bom povedal... Zadnjič je prišel k moji svakinji Križnar ter jo kratkomalo silil naj naredi oporoko, seveda v korist Križnarjsvega dekleta. Ukazovati si Katra ntj pusti ničesar in čl pri-
imenu »dclavcc«. Večina so postali sovjetski uradniki. Drugi del komunističnih delavccv pa i-opravlja svoj delavski poklic, toda iraajo pooblaščen položaj, ker so voditelji strokovnih in strankarskih organizacij. Treiii dal predstavna pravi tio proletarca, tofla ti nimalo ne vnliva, r.c zadostnih plač. Še mnogo manjše so plače zasebnih nameščencev (uradnikovl. Ti predstavljajo najnižji proletarijat v Rusiji.
Katerih delavcev je naiven brezposelnih. Statistika je pokazala, d<i ie tilo koncem preteklega leta po vseh Združenih državah zelo veliko ne-zaooslenih ljudi. Med vsemi so bili najbolj prizadeli taki delavci, ki niso izvežbani v nobeni stroki, ali pa da še nimajo dosti znanosti v svojem poklicu.
Ura kot hranilna skrinjica. Prav gotovo jc, da se je treba tudi štede"ia učiti in vaditi. Večina ljudi misli, da ie treba začeti hraniti šele takrat, čo ima lcdo denarja »na debelo«, pri malem pa da se nc izplača, To jc seveda zelo napačno mnenje, ker se tudi pri sledenju po malem daleč pride — od zrna do po* gače, od vinarja do pa*
fita bili pri tem merodajni, tudi negovali svoj okus. Letnica nad vrati kmečkih domov govori zgodovino to hiše. Marsikatera slika na starih hišah pripoveduje o primitivni kmečki umetnosti. Način zgradbe pa nas, ako ga z mislijo ogledamo, povede nazaj v tisto dobo in nam govori o gospodarskih potrebah tedanjega časa.
Kmet se je oblačil nekdaj v obleko, ki ju odgovarjala kraju njegovega bivališča. V tej noši je bila razlika med mestom in deželo. Četudi ta obleka ni bila vseskozi kmečka iznajdba, ampak kos mestne noše, ki so jo kmetje privzeli, so si jo vendar kmetje prikrojili prav po svoje in jo tudi radi sami izdelovali. Prav zato pa so jo tudi ohranili kot svojo last več stoletij.
O kmečki umetnosti govorimo pogosto. i:ri tem no mislimo, da H bil kmet sam izdeloval slike in kipe, tač pa mislimo pri tem na samonikli okras kmečke »hiše<, pa tudi na lepo izdelovanje domačega in po'j-skega orodja, vse v domači hiši. Le poglejmo sklednike in žličnjake v starih kmečkih domovih! In lesene žlicc, kuhalnice, kodunje, mernike, sevnice, stare lesene pluge 1 Vse to nam govori o kmečkem okusu tedanjega časa in kako so ga znali izraziti. Stare, častitljive skrinje in menterge lahko marsikaj povedo o preteklih časih.
Marsikdo sicer zdaj, v prosvitljeni dobi s pcmilovan'em gleda na to »staro kramo«, ne pomisli pa, da vsa ta starina g'asno govori o davni preteklosti, ki je bila vsa drugačna, kakor moderna sedanjost. Ne pomisli tudi tega, kako slabo bi se mogla v tistih časih uveljaviti moderna sedanjost, ko so bile takrat vse. drugačne zahteve in
potrebe, ki bi jih še tako lepa modema naprava sedanjega časa ne mogla zadovoljiti. Tiste zahteve tedanjih časov pač niso našle drugačne rešitve kot v pripomočkih tedanje dobe.
Res, da je v izdelkih tistih preteklih časov mnogo, če 1.0 prav vse, kar v današnjih razmerah rti več perabno, a resnica je vendar le, da prav listi stari predmeti predstavljajo od I on k e prve kmečke umetnosti, ki je bila za tisti čas res umetnost.
To in še marsikaj drugega pa nam je modernim ljudem dokaz, da ne stojimo morda šele pred začetki kakšne kmečke kulture, ampak da to kulturo že lahko nadaljujemo in razširjamo z vsemi novodobnimi modernimi pripomočki.
(Dalje prihodnjič.)
sem
Csospcefu Bogu podarlS svol nedeljski 'omt
(Nemški napisal Peter Roseger.)
V cerkvi planinske vasi R. stoji levo od g'avnega oltarja kip jezdeca v skoro naravni velikosti. Jezdec na konju je ponosen vojak s šlemom in perjanico in z brki, črnimi kot og'ie. Pravkar je potegnil iz nožnice širok, bleščeč meč in razpolavija z njim svoj plašč. Ob nogah vzpenjajočega se konja čepi l eraška postavi v samih cunjah.
Ko sem bil še tako majčken pritlikavec, da sem segal navadnemu človeku komaj do hlačnega žepa, me je mati rada pe-
ljala v cerkev. Blizu cerkve pa stoji neka Larijina kapelica, v kateri so ljudje dobili že mnogo mi-os ti, in v tej kapeli je moja mati rada molila. Ko že ni bi.'o nobenega človeka vaš v.kapelici in je iz zvonika že donelo zvonenje za poldna v vročo poletno nedeljo, je mati še vedno klečala v klopi in tožila Mariji svoje težave: »Ljuba Gospa : je sedela v oltarju, položila roke v naročje in ni g:ni:a ne z glavo, ne z očmi in ne z rokami. In tako je mogla mati naravnost povedati, kaj hoče.
Jaz sem bil rajši v veliki cerkvi in sem ogledoval lepega jezdeca.
Nekoč sva šla do.nov in mati me je peljala za roko. Iu jaz sem moral vedno napravili tri korake, medtem ko je ona enega. Tedaj sem obrnil svojo malo glavo k njej, ji pogledal v dobrohotni obraz in vprašal: »Zakaj pa stoji jezdec vedno gori na steni, zakaj ne pojezdi kar skozi okno na cesto?«
Mati je odgovorila: »Ker ti tako otročje vprašuješ in ker je samo s'ika, slika svetega Martina, ki je bil vojak in zelo dobroti jiv in pobožen, mož in je zdaj v nebesih.«
»Ali je tudi konj v nebesih?« sem vprašal.
»Počakaj, da prideva do kakega pravega prostora, kjer bova mogla počivati. Tam ti bom povedala kaj o svetem Martinu,« je rekla mati in me peljala dalje, jaz sem pa poskakoval ob njej. Težko sem že čakal, da bi obstala, in vedno naprej in naprej som klical: »Mati, tu je pripraven prostori«
Šele ko sva prišla v senčnat gozd, kjer je ležal raven, z mahom obrastel kamen,
late. Treba je le, da se človek na štedenje navadi. V ta namen je uvedla mestna hranilnica v Darmstadtu na Nemškem imenitno sredstvo: svojim vlagateljem oddaja ure, ki gredo le tedaj, ako se vrže vanje, kadar se iztečejo, novec. Kdor tedaj noče, da bi postala ura zanj brez vsake vrednosti, jo mora krmiti z denarjem, to se pravi — mora Slediti.
Kjs jc če Bolgarija. Okrožni zdravstveni urad V Varni na Bolgarskem ie izvršil preiskavo na tamkajšnjih osnovnih šolah, ki jih obiskuje 10.527 otrok, in dognal neverjetno pomanjkanje in zanemarjenost, dasi jc Varna najživahnejše obmorsko pristanišče. — 2345 otrok je imelo umazano perilo; dnevno se umiva samo 8S5, koplje se vsako soboto 7378, spi v dnevni obleki 7620 otrok.
čudn, da se jc zabeležilo 475 slučajev kožnih bolezni. Pretežna večna — 6020 otrok zaj-Jrkuje in obeduje le kos Kruha. Ostali jedo zra-yen sadje, papriko, maslo, mleko, p.kmez, do-cim je meso skoro neznano. 953 otrok sploh nuna zajtrka in 242 jih le brez vsakega obeda.
de'a dva trda kamen'a skimai, se dela ogenj. In tu se ni samo bliskalo, temveč je celo grmelo. In končno je rekla Katra. c'a bo raredik oporoko, toda Križ-narjeva ne bo dobila niti p;umba, temveč bo zapisala vse svo:e premožen.ie cerkvi. In res, prihodnji dan je vlekla mo;ega braa k sodniji in tam so nekaj zapisali. — Kaj so sirili, ž~libog nI?	ie\ zve-
deti. Martin bi mi rad zaupal, toda	i je pre-
hitro prišla in mu orepovedala g- ii. In sedaj ga ne pusti več samega.«
»Ako je stvar zapis"na, poie.n ni izgubljena in zato ni treba, da bi nadlegovali ubogega bolnika.«
»Z Martinom nimamo nič opraviti, temveč s Katro. — Kaj je zapisano, to je še vprašanje, mi pa moramo imeti gotovost. In meni se zui, da moraš predvsem ti skrbeli za gotovost ker si dal največ tisočakov za zidanja in zastavil svoje posestvo.«
»Kaj praviš?« je vzkipel Marko; »ti pač ne bcš verjel vsaki čenči.«
"Osojnik, star lis;ak sem in imam dober nos; natančno vem, kako stoje tvoje stvari in me ne boš preslepil.«
»In ako sem zastavil svoje posestvo,« je pripomnil Marko, »saj imam kritje v cerkvenem fondu; natančno si zapišem, koliko sem izdal.«
»Hahaha, cerkveni fond! Tu se zopet vidi, kakšen velik otrok si ti. Na cerkveni fond ti ne bo posodil noben človek niti vinarja, ker ni nič notri; in na tak nič izda'aš take vsote denarja.«
»Tako velikih vsot tudi nisem izdal, in božji blagoslov mi bo dvakrat poplačal.«
»Božji blagoslov že priznam; toda kot voditelj tega podjetja moraš računati s trdnimi številkami.«
»Računaj ti s trdnimi številkami, če... če... Oh, kaj, denar, denar smo potrebovali in sicer nujno potrebovali. In v sili zagrabi človek tam, kjer je naj-
bliže. — Sicer pa mora oni, ki zahteva od drugih žrtev, sam dati dober zgled.«
»Dober z^led si že zdavnaj dal. Že takoj od začetka si storil več, kot je bila tvoja dolžnost. Tudi drujti ima;o dolžnosti in mogoče še večje kot ti. Zakaj stavljaš radi drugih v nevarnost hišo in posestvo?«
»0 tem ni govora, da bi bila hiša in posestvo v nevarnosti! Nekaj tisočakov naše imetje že prenese. In ko bo zgradba enkrat pod streho, se bo stekal denar od vseh strani.«
»Hahab, denar od vseh strani! Niti vinarja ne smeš pričakovati, dokler ne poveš resnice. Ljudje mislijo, da poseduješ skriven derarni vir, ki ie neizčrpen. Odpreti moraš usta in povedati: »Toliko in toliko sem jaz doprinesel, sedaj pa storite še vi svoje! Potem se bodo mogoče tudi drugi zavedli svoje dolžnosti.«
»Tega pa ne! Sramotno bi bilo zame, da bi se tako razbobnal.«
»Tako? Ti hočeš dati ljudem dober zgled? Lep ?gled, za katerega nihče ne ve!«
>:Se bodo že spametovali.«
»Preslepi so, in ti storiš vse, da bi jih se bolj oslepil. Osojnik, pazi, kaj ti rečem. Če ne boš ti sam povedal ljudem resnice, bom storil to jaz zate in vsej vasi pojasnil, kako stvar stoji.«
»Jože, tega ne boš storil na noben način!« se je razburil mladi mož; to je nečastno, da bi izblebetal zaupane skrivnosti.«
»Ničesar mi nisi zaupal, česar ne bi že zdavnaj spoznal s svojim zdravim razumom: Vztra'am pri svoji besedi: Pojdi takoj k moji svakinji, povej ji vso resnico in si zagotovi denar, ali pa bodo jutri ob tem času v vseh hišah tia do Vrbovca vedli za tvojo stvar — tosej, kar ti je ljubše.«
STRAN 74
gSEirTv >?.iTCr
lo rekla, da bo tu dobro počiti, in sva se .sedla. Mati si jo tesneje podvezala rolo na plavi in ni nič rekla, kot da je pozabila, kaj je obljubila. Vedno in vedno sem glodal na njene ustnice, nato pa sem zopet kukal tja med drevesa in nekajkratov se mi je zdelo, da vidim skozi drevje jezditi onega lepega jezdeca.
: Da, gotovo, moj mali,:: je začela nena-loma mati, »vedno moramo ubogim pomagati radi Boga. Toda takih gospodov, kot je bil Martin, dandanašnji malo jezdi okrog po svetu. — Da piha v pozni jeseni preko goličave, kjer' paseš naše ovce, ledenomrzli veter, to pač veš, saj so ti lani radi njega zelo ozeblo ročice. Glej, čisto taka je bila tudi goličava, preko katere je nekoč v jeseni pozno zvečer jezdil jezdec Martin. Tla se zmrzla in trda kot kamen iu zazvene, kadar udari ob nje konjevo kopito. Snežni kosmiči plešejo okoli, niti eden ne izgine. Že hoče nastopiti noč, konj dirja čez goli-čavo in jezdec so tesneje zavije v plašč, tako tesno, kolikor se sploh more. In ko tako jezdi, opazi nenadoma nekega možica-berača, ki čepi na kamnu; ima na sebi samo strgan jopič, se trese od mraza in gleda 7. žalostnim očesom ponosnega konja. No, in ko to jezdec vidi, ustavi žival in zakliče beraču: »Toda, ljubi ubogi mož, kaj naj ti dam? Zlata in srebra nimam, meča pa li ne boš znal rabiti. Kako naj ti pomagam?:: — Tedaj je nagnil berač belo glavo na pol-gole prši in zavzdihnil. Jezdec pa potegne meč, potegne svoj plašč z ramen in ga prereze no sredi na dvoje. Fn del obleke spusti na tla k ubogemu trepetajočemu starčku: Vzemi za ljubo, trpeči-brat k — Drugi
D O MOLJ U B
ŠTEV. 6

del plašča'ovije, kolikor more, okoli sebe
in ° Tako je pripovedovala moja mati in pri tem s svojim ledenomrzlim jesensk.m vece-rom v povesti - spremenila lopi poletni dan v tako mrzlega, da sem se pnvil tesno
na njene prsi.	. ., .
•;pa še ni čisto konec, moj mah,, je nadaljevala mati. »Četudi sedaj ves, kaj pomeni v cerkvi jezdec z beračem, pa se iie veš, kaj so je še potem zgodilo. Ko je po tem spal ponoči jezdec na svojem trdem ležišču, pride isti berač z goličave k njegovi postelji, mu smehljajoč se poka/o oni del plašča, mu pokaže na rokah rane od žebljev in pokaže svoj obraz, ki pa 111 vee star'in poln bolečin, ampak sije kot solnce. Oni berač na goličavi jc bil ljubi Gospod Bog sam. — Tako, mali, in sedaj bova sla naprej.«
Tedaj sva so dvignila m sla po gozdu
navkreber.
Preden sva prišla domov, sta naju srečala dva berača; vsakemu sem pogledal natančno v obraz; mislil, sem, da pač lahko tiči v kakem ljubi Bog.
Bilo je proti večeru istega dne. Svojo nedeljsko obkko sem radi varčnega očeta moral žo sleči in sem tekal in skakal okoli spet v mnogobarvnih hlačah, imel pa na sebi samo še jopič, siv in še čisto nov, ki ga nisem hotel odložiti in sem si ga izprosil sc za ostali dan do večera. Mati je opravljala zopet že dolgo časa hišna opravila, takrat sem tekel na goličavo, kjer sc pasejo ovce. Koral sem jih spraviti domov v hlev. Med ovcami je bilo tudi belo jagnje, moja last.
Ko pa sem poskakoval tako sem ter tja, me tal kamenjo in s tem hotel zadeti zlate večerne oblake, zagledam nenadoma, da tam ob skali čepi neki stari, beloglavi in slabo oblečeni mož. Obstal sera preplašen, nisem si upal storiti nobenega koraka in sera si mislil: Da, ie Pa tV'isl0 gotovo ljubi Bogec/:
Trepetal sem od strahu in veselja, nisem vedel, kaj naj storim.
Če jo to ljubi Bogcc, da, potem mu mora kdo kaj darovati. Če bi jaz zdaj tekel domov, da bi prišla mati, pogledala in mi povedala, če imam prav, bi mi medtem mogoče celo ušel in to bi bila vendar sramota, Mislim, da je gotovo on, skoro prav tak je, kot ga je videl jezdec Martin.
Splazil sem se nekaj korakov nazaj in začel trgati svoj sivi jopič. Ni šlo lahko, Pokrival je sirovo platneno srajco in bil zelo močan in trden. Zato sem se umaknil nazaj, ker sem hotel, da ne sliši mojega sopihanja. Mislil sem, da me berač ne sme prej opaziti.
' Imel sem rumen, še čisto nov in dobro nabrusen pipec. Tega sem vzel iz žepa, jopič pa sem stisnil med kolena in začel trgati na dvoje.
Bilo je kmalu končano. Splazil som se k beraču, ki je monda malo dremal in mu položil njegov del mojega jopiča na glavo, — ■ Vzemi za ljubo, trpeči bratk To sera mu rekel molče v mislih. Nato sem vzel svoj del jopiča pod pazduho, šc trenutek opazoval proti ljubemu Bogu in odgnal cvce s paše.
Ponosi bo prišel, som si mislil, oče in mati ga bosta videla in, čo bo hetel ostali
»Toda sedaj, ko leži Martin bolan, jo najbolj leprimeren čas nadlegovati Katro z denarnimi zadevami.:'
■Nasprotno, baš sedaj je primerno. Predno ljudje umrje jo, morajo urediti svoje posvetno zadeve.c
, Šel bom tia ter obiskal Martina,« je napol pristal Osojnik.
Uro pozneje sta bila oba gori v Jesonovčevi hiši. Ko ie stopil Marko k Martinovi postelji, je takoj spoznal, da je stvar ne varna. Martinu je z vso silo napadla stara srčna bolezen, in neprestani krči so ga tako oslabili, da skoraj ni mogel več govoriti. Katra, njegova žena, je bila vsa iz sebe. Kakor brez uma je hodila po hiši, se jezila in zmerjala posle, se nato zgrudila ob bolnikovi postelji in s svojim stokanjem še poslabšala moževo stanje. Eaš sedaj je držala bol-nikovo desnico v svojih mesnatih lokati in vpila:
»Martin, umreti mi no smeš! Slišiš? Tega mi ne smeš storiti. Naj rajo jaz umrem pred teboj. — Bodi tiho, Martin, ne govori! Ne valjaj se tako po postelji, sc boš pretegnil... Kolikokrat sem ti rekla, da se moraš paziti. Toda ne in ne, vse govorjenje je bilo zaman! Sedaj pa imaš; vidiš, tako je, ako človek ne uboga in dela vse po svoji glavi. Sebe in mene boš spravil pod zemljo... Martin, Martin, povej mi, ali ti je kaj boljše? Kaj ne, da ti ni več tako slabo kot zjutraj, kaj ne?«
Skoraj nerad je prekinil Osojnik jadikovanje razburjene žene, ter vprašal:
»Ali ste bolnika žo prevideli? Ali je prejel svete zakramente?«
»saj umrl.
»Za božjo voljo, prevideti!« je zastokala žena, ni se tako slab? Za to je še čas. Saj ne bo
1. — Zdravnik je rekel, da ni nevarnosti.« »Katra, življenje in smrt leži v božjih rokah, o rekel Mnvlro- ^hnlio in A o« ™,„i: ?.i____, '
resno rekel Marko; »bolje je, du se pusti"floTeTpre°
zgodaj prevideti. kot prepozno, in radi zakraniGiilov ni šo nihče umrl «
Nato je stot5il k bolniku in liho vprašal: »Martin, ali naj grem po gospoda?« Bolnik je slabotno prikimal in proseče pogledal mlademu možu v oči. Naglo ie zagrabil Marko svoj klobuk, planil skozi vrata in tekel, kolikor so ga nesle noge v župnišče v Podgorje. Katra pa je začela znova stokati in jokati; tedaj je stopil k njej Jože, ki jc do-sedai molče stal poleg postelje, jo prijel za roke in rekel:
»Svakinja, tako razburjena si, da Martinu škoduješ. Pusti, naj bo pri njem Francka, dekla. Večkrat je že bila pri bolnikih kot ti in se lahko zaneseš nanjo. — Midva se morava nekaj pogovoriti, pojdi z menoj v kuhinjo. <:
Krepko jo je prijel, a ona se mu je hotela iztrgati. Vendar je ni izpustil, temveč potegnil s seboj iz sobe. Zunaj so je zgrudila žena na klop in začela obupno jokati. Jože jo je nekaj časa gledal, nato pa ji jc za-klical s Strogim glasom:
»Katra, ne pregreši se; od našega Gospoda Bc<*a nc bos nič izsilila, temveč prej izprosila! Od njega ic vse odvisno.«
»Za božjo voljo, kaj pa naj storim, svak?« jc stokala zena.
»Predvsem nc smeš tako divjati, ampak se moraš vdati v božjo voljo. In potem moraš končno urediti Bof m- - Ti veš, da je tvoj oče nekoč obljubil, da bo nekaj več storil za cerkev z Zagorju«
niše' nobene ra *°ekaj denarin>a g^osri
Naročajte »Domoljuba"!
Kje ooprejo naiveč kave? Clovelt bi dejal, da so naivečii kavonivci Ttirlci ii Arabci, Te-iu pa ni tako, marveč spijo nalvcč kavo severni narodi — Švedi in Dr.nci, U i e r odpade letno po 7 lo; kave ra vsakega prebivalca. Takoj za lomi pridejo Zdru?ene države, kjer so sc oklenili kave posebno od časa, ko so uveljavili prepoved alkoholnih piiač; lani je znašala poraba kave po 6 M na vsako glavo. V Franciji porabijo po 3,'J kij, v Švici po 3.4 k^ in v Nemčiji po 2 kg na glavo in leto. Na Angleškem tekmuje s kavo čaj, tako da odpade letno na vs kega prebivalca samo I funt kave.
Odknlosrinost. - Stara ženica ie obiskala svojega bolnega brata v bolnišnici: »Franca mi l« pisala,■< mu |>: priče'? praviti, »pa piše, da !,i je zelo žal, ker te >iC more obiskati. H pojjre-
bo pa
žo
bu, pravi prišla.«
Pobožna želja. - Grozoviti požar je vpepsl« ponoči skoro pol vasi, cerkev in šolo pustil p« nepoškodovano, .laka, nc gre rad v šolo, ope-tovano vpraša: »Ali šola še ne gori?*
pri nas, mu bomo takoj pripravili zadnjo kamrico in oltar.
Ležal sem v zibki poleg očeta in matere in nisem mogel spati. Noč je potekla in enega, na katerega sem mislil, ni bilo.
Zjutraj zgodaj pa, ko je hišni petelin j kikirikanjem spravil iz ležišč hlapce in dekle in se je zunaj na dvorišču že začelo nov delo, je prišel neki star mož k očetu — rekli so mu -gobar Vid-; —. Prinesel mu'je podarjeni kos mojega jopiča in pripovedoval, da sem sinoči raztrgal svoj jopič iz same razposajenosti in vrgel en del njemu na glavo, l;o je pravkar malo počival na goličavi, ker se je utrudil, ko je iskal gob.
Po teh besedah so je oče prav poiahko priplazil k moji postelji, roko je pa držal zu hrbtom: »No, povej mi, dečko, kje pa jmaš svoj novi nedeljski jopič? <r
Roka za hrbtom se mi je zdela že takoj v poSetku sumljiva in zdaj se mi je obraz takoj raztegnil v ;ok in v ioku sem zaklical: »Pa, oče, mislil sem, da sem ga dal ljubemu Bogcu.
. Strela božja, dečko, ampak si ti napol .lorecl« je vpil oče, »za svet si pa res pre-lieumen.«
Takoj ko. se je pokazala roka, ki je vihtela brezovko, sem dvignil velik vik in krik. Takoj je priletela mati. Le redko se je vmešavala vmes. kadar me je oče sodil, danes ga je pa prije'a za roko in rekla: Jopič spet lahko sešijemo, stari. Pojdi z menoj, rroram ti nekaj povedati.«
Odšla sta oba v kuhinjo. Mislim, da sta iam govorila o pripovedki o Martinu. Po kratkem času sta priš'a spet v izbo. Oče je rekel s skoro zamolklim glasom: »Kar tiho bodi. Nič se ti ne bo zgodilo.«
In mati mi je zašepetala: »Je že prav, če ti hotel dati jopič ljubemu Bogu, a boljše je, če ga damo ubogemu Mihetovemu fantu. V vsakem revežu se skriva Jjubi Bog. Glej, sveti Martin je tudi že to vedel. Tako, in seda i, moj mali, noskoSi iz posteljice in smukni v blačice. Oče še ni daleč z brezovko!«
Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živi"e je potrebno in edino uspešno
»Težakovo olje za živino«
/ti se dobi pri: M. Težaku, Zagreb, Gunduličeva 13.
Meh za smeh.
Na slabšem. Služkinja: »Odpovedujem službo.^ Z vašo soprogo ni mogoče shajati.«
Mož: »Vi ste srečni, da lahko greste. Jaz pa moram ostati!«
Neodločni snubači Oče: »Ali ste se že odločili, vzeti mojo starejšo hčerko, ki bo imela sto tisoe dinarjev dote?« — Snubač: >>Samo na pol.« — Oče: »Kako to« — Snubač: »Za sto tisoč dinarjev sem se že odločil,. za hčer pa še ne...«
Ro že porabila. »Ali boste kupili iz-
?va obleke?« — »Ne, nimam preprog.« »Nič ne stri — saj imate moža!«
Preveč. »Prav nikamor več ne grem z Janezom. On je prehiter.« — »Kje sta bila, da se ti je tako zameril?« — Povabil sem ga k »Figabirtu« na liter vina, pa je bil tako hiter, da je sam vse spil.«
Avtomobilska nesreča. Policaj (gospodični, ki jo je povozil avtomobil): »Ali veslo za številko avtomobila?« — »Ne.« — »Pa vsaj opišite, kakšen je bil avtomobil?« — »Tudi ne morem. Samo to vem, da je v njem sedela dama, ki je imela obleko iz crepe do Chinea, prsa vezena z narodnimi motivi, flor nogavice, svetle lase, klobuček s trakom, ustnico rahlo nabarvane, lice na-pudrano...«
Moderno mtiišeništvo. .Gospodična Milka veliko trpi radi svo;e vere.« — »Radi vere?« — »Ker veruje, da ji je mogoče no siti čevlje št. 36 namesto št. 40!«
AJDOVA MOKA DIN 5.—
garantirano pristna od 25 kg naorej pošilja Pavel SEDEJ, umetni mlin, Javornili, Gorenjsko.
D k esa, &,*nske in moški
cenijo dobri učinek £e 2 let prei'kušenib proizvodov: Fellerjev i E!<a-pomada za obiaz ler ?ašžito kože. za negovanje obraza vratu in rok proti solufnim pegam sojedcem itd. narlal uie Feller eva Elsa-poma'la za rest las, za kožo na glavi, proti prnaju, i/.padanu las i'd. — 2 lončka ene ali en lonček od otioh pouiiid tranko po pošti pri viiapi-" poslanih 40 Din pri lekarnarju FEi.LER, 8TUBICA DONJA, Eiga irg Ib. Hrvatska. Ako s« pošlje 48 Din vnaprej se >rilo?.i š-eno Foller evo n ilo /dravn in lepote „E'sa"
Mali ogfasnik
Vsaka drobno vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov oli vajencev in narobe
Baplm razltčiiB hlode
jeseuov e hrastove, češ-njeve, orehove, jel'-eve in smrekove. I. Repše, Ljubljana. Dvorni trj I
hiši s hie>om in sadnim vrtom. Vse v dobrem stanju Cena Din t-.000 Anton Berce. Podkuže št 47. pošta Mojstrana.
zi krojaško obrt spiejme Josip Švegelt.
28,
takoj krojač. Ljubno št. p. 1'odnart
z vso oskrbo v liiši sprejme takoj Josi o Adamič, vrvarna v Doin alah.
Prua hahoga
. cepljeni, napol suha. približno dva vagona p< odam. vaslov v upravi Lfo-moliuba št. 1144
pošteno, okrog 16 let staro, sprejmem k otrokoma in kuhinjskemu delu. Frančiška Prusnlk, Kamnik
Cevijarohi Bnjmc
se sprejme Prednost imajo oni, ki so se že učili čevljarstva Nes'hv v upravi Don oljuba pod štev. II) 4.
Buhoga drva
mm tllj^rs.
na podlagi GOihe št 9 in Hip. Portalt", pro-■laja trtnica F. Zelenko Jurš nci. Ptui.
Prodajalce posnemal-
nibnff i^če velika šved-JH2122 ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
be na upravo lista p d ,.Suha 840".
Sprejmem najema
za če ljarsko obrt. — J. Jeraj, Lobruša 5, p. Vodice.
Vaisnca 8PrQiw0m ta-
,»',"M" kot. Hrann in
stanovanje v hiši Jos. Kunčtč, mizar, mojster Pod_>orašt.6,p. št. Vid nad Ljubljano.
t Sorodnikom, znancem in prijatel etn na/, aujaino, da je nn$ sin, ozir. biat,
)OS3\ URBAS
umrl v B ooklynu dno 19. decembra I92a Koilb na Uiba->, 8r. Jnr-e pri Domžalah
SELJAČKA ISPOMOČ GUDURICA
(Banat) rabi večjo množino
kola za vinograde
iz mecesna ali smreke, okrogli ali rezani les. Ponudbe na ravnateljstvo. Člani zadruge imajo v zalogi nad lO.COO hI
be«e$a in rdefega vina
Cene in vzorce dopošlje vodstvo. SELJAČKA ISPOMOČ GUDURICA — BANAT.
Francoska linija - French Line
C le. G e. Transa tiantiqu@
Za Severno Ameriko in Kanado. Hanre — Newyorfc samo sy3 dni čez morje. V Južno Ameriko Argentino, Chite,Uruguajr
vsak teden iz H »vre Borde»ux in Mar-ilije Cie Ctiergenr-i Rinnis,
8ud-Atiantique. Transporti Haritimec. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brei-plačno zastopnik
IVAN KMKEfi, UubRana
Kolodroiski ulice 38
PROMINUL
nadomestna koncentrirana
tsi^a lira?}« orrutnlno
Poveča produkci jo jajc — Ohrani zdravo perutnino Povišuto dobiček — Prospekti brezplačno
Zastopnik: Perutninarstvo N. Golob*
!.»Sao br o 2 — p. Vrhnika — Slo eni a
ft> ^ irtii afci mflfcn aihfcMA—
llustrovanl CENIK
dobite zas'onj.fPi Zahtevajte ga od skladi-ča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil gramofonov In h- rmonlk H. Lorgcr	MARISjH Sle v. I07-B
Violine od Oln 95 Hočne harmonike od Din 85 -.
Ta nbiirlco od Oi .i 98'—, lirnmuton, od Din 3«'- dalje.
a«
STRAN 74
seirr -	s
D O M O L J U B
ŠTEV. 6
;o rekla, da bo tu dobro počiti, in sva se usedla. Mati si jo tesneje privezala rnto na glavi in ni nič rekla, kot da jo pozabila, kaj jc obljubila. Vedno in vedno sem gledal na njene ustnice, nato pa sem zopet kukal tja med drevesa in nekajkratov se mi je zdelo, da vidim skozi drevje jezditi onega lepega jezdeca.
Du, gotovo, moj mali,:: je začela nena-toma mati, »vedno moramo ubogim pomagati radi Boga. Toda takih gospodov, kot je bil Martin, dandanašnji malo jezdi okrog po svetu. — Da piha v pozni jeseni preko golieave, kjer paseš našo cvce, ledenomrzli veter, to pae veš, saj so ti lani radi njega zelo ozeblo ročice. Glej, čisto taka je bila tudi goličava, preko katere je nekoč v jeseni pozno zvečer jezdil jezdec Martin. Tla se zmrzla in trda kot kamen in zazvene, kadar udari ob nje konjevo kopito. Snežni kosmiči plešejo okoli, niti eden ne izgine. Že hoče nastopiti noč, konj dirja čez goli-čavo in jezdec se tesneje zavije v plašč, tako tesno, kolikor se sploh more. In ko tako jezdi, opazi nenadoma nekega možica-fcerača, ki čepi na kamnu; ima na sebi samo strgan jopič, se trese od mraza in gleda z ža'cshiiin očesom ponosnega konja. No, in ko to jezdec vidi, ustavi žival in zakliče beraču: »Toda, ljubi ubogi mož, kaj naj ti dem? Zlata in srebra nimam, meča pa ti ne boš znal rabiti. Kako naj ii pomagam?;: — Tedaj je nagnil berač belo glavo na po!-gole prsi in zavzdihnil. Jezdec pa potegne meč, potegne svoj plašč z ramen in ga prereze r>o sredi na dvoje. Fn del obleke spusti na tla k ubogemu trepetajočemu starčku: Vzemi za ljube, trpeči brat!: — Drugi
del plašča ovije, kolikor more, okoli sebe
in odjezdi.«	. .
Tako je pripovedovala moja mati m pri iem s svojim ledenomrzlim jesenskim večerom v povesti — spremenila lopi po.elni dan v tako mrzlega, da sem se pnvil tesno
na njene prsi.	.	.
»Pa še ni čisto konec, moj mali,:: jc nadaljevala mati. »Četudi sedaj veš, kaj pomeni v cerkvi jezdec z beračem, pa se lic veš, kaj so je 'še potem zgodilo. Ko je po tem spal ponoči jezdec na svojem trdem ležišču, pride isti berač z goličave k njegovi postelji, mu smehljajoč se po-kažo oni del plašča, mu pokaže na rokah rane od žebljev in pokaže svoj obraz, ki pa ni več star in poln bolečin, ampak sije kot solnce. Oni berač na goličavi je bil ljubi Gospod Beg sam. — Tako, mali, in sedaj bova šla naprej.«
Tedaj sva se dvignila in šla po gozdu navkreber.
Preden sva prišla domov, sla naju srečala dva berača; vsakemu sem pogledal natančno v obraz; mislil sem, da pač lahko tiči v kakem ljubi Bog.
Bilo je proti večeru istega dne. Svo.:o nedeljsko ob'eko sem radi varčnega očeta moral že sleči in sem tekal in skakal okoli spet v mnogobarvnih hlačah, imel pa na sebi samo še jopič, siv in še čisto nov, ki ga nisem hotel cdlcžiti in sem si ga izprosil še za ostali dan do večera. Mati je opravljala zopet že dolgo čnsa hišna opravila. Takrat sem tekel na goličavo, kjer se pasejo ovce. Moral sem jih spraviti domov v hlev. Med ovcami ie bilo tudi belo jagnje, moja last.
Ko pa sem poskakoval tako sem ter tja, metal kamenje in s tem hotel zadeti zlate večerne oblake, zagledam nenadoma, da tam ob skali čepi neki stari, beloglavi in slabo oblečeni mož. Obstal sem preplašen, nisem si upal storiti nobenega koraka in sem si mislil: Da, to je pa čisto gotovo ljubi Bogec.c
Trepetal sem od strahu in veselja, nisem vedel, kaj naj storim.
Če jo to ljubi Bogec, da, potem mu mora kdo kaj darovati. Oe bi jaz zdaj tekel domov, da bi prišla mati, pogledala in mi povedala, če imam prav, bi mi medtem mogoče celo ušel in to bi bila vendar sramota. Mislim, da je gotovo on, skoro prav lak je, kot ga je videl jezdec Martin.
Splazil sem se nekaj korakov nazaj in začel trgati svoj sivi jopič. Ni šlo lahko. Pokrival je sirovo platneno srajco in bil zelo močan in trden. Zato sem se umaknil nazaj, ker sem hotel, da ne sliši mojega sopihanja. Mislil sem, da me berač ne sme prej opaziti.
Imel sem rumen, še čisto nov in dobro nabrušen pipec. Tega sem vzel iz žepa, jopič pa sem stisnil med kolena in začel trgati na dvoje.
Bilo je kmalu končano. Splazil sem se k beraču, ki je menda malo dremal in mu položil njegov del mojega jopiča na glavo. — Vzemi za ljubo, trpeči brat!« To sem mu rekel molče v mislili. Nato sem vzel svoj del jopiča pod pazduho, še trenutek opazoval proti ljubemu Bogu in odgnal ovce s paše.
Ponoči bo prišel, som si mislil, oče in mati ga bosta videla in, če bo hctel ostati
5 Toda sedaj, ko leži Martin bolan, je najbolj leprimeren čas nadlegovati Katro z denarnimi zadevami.«
■Nasprotno, baš sedaj je primerno. Predno ljudje timrjejo, morajo urediti svoje posvetne zadeve.«
»Šel bom tja ter obiskal Martina,« je napol pristal Osojnik.
Uro pozneje sta bila oba gori v Jesonovčevi hiši. Ko ie stopil Marko k Martinovi postelji, je takoj spoznal, da je stvar ne varna. Martina je z vso silo napadla stara srčna bolezen, in neprestani krči so ga tako oslabili, da skoraj ni mogel več govoriti. Katra, njegova žena, je bila vsa iz sebe. Rakov brez uma je hodila po hiši, se jezila in zmerjala posle, se nato zgrudila ob bolnikovi postelji in s svojim stokanjem še poslabšala moževo stanje. Eaš sedaj je držala bolnikovo desnico v svojih mesnatih rokah in vpila:
»Martin, umreti mi no smeš! Slišiš? Tega mi ne smeš storiti. Naj raje jaz umrem pred teboj. — Bodi tiho, Martin, ne govori! Ne valjaj se tako po postelji, se boš pretegnil... Kolikokrat sem ti rekla, da se moraš paziti. Toda ne in ne, vse govorjenje je bilo zaman! Sedaj pa imaš; vidiš, tako je, ako človek ne uboga in dela vse po svoji glavi. Sebe in mene boš spravil pod zemljo... Martin, Martin, povej mi, ali ti je kaj boljše? Kaj ne, da ti ni več tako slabo kot zjutraj, kaj ne?«
Skoraj nerad je prekinil Osojnik jadikovanje razburjene žene, ter vprašal:
»Ali ste bolnika žo prevldeli? Ali je prejel svete zakramente?« •
»Za božjo voljo, prevideti!« je zastokala žena, »saj^m se tako slab? Za to je še čas. Saj ne bo umrl. — Zdravnik je rekel, da ni nevarnosti.«
»Katra, življenje in smrt leži v božjih rokah,« je resno rekel Marko; »bolje je, da se pusti človek pre-
o*
zgodaj prevideti. kot prepozno, in radi zakramentov ni še nihče umrl.«
Nato je stopil k bolniku in tiho vprašal:
»Martin, ali naj grem po gospoda?«
Bolnik je slabotno prikimal in proseče pogledal mlademu možu v oči. Naglo ie zagrabil Marko svoj klobuk, planil skozi vrata in tekel, kolikor so ga nesle noge v župnišče v Podgorje. Katra pa ie začela znova stokati in jokati; tedaj je stopil k njej Jože, ki jo do-sedai molče stal poleg postelje, jo prijel za roke in rekel:
■Svakinja, tako razburjena si, da Martinu škoduješ. Pusti, naj bo pri njem Francka, dekla. Večkrat je že bili pri bolnikih kot ti in se lahko zaneseš nanjo. — Midva se morava nekaj pogovoriti, pojdi z menoj v kuhinjo.«
Krepko jo je prijel, a ona sc mu je hotela iztrgati. Vendar je ni izpustil, temveč potegnil s seboj iz sobe. Zunaj so je zgrudila žena na klop in začela obupno jokati. Jožo jo je nekaj časa gledal, nato pa ji je zaklical s Strogim glasom:
Katra, ne pregreši se; od našega Gospoda Bo^a ne boš nič izsilila, temveč prej izprosila! Ud njega le vse odvisno.«
»Za božjo voljo, kaj pa naj storim, svak?« je stokala žena,
»Predvsem no smeš tako divjati, ampak se moraš vdati v božjo voljo. In potem moraš končno urediti svoje zadeve z Bogom. - Ti veš, da je tvoj oče nekoč obljubil, da bo nekaj več storil za cerkev z Zagorju' tudi ti si že večkrat obljubila nekaj denarja, a gotovosti
ni še nobene.«
Naročajte »Domoljuba"!
Kje nopre;o naivcč kave? Človek bi dejal, da so naivečii kavonivci Turki in Arabci, Tem pa ni tako, marveč spijo nalvcč kave severni narodi — Švedi in Danci, kjer odpade letno po 7 kg ■'vc ra vsakega prebivalca. Takoj za temi pridejo Združene države, kjer so sc okleniti kave posebno od časa, ko so uveljavili prepoved alkoholnih pijač; lani je znašala poraba kave po 6 k(j na vsako Stavo. V Franciji porabijo po 3.') kg, v Švici po 3.4 kg in v Nemčiji po 2 kg na glavo in leto. Na Angleškem tekmuje s kavo čaj, "tako da odpade letno na vsakega prebivalca samo 1 lunt kave.
Odkritosrčnost. - Stara ženica je obiskala svojega bolnega brata v bolnišnici: »Franca mi je pisala,« mu je pričela praviti, »pa piše, da ji je zelo žal, ker te ne more obiskati. H pogrebu, pravi, bo pa žo prišla.«
Pobožna želja, - Grozoviti požar je vpepelil ponoči skoro pol vasi, cerkev in šolo pustil pa nepoškodovano. Jaka, ki ne gre rad v šolo, ope-tovano vpraša: »Ali šola še ne gori?.-
pri nas, mu bomo takoj pripravili zadnjo kamrico in oltar.
Ležal sem v zibki poleg očeta in matere in nisem mogel spati. Noč je potekla in enega, na katerega sem mislil, ni bilo.
Zjutraj zgodaj pa, ko je hišni petelin t kikirikanjem spravil iz ležišč hlapce in dekle in se" jo zunaj na dvorišču že začelo nov delo, je prišel neki star mož k očetu — rekli so mu »gobar Vid>:- —. Prinesci mu je podarjeni kos mojega jopiča in pripovedoval, da sem sinoči raztrgal svoj jopič iz same razposajenosti in vrgel en del njemu na glavo, ko je pravkar malo počival na goličavi, ker se je utrudil, ko je iskal gcb.
Po teh besedah se je oče prav polahko priplazil k moji postelji, roko je pa držal za hrbtom: »No, povej mi, dečko, kje pa jraaš svoj novi nedeljski jopič??
Roka za hrbtom se mi je zdela že takoj v početku sumljiva in zdaj se mi je obraz takoj raztegnil v ;ok in v ioku sem zaklical: »Pa, oče, mislil sem, da sem ga dal ljubemu Bogcu.v
Strela božja, dečko, ampak si ti napol aorecl« je vpil oče, »za svet si pa res pre-lieumen.«
Takoj ko. so je pokazala roka, M je vihtela brezovko, sem dvignil velik vik in krik. Takoj je priletela mati. Le redko se je vmešavala vmes. kadar me je oče sodil, danes ga je pa prije'a za roko in rekla: Jopič spet lahko sešijemo, stari. Pojdi z menoj, moram ti nekaj povedati.«
Odšla sta oba v kuhinjo. Mislim, da sta tam govorila o pripovedki o Martinu. Po kratkem času sta priš'a spet v izbo. Oče je rekel s skoro zamolklim glasom: »Kar tiho bodi. Nič se ti ne bo zgodilo.«
In mati mi je zašepetala: »Je že prav, če t i hotel dati jopič ljubemu Bogu, a boljše ie, če ga damo ubogemu Mihetovemu fantu. V vsakem revežu se skriva ljubi Bog. Glej, sveti Martin je tudi že to vedel. Tako, in sedai, moj mali, noskoči iz posteljice in srankni v hlačice. Oče še ni daleč z bre-zovko!«
Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živine je potrebno in edino uspešno
»Tcžakovo olje za živino« ki se dobi pri; M. Težaku, Zagreb, Gunduliieva 13.
Meh za smeh.
Na slabšem. Služkinja: »Odpovedujem službo. Z vašo soprogo ni mogoče shajati.« — Mož: »Vi ste srečni, da lahko greste. Jaz pa moram ostati!«
Neodločni snubači Oče: »Ali ste se že odločili, vzeti mojo starejšo hčerko, ki bo imela sto tisoč dinarjev dote?« -- Snubač: »Samo na pol.« — Oče: »Kako to« — Snubač: »Za sto tisoč dinarjev sem se že odločil,- za hčer pa še ne...«
Bo že porabila. »Ali boste kupili iz-tepač za obleke?« — »Ne, nimam preprog.« *-• »Nič ne stri — saj imate moža!«
Preveč. »Prav nikamor več ne grem z Janezom. On je prehiter.« — »Kje sta bila, da se ti je tako zameril?« — Povabil sem ga k »Figabirtu« na liter vina, pa je bil tako hiter, da je sam vse spil.«
Avtomobilska nesreča. Policaj (gospodični, ki jo je povozil avtomobil): »Ali veste za številko avtomobila?« — »Ne.« — »Pa vsaj opišite, kakšen je bil avtomobil?-: — »Tudi ne morem. Samo to vem, da je v njem sedela dama, ki je imela obleko iz crope de Chinea, prsa vezena z narodnimi -""1'vi; flor nogavice, svetle lase, klobuček ikom, ustnice rahlo nabarvane, lice na-irano.«
Moderno niučenlštvo. ..Gospodična Milka veliko trpi radi svoje vere.« — »Radi vere?« — »Ker veruje, da ji je mogoče nositi čevlje št. 36 namesto št. 401«
AJDOVA MOKA DIN 5.—
garantirano pristna od 25 kg nanrej pošilja Pavel SEDSJ, umetni mlin, Javornili, Gorenjsko.
D k eta, &*±<?ske in moški
cenijo do^ri učinek že 2 tel preizkušenih proizvodov: Fellerjevt ENa-pnmaria za obiaz ter zaščito kože. za negovanje obraza vratu In rok proti solučnim pegam sojedcem itd. nadal u|e Feller eva Elaa-poma<la za rast las, za kožo na glavi, proli piraju, Upadamu );is i'd. — 2 lončka ene ali en lonček od ot>oh pom.id tranko po pošti pri vunpr" poslanih 40 Din pri lekarnarju FEl.LER, S1UBICA DONJA, E'sa irg It. Hrvatska. Ako so pošlje 48 Din vnaprej se iriloži š" eno Fpllerevo n ilo /drav>n in lepote „E'saa
Moli ogjl&snilc Vsaka drobna vrstico ah nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in na robo	
Mm različne Mode	Drva buta 17°
jeseuo*e hrastove,češ-ujeve, orehove, jel-eve in smrekove. I. Repše, Ljubljana. Dvorni Irjr 1	m, napol suha. približno dva vagona p> odam. naslov v upravi i>o-moliuba št. 1144
Pfindniii k'®' 311'610111 ' . in sadnim vrtom. Vse v dobrem Btanju Ceua Din 1\000 Anton Berce. Podkuže št 47, pošta Mojstrana.	nBl>;e pošteno, okrog =££!? 16 let staro, sprejmem k otrokoma m kuhinjskemu delu. Frančiška Prusnik, Kamnik
Vajenca zi.k,oiaško h obrt spiejme takoj Josip Svegeli. krojač. Ljubno št. 28, p. Podnart	Gevijarsiii vajenec se sprejme Prednost imajo oni, kf so se že učili čevljarstva i1as't>v v upravi Don oljuba pod štev. 1014.
Ova vajenca hiši sprejme tatcoj Josio Adamič, vrvarna v Doin alnh.	
	Bukova drva
CBpjjene trti j™?* na podlagi Giiihe št. 9 in Rip. Portali«, prodaja trtnica F. Zelenko Jurš nci, Ptui.	be na upravo lisla p d ,.Suha 840".
	Sprejmem vajenca
	»a čeljarsko obrt. — J.Jeraj, Dobruša 5, p. Vodice.
Prodajalce posnemal- ■IbiiniSče velika Šved-Jl!!!i!2 ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25	
	Vaienca ?proj',iiem la- " koi. Hrann in stanovanje v hiši Jos. Kunčič. mizar, mojster Podpora št. 6, p. St. Vid nad Ljubljano.
t Sorodnikom, znancem in prijalel etn naz aujamo, da je naš gin, ozir. brat,
JGSI^ URBAS
umrl v B ooklynu dne 19. decembra 1928. Rodbina Uiba;, Sr. .I»r»e pri Domžalah
SELJAČKA ISPOMOČ GUDURICA
(Banat) rabi večjo množino
kolja za vinograde
iz mecesna ali smreke, okrogli ali rezani les. Ponudbe na ravnateljstvo. Člani zadruge imajo v zalogi nad lO.COO hI
betesra in rdečega vina
Cene in vzorce dopošlje vodstvo. SELJAČKA ISPOMOČ GUDURICA — BANAT.
Francoska linija - French Line
Cie. G e. Transatlantiqne
Za Severno Ameriko in Kanada. Ha«re — Newyork samo s 1/2 «•«• £ez morje. V Južno Ameriko Argentino, Chile,Uruguay vsak teden iz Mavre Borde»ux in Mar-ilije Cie Chergeun Rftunis,
Sud-Atia«tiqiie. Transporta IHaritimes. Izvrstna hrana, Izhorna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
ivan mm, Uubiiana
Kolodvorski ulico 33
P R O H I N U L
nadomestna kon
tiina hrana i
nadomestna koncentrirana
tsina hrana z* perutnino
Poveča produkcijo jajc — Ohrani zdravo perutnino Povišuie dobiček — Prospekti brezplačno
Zastopnik: Perutninarstvo M. G©l©8»s ia»ao br O S — p. Vrhnika — Slo eni a
idh <tfri -fr "
Ve.ihi	f1 E M ! K
ilustrovanl	" ^ * "
dobite za3'onj."l®i Zahtevajte ga od skladi-č»
MEINEL IN HEBOLD
tovarna glashll gramofonov In h- rmonlk B. Lorger	MARBB..ikt Ste v. 107-B
Violine od Din K Ročne harmonike od Din 85°-, Tanbnrlco od Di .1 98 —, Urninofon. od Din 345' - dalje.
"V
2'
STRAN 76
ulica
poleg frančiškanske cerkve
Kupujle samo kina srebrno jedilno orodio is znamko WMF To-nrniška garancija 50 let
». SflfTNER
Ljubljana I
mmmm&M
ulica TF
Br, 7881. Ani. ilonble
kreol«.....Dtn
Br. 7S3S Iste, trovrstne 1» n 33-69
Br. 71*1. 14 karatne zlate
<reoM.....D £»'-
Br. TH5. Iste. trovrsinc
D II U8--
Znhtevajle boga I o iluatro-vani cenik s koledarjem, gratis in franco od
II. SUTTNtR
Lmbljana I
PREŠERNOVA M
ulica TT
Br. 8761. S enaka ara v. ntežml prvovrstno t<va litoto ..... Din 151" -Br. »»». Stenska ura pto-lievinnstn.okroele oblike, osemdnevna, prvovrstne kvalitete . . . Dla 188" -
Br. 145. Budilka okrogle oblike, lfl cm visoka, s prvovrstnim Anker-stroj jem. ... • • D.n 64*2« Br, 1K. Isle z ra<llum Številkami inkez<ilci 11 84'-
Br.lM. Kovinastn Ankor-Roskonf .... Dla 49'SI
Br 111. Kovinastn Anker-Roskopf z radium Storil-kami in kazalci • l»n 65'21
reg. zadruga z neomejeno zavezo
Telefon štev. 8	v Movem mestu Brzojav: Ljudska Novomesio
Obrestuje hranilne vloge od 5%—7%«
Za vloge jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem in lastno poslopje na trgu Kraljeviča Petra. Ne odračunava nikakih davščin! — Posojila na poroštvo in vknjižbo. — Ugodni lrgovski krediti!
Popravila in čiščenje orožja izvršuje
F. K. KAISER,
puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9,
&-> r> tr
S€tclc.*ove pl«i<gre m „,m dele
lcultlvalorje, okopiilni'
fce, brane Itd.	/TS.
dobavlja hitro in zelo ugodno	^ ^ ^
FEHDO SMOLA, aesa^l®^
S v. juri i ob |mSni žef (Glavna zaloga Sackovih plugov za Slovenijo),
Edino najbolj?! ^VSlOi StrOli 111 pMillli ŠVlt.
t„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
los. Peteline«
Oriizner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke i
Uubitana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno, ne Vleči a garancija.
Zadružna gospodarska banka d. d.
J***. 2057,2470 In 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav, Cospobanka. Kapital I„ rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -( vloge nad Din 30o.ooo.ooo-.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic. 7«/« drž invest nosili t.,. o/ • odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod tlo tgZimi^S-	^
- - -	— —f"« uguuiiiuu pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterlfe,
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.