Štev. 34.

V Ljubljani, 20. avgusta 1919.
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega uilteljsfva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš Izhaja vsako sredo popoldne. Ako ]e ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat. . 60 „ . . . trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. * Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. tl.197. Reklamacije so proste poštnine
Iz Zaveze Jugoslovanskega učiteljstva.
Vzpored
Zavezinega delegacijskega zborovanja.
Po sklepu upravnega odbora Zaveze z dne 17. aprila 1919 se sklicuje Zavezina delegacija ua zborovanje na 5. in 6. dan meseca septembra 1.1. v Ljubljano.
Zborovanje se vrši po nastopnem vzpored u:
j	Dne 6. septembra
1. 2.
II.
III.
Dne 5. septembra:
Ob 8. uri dopoldne skupna seja uprav- j nega odbora z odseki v sobi »Hranil- , niče in posojilnice« v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ul. (>.
Dnevni red.
Izročitev došlih predlogov odsekom, Skupno posvetovanje upravnega odbora z odseki.
Takoj po skupni seji se začno posvetovanja v odsekih in se vrše ves dan. Ob 6. uri zvečer skupna seja upravnega odbora z odseki v sobi »Hranilnice in posojilnice« v Učiteljski tiskarni
Dnevni red.
Poročilo o delovanju Zaveze od zadnjega delegacijskega zborovanja. Poročilo odsekov o svojih sklepih. Določitev poročil za delegacijo. Določitev časa in kraja prihodnjemu Zavezinemu rednemu zborovanju (§11., a.)
Predlogi in nasveti.
Ob pol 9 uri dopoldne delegacijsko zborovanje v mestni magistratni dvorani do 12. ure opoldne in se nadaljuje ob pol 14. popoldne.
Dnevni red.
1.	Predsednik otvori zborovanje.
2.	Tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze od 4. septembra 1918.
.5. Poročila o računskih zaključkih: a) Učiteljskega Tovariša, b) Popotnika, c) Zvončka, č) Zaveze.
4„ Poročilo računskili pregledovalcev.
5. Volitev treh pregledovalcev računov.
0. Proračun za leto 1920.
7.	Poročilo odsekov.
8.	Poročilo o snovanju enotne učiteljske organizacije kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
9.	Naše šolstvo v zasedenem ozemlju. Poročevalec Anton Mervič, naduči-telj v Povirju pri Sežani.
10.	Event. dopolnilne volitve v upravni odbor, ozir. v odseke (§ 14. Z. pr.)
11.	Predlogi in nasveti.
Vse seje in zborovanja se začno točno ob določeni uri.
VODSTVO ZAVEZE.
Predsednik :
L. Jelene.
Tajnik:
Vil. Rus.
Zaradi velike važnosti letošnjega delegacijskega zborovanja „Zaveze" opozarjamo delegate, naj se polnoštevilno udeleže zborovanja. Na zborovanje pridejo tudi odposlanci srbskega in hrvatskega učiteljstva. Seje so javne. Dobrodošli vsi gostje j Priglašenih je tudi že mnogo tovarišev iz osvobojene Koroške in Prekmurja. Pridite vsi, da dostojno proslavimo praznik našega stanovskega ujedinjenja!
PAV. FLERE:
Srbski načrt za zakon o narodnih šolah v kraljestvu SHS.
Pred nami leži besedilo oficialnega načrta našega novega ljudskošolskega zakona, izdan od prosvetnega odbora v . Beogradu. Ko srno se še v pokojni. Av- , striji borili za enoten šolski in vzgojni ' zakon, smo zvračali krivdo za nerazume- j vanje po tej potrebi na avstrijsko biro- i kratijo, ki je le z enim ušesom prisluško- j vala takim klicem. Ko pa smo se združili v lastno narodno državo, smo trdno upali, da prodre ideja, ki je predpogoj obče demokratske in socialne vzgoje, in '¿a. se uresniči vedno glasnejši klic po enotnosti šolske vzgoje. Prejemši pa načrt novega ljudskošolskega zakona smo uvideli, da smo se zmotili v svoji nadi po boljšem umevanju. Vse delo raznih anket je bilo zaman, vsi dobro premišljeni njihovi sklepi so stali glas vpijočega v puščavi. In tako dobivamo zdaj Posebne zakonske načrte za osnovno šol-xtvo, vanj se sprejemajo le še postavne določbe o učiteljski izobrazbi, društvo
slovenskih profesorjev pa glasom časni-ških poročil prejema nov učni načrt za srednje šole. Razblinila se je ideja in naša zahteva, da bodi vsa šola, od najnižjega do najvišjega učilišča, enotno vzgojna in vsestransko izobraževalna naprava, kar naj že na zunaj dokumentira enotni šolski zakon. Upamo sicer še vedno, ker v zadevi še ni izrečena zadnja beseda, vendar pa moramo vsekakor računiti tudi z omenjenim zakonskim osnutkom.
. A tudi načrt delnega zakona, iz katerega bomo navedli sicer tudi marsikatero vrlino, nas v vseh svojih odstavkih ne more zadovoljevati. Preveč je vobče le kompromis srbijanskih in avstro-ogr-skih osnovnih ljudskošolskih zakonov in v načelnih vprašanjih vzgojne organizacije šolstva ne prinaša nikakega izboljšanja. Zaradi različnih krajevnih in kulturnih razmer smo sicer morali biti pripravljeni na nekak kompromis, a upali smo, da mu bodo tvorili podlago, na kateri se stavi, predvsem pedagoški oziri.
Ki lftij bi nivelirali omenjene razlike. Po priobčenih kompromisih, ki se jih dotaknemo niže, pa se upravičeno bojimo, da vsled centralne ureditve v Beogradu, kjer ;e osredotočena nižeorganizirana osnovna šola, pade tudi nivo v državi najboljše organiziranega šolstva — v Sloveniji. Vsled popustljivosti pri organizaciji šolstva v Srbiji, Bosni in Hrvatski, v Vojvodini, v Dalmaciji in v Istri namreč ne bo mogoče, da kedaj doseže ono v Sloveniji, zlasti v Štajerski Sloveniji; a če ne dviga višja obča kultura nižje, potegne druga prvo uavzdol. In tega se bojimo! Koncesije, ki so se ustvarile za omenjene pokrajine, so prevelike in popustljivost v tem oziru ni na mestu; boljša bi bila radikalnost, ki bi nižje dvigala k višjemu.
Ta radikalnost naj bi za prehodno dobo mogoče bila malo popustljivejša, vsekakor pa bi že tu morala ustvarjati z učiteljsko izobrazbo čvrst temelj za bodočnost. V tej točki pa načrt greši naravnost celo proti sedanjosti. Vstop v učiteljišča dovoljuje s 14. letom; učiteljišče ostani štiriletno; pedagoška izobrazba pa se začenjaj letniku.
Vedno smo povdarjali, da boleha ves osnovnošolski ustroj na p r e m a 1 i učiteljski izobrazbi: in sedaj, namesto da se ta dvigne, namesto, da se za težki in odgovornosti polni poklic začne izobraževati boljši in zrelejši material, naj se strokovna izobrazba omeji in naj se podaja mladini, ki nima in ne more imeti smisla za tak poklic. Na premalo vcepljenem čutu za dolžnosti vzvišenega stanu in na premalem tozadevnem razumevanju učiteljskega naraščaja boleha danes naše šolstvo, da je strah; in to dejstvo naj se sedaj še zakonito propagira z znižanjem izobrazbe in s pomaknenjem študijskih let navzdol!
Anketa za preustrojitev šolstva pri Višjem šolskem svetu v Ljubljani je predložila v Beogradu za učiteljsko izobrazbo minimalni n a č r t za prehodno dobo, ki smo ga priobčili tudi v letošnjem »Uč. Tov.«i n v »Popotniku«. A videti je, da je bil ta naš minimalni načrt v Beogradu vse previsok. Dovoljujemo pa si staviti vprašanje: Če se pri osnovnem šolstvu v zakonskem načrtu puščajo koncesionirane odprtine na vse strani, zakaj se hi isto zgodilo pri načrtu za učiteljsko izobrazbo? Mi moramo iz državnih ozirov zahtevati višjo izobrazbo, kakor nam jo je po milosti nudila avstrijska vlada, ki je v okvirnem zakonu za svoja učiteljišča v nemških kronovinah skrbela vse drugače kakor za naša; zahtevati moramo že za prehodno dobo kot najmanj, da se našemu naraščaju z vsaj petletnim učiteljiščem, počenši s 15. letom in z brezpogojno predizobrazbo, potrebno za višje razrede srednjih šol, da prilika, da se za bodočnost vzgoji kvas, s katerim se v do-glednem času reformira učiteljska izobrazba v vsej državi. Zato pa moramo pri zakonskem načrtu kar najodločneje odklanjati ta del, ki ureja učiteljsko izobrazbo, in zopet kar najodločneje zahtevati, da se nam za prehodno dobo uredi po ljubljanski minimalni formuli. Ne va-rajmo se z mislijo, da s poslabšano izobrazbo učiteljskega naraščaja kedaj dvignemo osnovno šolstvo! Prav pa je, da se odpravljajo z zakonom privatna učiteljišča.
Prehajamo na zakon o osnovnem šolstvu sam, iz katerega izvzemamo zaradi prostora tukaj le najvažnejše točke.
Strinjamo se z namenom narodnega šolstva, ki hoče vzgajati mladino v narodnem in moralnem duhu. jo izobra-
ževati za življenje (zakaj se pravi tu »za gradjanski život«?) in zlasti širiti pismenost in prosveto v narodu. »Širiti prosve-to v narodu« pa more le visoko organizo-rano šolstvo in vsestransko temeljito izobraženo učiteljstvo; ali z drugo besedo: namen se doseže, kadar se da za to oboje prilika.
Narodne šole se po členu 2. dele na otroška zabavišča, osnovne, ponavljalne in meščanske šole. (V Ljubljani smo ime »meščanske opustili in namestili z zaznambo »strokovno - osnovne šole«, kar smo že v Zavezinem »Načrtu« utemeljili.)
Po našem mnenju pušča najbolj nesrečno odprta vratica čl. 3., ki se glasi: »Šolanje v narodnih šolah je izvzemši zabavišča — obvezno in traja 8 let. Koliko od te dobe naj pohaja otrok v osnovno, a koliko v ponavljalno ali v meščansko šolo se odreja po krajevnih razmerah.« (Pripomniti je, da je učna doba meščanskih šol že urejena v dodatku k III. pogl., kjer se pravi: »Meščanska šola traja najmanj 4 leta, a v njo se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole« — torej te določbe potem ne morejo več urejati krajevne razmere.) Kakšna koncesija tiči v tem členu, nam jasno pripoveduje tolmač, ki pravi:
»Največje različnosti, a tudi največje težkoče so se pokazale, ko se je imelo odrediti trajanje šolske obveznosti. V Sloveniji je že bila izvedena osemletna obveznost vsakdanje šole; v Dalmaciji je obvezno trajala redovito 6, a le izjemno 8 let; tako je bilo tudi v Istri. V Hrvatski-Slavoniji so imeli petletno dolžnost za pohajanje Vsakdanje šole, a Bosna-Hercego-vina in Srbija 4 letno dolžnost. Dalmacija in Istra sta imeli poleg šestletne vsakdanje šole dveletno ponavljalnico; a Hrvatska in Slavonija triletno, pritem ko je ostali kraji niso imeli.
»Ideal bi bil, da se osemletno pohajanje redne vsakdanje šole provede na vsem našem teritoriju. Z različnih, zlasti ekonomskih razlogov se to še dolgo ne bo moglo storiti, osobito ne v Bosni-Her-cegovini in v Srbiji. Nasprotno pa ne bi bilo primerno znižati trajanje šolske obveznosti v pokrajinah, v katerih je že clavno uvedeno osem ali vsaj šestletno šolovanje.
»Priporoča se tedaj, da se načelno utrdi osem let šolske obveznosti, da pa ni treba vse te dobe proizvesti v osnovni, marveč se lahko en del proizvede v po-navljalni šoli.
»V Sloveniji bržkone itak ne bo po-navljalnic, v Dalmaciji in Istri bo trajala, kakor dozdaj dve, v Hrvastki tri, v Vojvodini dve, v Bosni-Hercegovini in v Srbiji štiri leta.«
Mi pa smo se potezali za dveletno obvezno nadaljevalnico po dovršeni osemletni osnovni šo'i! Ta' o smo hoteli navzgor, a zakon hoče tiščati navzdol tudi nas, kajti prepričani smo. da se najdejo tudi v Sloveniji ljudje, pri katerih bodo krajevne razmere urejale kako »ponavljalno šolo« v odprti osemletni obveznosti.
Čl. 4. se glasi: »V istem času se poučuje lahko največ 70 otrok;« tolmač pravi k njemu: »V Avstriji in Hrvatski- Slavoniji je bilo najvišje število otrok določenih na 80; to število se ie iz pedagoških ozirov izkazalo previsoko. Iz teh razlogov bi ga bilo treba znižati na največ 50-60, no v naših prilikah bi se to ne dalo iz-
*) Pod tolmačem nam je v mislih »Tumač zakona o narodnim školama«, ki je pridejan načrtu.	P. F.
vesti, pa je uzeto kot približno pravilno število 70.« Kakšen kompromis je to! Kateri so torej za šolstvo najpoglavit-nejši oziri? Ali ne pedagoški? In tak kompromis neumljivih razlogov se sklepa v narodni državi, kateri mora biti vseobča narodna izobrazba suprema lex. Neumiji-vi so nam razlogi še zlasti zato, ker se v zakonskem načrtu vobče ne računi s kakim pomanjkanjem šolskih prostorov ali učiteljstva; saj hoče čl. 7. prenesti za vse kraje, kjer ni zabavišč, iz srbskega šolskega zakona uredbo pripravljalnega razreda pri osnovni šoli; in tolmač prav indiskretno priznava razlog za to nepotrebno ureditev, ko pripoveduje: »Institucija pirpravljalnih razredov ni bila poznata v krajih bivše Avstro-Ogrske;- o-hranjena je pa ipak zaradi Srbije, i ako bi bilo želeti, da se namesto pripravljalnih razredov uvedejo otroška zabavišča.«
O ustanovitvi in o b d r ž a -vanju šol govori II. poglavje, kjer se glasi čl. 12.: »Osnovna šola se mora ustanoviti tam, kjer je v okolici s polumerom 4 km najmanj 40 za šolo doraslih otrok, ki nimajo prilike izpod 4 km hoditi v šolo.« Tudi ta odredba se nam zdi preširoka; boljše bi bilo, da se je tu držalo starega srbskega zakona s številom 30. Strah pred premnogimi šolami bi ne smel biti mero-dajen za šolstvo, ki mu je namen »zlasti širiti pismenost in prosveto v narodu.« Pa recimo, da danes in v najkrajšem času ne zmoremo stroškov za ustanavljanje tako gostih šol. Kaj pa bo z deco v oddaljenih, prav redko obljudenih krajih, kjer ni zadostnega števila šoloobveznih otrok? In to je slučaj prav tam, kjer je šolstvo najbolj zanemarjeno in število analfabetov najvišje. Za vse te razmere nimata načrt in tolmač nobenega ozira; bilo bi pa zelo prav, če bi se bili oprijeli v Beogradu predloga ljubljanske ankete, ki je priporočala za take kraje sistem potovalnih šol. To se vsaj nam zdi nujnejše kakor ona parada s šolskimi slavnostini koncem šolskega leta in z delitvijo daril pridnim učencem, kar se je po svetu uprav iz pedagoških razlogov opustilo, pri nas pa hoče zakon s čl. 25., odst. 2. zopet uvesti.
Vobče pa skrbi zakon za obdržava-nje šol prav dobro; za vse je odgovorna in nosi stroške — z okrožnimi, pokrajinskimi in državnimi subvencijami — šolska občina. Ta oskrbuje tudi vsakemu učitelju popolno prosto stanovanje (2 sobi s pritiklinami) in prosto kurjavo vnaprej za vse šolsko leto. Šolsko zemljišče znaša najmanj pol ha.
Šolsko 1 e to traja — po čl. 22. 10 mesecev z dvema polletnima semestroma; šolske oprostitve odpadejo do dvakrat po sedem dni na leto za otroke višjih razredov, s čemer se strinjamo: želimo le, da bi se uvedla ta oprostitev individualno, a ne.generelno. Ne želimo pa si uvedbe pol-dnevnega pouka, kakor ga dovoljuje isti člen; pač pa bomo morali vztrajati na tem, da je postavno določena najnižje organizirana šola dvorazrednica s celodnevnim poukom.
Vstop v šolo je vobče — po čl. 23. — obvezen z dopolnjenim 7. šolskim ietom, dovoljuje pa se tudi z dopolnjenim 6., če je otrok duševno in telesno dovoljno razvit in je v šoli dovolj prostora.
Isti člen določa obravnavo šolskih z a m u d. Radikalnosti, ki jo nahajamo tu, bi si želeli še v večih odstavkih. Prvi trije dinevi neopravičenih zamud se odpravijo z opominom, vsak naslednji dan do 30 pa predpisuje kazen 1 dinara za dan, neopravičeni dnevi nad 30 pa kazen 3 di-narov za vsak dan. Staršem, ki plačujejo izpod 15 dinarov neposrednega davka, se denarna globa lahko izpremeni v zaporno kazen ali v roboto na občinskem in šolskem zemljišču, kjer šteje vsak dan robote ali zapora za 5 dinarov. Kazni izterjava predsednik (namestnik) šolske občine v roku 30 dni: če tega ne izvrši, plača globo sam.
Učiteljsko nastavljanje se vrši na isti način, kakor pri nas dozdaj; tudi usposobljenostni izpit je še ohranjen, po našem že večkrat povdarjenem mnenju brez potrebe. Na mesto šolskega upravitelja (dozdaj »šolskega vodja«) se more imenovati le učitelj, ki je služboval najmanj 10 let kot stalni učitelj.
S pravicami učiteljstva, ki jih obravnavajo čl. 33.-44., smo vobče lahko prav zadovoljni; zdi pa se nam, da je centraliziranje predaleč izvedeno, če naj vsakega začasnega učitelja imenuje pokrajinska šolska oblast in vsakega stalnega ministrstvo prosvete. Če se pusti sedanji postopek, bo olahkočeno poslovanje šolskih uradov, kar je gotovo tudi v pro-speh šolstvu. Obvezno število učnih ur je za učitelja(ico), 28 na teden, kar bo treba vsekakor znižati, če upoštevamo, da zahteva zakon od učiteljstva tudi prosvetno delovanje izven šole. Ureditev službenih
prejemkov, pokojnine ter preskrba učiteljskih vdov in sirot je ista' kot pri državnih uradnikih z dovršeno srednješolsko izobrazbo, a odprta navzgor; tudi glede bolezenskih dopustov veljajo isti predpisi kakor za državne uradnike.
Učiteljeva kvalifikacija se vpisuje v kvalifikacijski list, ki ga učitelj lahko vsak čas vidi in si ga prepiše; proti nepovoljni oceni se lahko pritoži, na kar se eventualno izvrši nova ocena od pokrajinske šolske oblasti. A če se je ocena izkazala za pravo, nosi učitelj vse stroške tega drugega pregleda.
Pravice so torej vobče iste, kakor jih je učiteljstvo izdavita terjalo, zato pa se tudi ne pritožujemo, če so odmerjene v čl. 45.-48. dolžnosti tako, da povsod zveni upravičena državna in narodna zahteva: »Učiteljstvu je zabranjeno vsako drugo zanimanje, ki se ne sklada z učiteljsko službo.« To pa, da bi učitelja lahko uvajal v njegovo službovanje tudi pred-' sednik šolske občine, kar mirno in brez škode črtajmo iz zakona.
Upravo in nadzorovanje (čl. 54.) nad narodnimi šolami vrše: 1. minister prosvete z državnim šolskim svetom; 2. pokrajinske šolske oblasti (poverjeniki za uk) s pokrajinskimi šolskimi sveti; 3. okrožni šolski nadzorniki z okrožnimi šolskimi odbori; 4. šolski upravitelji s krajevnimi šolskimi odbori. Šolska o-krožja in šolske občine se narejajo po potrebah šole brez ozira na politično razdelitev.
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli navajati vse dolžnosti in posle teh institucij; ne bo pa odveč, če pustimo govoriti o njih nekoliko tolmača, ki pravi:
»Prosvetni odbor je bil enodušen v mišljenju, da mora biti vse šolstvo, tudi osnovino, državna institucija in kot taka mora imeti svojo posebno organizacijo in upravo, povsem neodvisno od vsake druge, zlasti od politične oblasti. Ta organizacija se zamišlja razdeljena na 4 instance ... Itd. Kakor smo jih navedli zgoraj ■n katerim najde analogon lahko vsak poznavalec upravne uredbe današnjega našega ljudskega šolstva.
Pripomniti pa je treba, da najnižja in • stanca n i krajevni šolski odbor (analogen »krajnemu šolskemu svetu«), marveč šolski upravitelj; krajevni šol. odbor ima ie nalogo skrbeti za šolo, odvzete pa so mu v starem avstrijskem zakonu namišljene »pedagoške« pravice. Dasi smo obili od nekdaj nasprotniki krajnih šolskih svetov in smo še danes načelni nasprotniki vseh podobnih institucij, bi se iz praktičnih ozi-rov morebiti še sprijaznili s to novo napravo, če ostaine v polnem obsegu v veljavi iz srbskega osnovnošolskega zakona sprejeti čl. 57., ki se glasi: »Predsednik sklicuje seje (BN! »v šolskem poslopju«) po potrebi poslov. Dolžan pa je sklicati sejo vsakokrat, kadar to zahteva upravitelj (učitelj) ali večina odbora in to najpozneje v teku osmih dni. Če tega ne stori, se vsakokrat kaznuje denarno v prid šolski blagajni. Globo določa okrožni nadzornik po pritožbi upravitelja ali kakega člana krajevnega odbora, a izvršuje jo državna izvršilna oblast. K sejam je dolžan prihajati vsak član. Če se seje ne udeleži iu ne opraviči svojega izostanka z važnim vzrokom, kaznuje ga šolski odbor s tremi dinari v korist šolski blagajni. To kazen izvršuje občinska politična oblast ali ako je kaznjeni član iz druge politične občine, izvršuje kazen politična oblast one druge občine«. Ker se glasom čl. 60. predsednik in člani šolskega odbora lahko kaznjujejo z globo tudi v vsakem drugem pri nevršenju predpisanih dolžnosti, bi smeli upati, da ti krajevni šolski odbori ne bodo take ovire pri šolstvu kakor so bili naši krajni šolski sveti.
Vobče pa ima učiteljstvo v vseh teh institucijah boljše zastopstvo kot v dozdajšnjih (tieba bo gledati ie na to, da bodo ti njegovi zastopniki bolj voljeni in ne po večini virilisti!) ter so sploh zastopane potrebne praktične stanovske stroke. Tako na pr. so v okrožnem šolskem odboru naslednji člani: 1. okrožni načelnik. 2. šolski nadzornik v okrožju, 3. upravitelj učiteljišča v istem okrožju, ali če tega ni, ravnatelj srednje šole v okrožnem mestu, 4. šolski zdravnik, ali kjer ga ni, najstarejši uradni zdravnik, 5. uradni zemlje-merec (inžener), 6. upravitelj (upravitelji-ca meščanske šole, 7. upravitelj osnovne šole v okrožnem mestu ali če jih je več, službeno najstarejši upravitelj, S. po eden poslanec iz vsakega okraja, ki ga izbere okrajna skupščina na tri leta, 9. dva člana, ki ju izbere okrožni učiteljski zbor na tri leta, 10. skrbstveni sodnik.
Ker smo na to vajeni, pogreša naše oko v tej in drugih tozadevnih listih vi-rilista-zastopnika cerkve. Da se je ta izpustil, pripoveduje tolmač, se je zgodilo zato, ker »se je hotelo po eni strani dokumentirati nezavisnost šole od cerkve ..,
a da je pokazala i praksa, da delovanje neizvoljenih duhovnikov v šolskih odborih ni na korist naroda, ker vodi do svaje med učiteljstvom in duhovščino, vsled česar na koncu koncev trpi edinole vzgojno delo v kraju.«
Da se je krajevnim šolskim odborom odvzela pravica sestave ternopredloga, je docela prav; s tem se odpravi ono trpko nadzostvo in sorodniška protekcija.
Tudi ureditvi okrožnega šolskega nadzornika nimamo vobče kaj dostaviti; zakonski načrt ga na-pravlja takega kakor smo si ga želeli: neodvisnega voditelja šolstva in pedagoškega urejevalca šolskega dela v njegovem okrožju. Dobro pa bi bilo, če se mu da prilika sestajati se z vsem učiteljstvom v okrožju na okrožnih učiteljskih skupščinah češče, kakor določa to čl. 70., ki govori o »vsaj enkrat vsaka tri leta«. Čl. 71. pa mora izpolniti vsebino teh skupščin, kajti pri sedanji vsebini (1. pretresanje pedagoških vprašanj, 2. ocenjevanje zglednih predavanj in v 3. — 7. ostala snov starih avstrijskih uradnih učiteljskih konferenc stopijo tudi nove skupščine na isti nivo, kjer so bile stare, ki so brezplodno dolgočasile svoje obiskovalce. —
Zakonskemu načrtu je pridejan tudi načrt disciplinarnega postopanja z učitelji narodnih šol. Ta je sestavljen vobče moderno; želimo pa, da se pred katerokoli obravnavo izpopolni v smislu svoje obljube v točki 18.. kjer pravi: »Pobližnje ustanove za disciplinarni postopek bi se vzele iz hrvatske učiteljske pragmatike. izdane z naredbo narodnega veča SHS od 12. septembra 1918.« — Ta pragmatika
ima namreč v sebi lepe zahteve.
* 'l
Kakor smo jih objektivno navajali, smo v svojih pripombah pokazali iz določb lahko marsikatero vrlino poleg v začetku omenjenih nedostatkov. Če bi vedeli, da je tista kompromisna ureditev namenjena le prehodni dobi, bi se še s to ali z ono sprijaznili; a mnenja smo, da bi za prehodno dobo sploh ne kazalo urejevati z zakonom, zadostovala bi ministrska naredba, ki naj bi absorbirala iz ljudskošol-skih zakonikov vse najboljše. Taka naredba, ki jo je ob dani potrebi pač lažje iz-preminjati kakor zakon, bi bila za administrativno organizacijo podlaga enega dela zakona; »enega dela<, kajti prejin-slej smo prepričani, da je za nas nujna potreba, če začnemo prav kmalu resno pre-motrivati problem enotnega šolskega vzgojnega zakona.
BOŽO RAČIČ:
Belokranjske šole.
Ni dolgo tega, odkar sem se pečal v »Tovarišu« z belokranjskim šolstvom. Statistika je pokazala, da je okraj najbolj zanemarjen. Zadnjič nam je povedala naša Poldka nekaj, kar mi daje povod, da nadaljujem še jaz o sosednjih šolali, ker sicer bi kdo mislil, da je najlepše služiti v idil-ski, ali kakor jo moj prijatelj Janko naziv-lje: v boljševiški krajini.
Počasi bomo dokazali popolno dela-nezmožnost krajnih šolskih svetov, odpravili pa jih še dolgo ne bomo. Zakaj? Zato!
Viniška šola je podprta z devetimi tramovi, le to je škoda, da ne s ceste, ker potem bi bila občina prisiljena delati novo cesto, ali — novo šolo. Če bi že do tega prišlo, bi sigurno zgradili — cesto ... Poslopje izgleda kakor ljubljanske hiše ob potresu. Škoda, da ne prinaša »U. T.« slik — mislili bi, da je to tam kje blizu fronte... Da bi videli Poldkino klet, ki jo imenuje uradni jezik — učilnico! Glavna svetloba pada od zadaj v sobo in učenci ne vidijo pri najboljši volji, če je kaj napisano na tabli, ker se blišči. O vsem drugem niti ne govorim, kdo se bode zmenil za vse to!
No prijatelj, pojdiva še na Bojance! Tam, za Velikim Bukovjem, leži raztresena ta srbska vasica. Žene nosijo krasno narodno nošo, ki so jo ohranile z jezikom in vero, še po 500 letih med nami. Tarn, pod vaškim pokopališčem, čepi na travniku mala hišica — pravijo ji šola. Vstopiva ! Po ozkem hodniku prideš do prvih vrat, ki vodijo v učilnico. Recimo, da odgovarja duhu moderne šole — pred 40. leti! Malo dalje na hodniku so še ena vrata. Odpri! 5 m dolga in 2 m široka dvorana se odpre pred teboj. V kotu pri vratih je majhen pločevinast štedilnik, ki nadomešča peč. V drugem kotu pa raste iz sobnih tal zeleni slak in se veseli z učiteljico vred lepega solnca, ki škili skozi razbito okno v »širni hram« učitejskega stanovanja. Kuhinje namreč ni v šoli. kleti tudi ni, pod streho ne moreš, ker ni stop-njic, lestve pa šola ne premore. Eno samo stranišče z nepokrito greznico je še v šoli. Drvarnice, seveda tudi ni, in ograje okoli hiše naravno tudi ne. Postava sicer
pravi, da mora biti pri šoli vodnjak, a to ne velja za Belo krajino. Da bi si mogla učiteljica vsaj ob deževnem vremenu nastreči škaf strešnice! Ne mogoče je tudi to, ker ni cevi pri strehi. Treba je torej precej daleč k sosedu po škafček kapnict: in lepo moraš prositi, pa vsakokrat posebej.
Prodajalne ni na Bojanciii, zato je treba ali na Vinico, ali v Griblje, aii ceio v Črnomelj. Če zboliš tam na kraju vasi napiši testament in spravi se hitro z Bogom, pa umri, ker te itak ne bode nihče slišal,če bi klical na prrioč. liodi naprej tovariš z menoj! Skozi Veliko Bukovje greva! To je velika, največja belokranjska šuma, ki jo bo posedal žici in prodal v tuje kraje. No, drugo ti povem na uho, ker je vse velika skrivnost. Preko Velikih Sel prideva do Adiešič ob Kolpi. Na prvi pogled me bodeš zavidal za lepo šolo. Učilnici sta zračni in svetli. Okna so široka 1 m 30 cm in visoka 2 m 40 cm Pod in pa stopmjice, je vse, kar je dobrega na tej šoli. Stranišča so obrnjena na solnčno stran. Jako smo obdarjeni z njimi -- 9 jih je v hiši, zato pa ni pisarne ali kakega kabineta, ki je pri vsaki enorazrednici — seveda po drugih okrajih. Vodnjaka ni in ga tudi menda ne bo tako hitro. Potreben bi bil pač, ker rabi človek le nekaj vode, da se umije, za kuho tudi, ceio za pranje. Mogoče bi prišla voda celo prav ob času kake nesreče požara. Vidimo torej, da ni vse v redu tu za zeleno Kolpo. Krive so temu pac prejšnje razmere in velika gospodarska zaostalost, ker se za te kraje ni nihče brigal. Le v času volitev je prišel kak agitator sem in obetal ljudem zlate gradove.
Zato je skrajni čas, da prevzame država šole v popolno svojo last. Potem ne bode tega, da se bodo košatile po bogatih občinah šolske palače, po revnih pa ne bo imel učitelj niti stanovanja, niti vode in tudi tisto večno kričanje »da šola ko-šta« bo prenehalo. Ali ste že čuli, da je kmet kričal, da »koštajo« kasarne? Mislim, da ne, ali pa vsaj zelo redko. Ce pa ozdržuje šolo občina in celo revna, je naravno, da kriče za vsak vinar.
Naj obrne vlada in višji šolski svet rnalo pozornosti šolam po teh zapuščenih krajih, ker so razmere nevdržne. Človek potrpi do skrajnosti, ali enkrat pa le pride do tega, da odpove potrpljenje. Nujno potrebno je, da se uredi šolski obisk, od-nosno uradovanje zamud in pa ukrene kaj zoper iudolenco krajnih šolskih svetov, ki so vse j)reje, nego šoli v korist.
laMaMaBBMMaBini^Mta^MmiBMiiatTr«' v HH
iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Z devete vodstvene seje Zaveze (dne 18. julija 1919).
1.	Zaveza je naznanila upravnemu odboru udruženja v Beogradu oba poročevalca, da ju prijavi ministrstvu prosvete, kamor naj se pozoveta na službovanje. Istočasno se je izročilo enemu izmed obeh poročevalcev poverilo, da ugotovi v Beogradu pravno in gmotno vprašanje teh referentov.
2.	Okrajna učiteljska društva na Kranjskem so poslala Zavezi poročila glede nameščenja novih okrajnih šolskih nadzornikov. Doslej manjkajo še štiri taka poročila.
3.	Deželni vladi za Slovenijo se je odposlala prošnja, da se izpremeni del naredbe, ki govori o aktivitetnih dokladah in o učiteljskih stanovanjih, kur je bilo sprejeto na zadnji seji upravnega odbora.
4.	Na železniško ministrstvo se vloži prošnja, da bi se dovolila učiteljskim otrokom, ki hodijo v kako višjo šolo izven domačega šolskega okoliša, znižana vožnja po železnici, in da bi se lini zopet dovolili mesečni vozni listki.
5.	Kamniško učiteljsko društvo želi, naj se Zaveza zavzame za revizijo šolskih tiskovin. To naj izvrši posebria anketa, v katero se pokličejo voditelji raznih večrazrednic. Sklene se, da se s to revizijo počaka dotlej, da izide novi šolski zakon. — Isto učiteljsko društvo želi revizijo vseli šolskih knjižnic. Obvelja predlog, da naj pregleda vsaka šola zase imenike vseh knjižnic, ki se nahajajo na dotični šoli, pa naj neumestne knjige sama izloči.
t>. Višji šolski svet v Ljubljani prosi, naj deluje Zaveza: a) da se oglasi kolikormogoče mnogo učiteljstva za službovanje na Koroškem, b) da se vpiše mnogo dijakov na učiteljišča, ker primanjkuje slovenskega učiteljskega naraščaja. — Zavezino vodstvo rešuje obe prošnji tem potom z nujnim pozivom, da vsak Zavezin član agitira med svojimi, znanci v prilog obeh gorenjih dopisov.
7.	Mnogo včlanjenih učiteljskih društev je poslalo utemeljene izpremembe k načrtu za reformo šolstva. Ko se dopošljejo še ostala poročila, se jih odstopi v rešitev odseku za reformo šolstva.
8.	Savinjsko učiteljsko društvo predlaga, naj se oprosti eden od učiteljskih parov popolnega plačevanja Zavezitie članarine. — Ker sme o tem sklepati samo delegacija, se odstopi dopis njej v končno rešitev.
9.	Šentlenartsko učiteljsko društvo hoče, da plačuj učiteljstvo brez učne usposobljenosti samo polovično članarino Zaveze. — Tudi ta predloS se odstopi delegaciji v rešitev.
10.	„Pokrajinski odbor za zaščito dece \ Ljubljani" ie pozval Zavezo, da imenuje vam svojega zastopnika. Sklene se, da zastopa Zavezo v tem odboru Zavezin predsednik.
Prijava delegatov.
Delegate so nadalje prijavila sledeča okrajna društva: XII. Učit. društvo za kočevski okraj: 54. Štefančič Franc — Vel. Lašče: 55. Ana Šiška — Ribnica. Namestnika: 56. VVigele Ferdo —
ški potok; 57. Einspieler Marija — Loški p^k. XIII. Učit. društvo za slovenjebistriški okrai: 58. Sabati Josip — Gor. Poljskava; 59. Marija Schvveigler — Gor. Poljskava. Namestnika: 60. Kukovič Anton — Črešnjevec; 61. Feigl Otilija — Slov. Bistrica. XIV. Učit. društvo za logaški okraj: 62. Kobal Josip — Grahovo; 63. Kosmač hla — Grahovo. Namestnika: 64. Matej Jug in 65. Sirnik Marija — Grahovo. XV. Šmarsko-rogaško učit. društvo: 66. Kurbus Toma — Slivnica; 67. Glinšek Ivan — Rogaška Slatina: 68. Korbar Franc — Sv. Peter na Medv. selu. Namestniki: 69. Verk Miloš — Sv. Križ pri Slatini; 70. Albina Zavašnik — Sv. Peter na Medv. selu: 71. Zupančič Ivana — Šmarje pri Jelšah. XVI. Gornjegraj-sko učiteljsko društvo: 72. Terčak Josip — Ksa-verij; 73. Cerne Ivanka — Gorica. Namestnika: 74. Sotlar Martin — Ljubno; 75. Matek Marija — Rečica.
Se vedno niso vsa društva prijavila delegatov. Društva, storite svojo dolžnost in sicer čimprej! S prihodnjo številko „Tov." mora biti pri-java delegatov v redu.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo v Pliberku na Koroškem
je zborovalo dne 6. avgusta 1919 v Guštanju. Sprejete so bile soglasno sledeče resolucije:
1.	Učiteljstvo pliberškega okraja, zbrano na sestanku v Guštanju se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so nas, Korošce za časa begunstva sprejeli gostoljubno pod streho in nain lajšali bedo; tako begunskemu odboru, deželni vladi in še mnogim drugim korporacijam in posameznikom, ki so kazali \eliko sočutje za koroške begunce.
2.	Z izvršilno naredbo z dne 19. junija 1919, št. 8070 si je višji šolski svet pridržal pravico do provizoričnega nameščanja učiteljstva v zasedenem delu Koroške. Ta odlok sega v najvital-nejše interese učiteljstva. Dočim ima štajersko in kranjsko učiteljstvo svoje zaupnike v višjem šolskem svetu in v okrajnih šolskih svetih, ter višje šolske nadzornike iz svojih vrst, je koroško učiteljstvo popolnoma brez svojega zastopstva, da niti v okrajnih šolskih svetih nima besede, ki še niso vkljub ponovnim zahtevam vpostavljeni.
Z vso odločnostjo zahtevamo, da se pritegne našega zaupnika (enega izmed nadzornikov) v Višji šolski svet, imenuje za Koroško višji šolski nadzornik iz vrst ljudskošolskega učiteljstva, ako \b že poseben za Koroško potreben In da vsposta-vijo okrajni šolski sveti na podlagi koroškega šolskega zakona, kar je učiteljstvo že ponovno zahtevalo.
3.	Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je vlada v glavnem ustregla zahtevi koroškega učiteljstva po izenačbi službenih prejemkov z uradniškimi. Izjavljamo, da smo si v svesti velike naloge, ki nam jo nalaga sedanji resni čas in da hočemo vse svoje sile posvetiti narodni propagandi.
Z ogorčenjem pa zavračamo sumničenja in podtikanja nekega slovenskega dnevnika, češ, da širijo nekateri učitelji in podobni ljudje liberalizem in rušijo slogo na Koroškem. V polni meri se zaveda koroško učiteljstvo, da sedanji položaj zahteva solidarno delo vseh činiteljev. Ugotavljamo, da smo delali že desetletja v tej smeri in držimo se iste tudi še danes.
4.	Ker je državno uradništvo na Koroškem prejelo dnevnice že s 1. avgustom in je te dobilo obenem z mesečno plačo že tudi na novo imenovano učiteljstvo, zahtevamo takojšnjo nakazilo dnevnic tudi za vse drugo učiteljstvo.
5.	Nadalje se naproša vlado, da prizna primerne dnevnice tudi našim vrtnaricam, ki opravljajo danes ravno tako važen naroden posel kot učiteljstvo na Koroškem. Prezrlo pa se je tudi :;aše učiteljice ženskih ročnih del, ki so vredne vsled svoje agilnosti, da se jim zboijša položaj, kajti vsled izrednih razmer so v najslabšem ginot-noiii stanju.
6.	Koroško učiteijstvo smatra za svojo stanovsko dolžnost zavzeti se za svoje tovariše-nadzornike, ki so v najtežavnejšem času prevzeli vodstvo šolskih poslov na Koroškem, ko ni bilo ne slovenski!! učiteljev, ne šolskih knjig. Protestiramo energično proti nakani, da bi se jih enostavno odstavilo, ko pride za to primeren čas, ker vemo ceniti težko delo, ki so ga prevzeli in ker hočemo soodločevati pri oddaji nadzornlških mest. kakor se to vrši drugje po Sloveniji.
7.	Učiteljstvo je proti naredbi z dne 10. VI. 1919, št. 8070, glede odtegnitve polovične aktivi-tetne doklade, ker se vsled različnosti natural-riega stanovanja vprašanje ne da tako enolično rešiti, kot je nameravano v odredbi.
+ Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na štajerskem. VII. izkaz prispevkov za „Zvezin" sklad (prej Učit. voj. podporni sklad) v času od
1.	prosinca 1918 do 1. avgusta 1919.
1. Brežiško-sevniško učit. društvo 173 K:
2.	Celjsko učiteljsko društvo 1567 K 83 vin.; 3. Oornjegrajsko učiteljsko društvo 380 K 17 vin. (in sicer: Bočna 25, Ksaverij 27:30, Gorica ■17:80, Gornjigrad 50*40, Ljubno 57-47, Luče 26, Mozirje 16. Nova Štifta 15 50. Rečica 35 "50, Solčava 41/60, Šmartno 25, šmihel 20 50 R): 4. Konjiško učiteljsko društvo 219 K; 5. Kozjansko učit. društvo 792 K 96 vin.; 6. Laško učiteljsko društvo 1220 K 56 vin.; 7. Št. Ler.artsko učiteljsko društvo 95 K 20 vin. (le šoli Sv. Lenart in Sv. Trojica); 8. Ljutomersko učit. društvo 836 K 21 vin.;
9.	Mariborsko učit. društvo 59 K 50 vin. (le Ruše);
10.	Ormoško učiteljsko društvo ¡132 K 73 vin.;
11.	Ptujsko učit. društvo 793 K 53 vin.: 12. Slo-venjebistriško učit. društvo 225 K 37 vin.; 13. Slo-venjegrajsko učit. društvo 453 K 46 vin.; 14. Šmarsko-rogaško učit. društvo 30 K (šola Pri-stova); 15. Učiteljstvo Vranskega okraja 246 K 14 vin. (Braslovče 21, Gomilsko 32:60, St. Juri 24:64, Letuš 35, Orla vas 20, Polzela 52:40, Vransko 47:30 K); vsota tega izkaza 8225 K 86 vin.: prej izkazanih (izkaz I. do VI.) 3024 K 18 vin.; skupaj 11.250 K 4 vin. — !*/ izkaza je razvidno, da ni storilo tozadevno svoje dolžnosti 1 društvo, več šolskih okrajev in mnogo šol. Prizadeto učiteljstvo naj stori svojo dolžnost letos, ko dobi zvišane drag. doklade! Prosimo!
+ Svetolenartsko učiteljsko društvo je' zborovalo 7. VIII. pri Sv. Trojici SI. g. po objavi. Predsednik, tov. F. Kranjc, konstatira sklepčnost seje, pozdravi prisrčno vse navzoče, ki so od daljnjiii šol v slabih potih došli h duševnemu razvedrilu in posvetovanju v stanovskih zadevah, ^osebno še pozdravlja tri ljube in dobrodošle goste tov. Korošca z gospo iti tov. Schmidlehner-ia, od Ncgove, tov. Nadico Mihaličevo, Maksa Kovačiča. tov. I, Hauptmana, okr. pom. učit. iz Ljutomera, tov. Šafarlča, Ozimic M., Jakooec P., Lužar Miro in Angélico Vogrincevo. — Tovariš blagajnik Kovačič poroča o dobrem stanju blagajne. za kar se mu izreče zahvala. — Novoime-novanemu nadučitelju, M. Pergerju in stalni učiteljici I. Cučekovi prisrčno čestita, enako tov. J. Korošcu, nadučit. za Negovo, želeč jim obilo sreče in zadovolinosti. Omenja upokojitev tov. Ant. Za-^ukošeka in Al. Kristina, ki sta bila svoj čas vrla društvena člana in zadnja leta zvesta v izpolnje- 1
vanju društvenih dolžnosti. Čast jima! Predsednik želi vpokojencema še mnogo neskaljenih let, zlati mir s polno zadovoljnostjo. Vabita se, da ostaneta društvu še v nadalje zvesta kot podporna člana, ker sta oba dobro petična pošestnika
Udeležbe se opravičijo: tov. Jak. Kopič, S. ¿^kerjanc, l.j. Lorber in tajhica K. Schweiger, na njeno mesto se izvoli začasno tov. A. Fabjan. Nato se omeni politična zadeva, ki je v nekem časniku skusila okrcati naša vrla uda. To nikakor ne gre in ne bomo dopustili pometati z nami. Časnike,ki nas na tako nepošten način blatijo,opustimo. Pri nas je bil zelo razširjen, pa bo tudi skrčen. Predsednik si šteje v častno dolžnost, imenom društva obema prizadetima tovarišema izreči popolno zaupanje in čast, ki jima tudi pripada. Oba tovariša se lahko s ponosom ozreta v preteklost, s spominom, da sta bila vestna narodna vzgojitelja in vrla učitelja, ki imata dokaj zaslug pri izučenju mnogih inteligentov za visoke stanove, doktorje, duhovnike, učitelje itd. Častno se spominja društvo dveh po beli ženi Morani društvu odvzetih članov, obeh od Sv. Jurija SI. g. tov. nadučit. Petra Pavlina in tov. Slavice Oreh-kove, ki sta se vestno trudila za dobro vzgojo mladine. Čast in hvala naj se jima ohrani! V znak sožalja se navzoči dvignejo.
Društvo sklene in poveri predsednika, da sme za take žalostne dogodke kupiti venec in skrbeti z obvestilom za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. Tudi se naj skrbi za nagrobno petje. — Tovariš F. Kranjc predava o deželni naredbi z dne 28. V. t. 1. glede pomoči alkoholikom in njih svojcem, ker je alkoholizem brez dvoma naše največje zlo, je dolžnost vsakega Slovana sodelovati pri delu za streznjenje posameznikov z vzgledom, poštenim duševnim razvedrilom in naj uvidi svojo čast, če lepb skrbi za blagor svojih. Kdor živi za svojce in zase, živi življenji dve. — Omenjeni tovariš nadaljuje svoje vojne spomine po južni Dalmaciji, Lovčenu, Črni gori in Albaniji, oživlja govor z mnogimi, krasnimi slikami teh krajev, omenjajoč, da so bili tam doli le italijanski zračni letalci najbolj nevarni, ki so redno dohajali po dvakrat na teden in vedno dovolj škode in strahu napravljali. Slednjič sklene društvo upeljati v vse šole Widrovo Moje prvo berilo in da se deluje na vštetje vojnih let vsemu učiteljstvu dvojno. Prihodnje zborovanje bo grudna pri Sv. Lenartu SI. g.
+ Kozjanska učiteljsko društvo je imelo svoj sestanek dne 7. avgusta v Podsredi. Z vsem veseljem konštatira predsednik Lovrec, da je večina šol polnoštevilno zastopana. To je dokaz, da vladata v organizaciji sloga in moč, iz kojih se iz-cin.i obča korist. To sta torej 2 faktorja, na katerih temelji naša sreča in sreča našega naroda. Prisrčno pozdravi predsednik novega tovariša našega okraja — zač. nadučitelja v Koprivnici — tov. Cibica in vse navzoče. Temu sledi odobritev zadnjega zapisnika. Nato se prečitajo došli dopisi. Tov. Firm nam je ¡zborno podal nasvete o biološkem pouku v prirodopisju, za kar se mu tovariš predsednik prisrčno zahvali v imenu vseh poslušalcev. Tov. Volavšek izreče željo, da bi tovariš re erent priobčil to navodilo v „Popotniku". Izvolita se delegata za Zavezino zborovanje in si-cjr: tov. Lovše, namestnik tov. Potočnik: in tov. Jerin, namestnica tov. Dragatinova. Tov. Potočnik predlaga, da bi se vprašalo okr. š. svet, ako lahko izvolimo namestnika našemu zastopniku v okr. š. svet. Ako bode odgovor pozitiven, je določilo društvo že danes tov. Potočnika kot namestnika. Prihodnje zborovanje se vrši v bodočem šolskem letu 1919/1920 v Kozjem. Dan in vspored bo naznanil tov. predsednik pravočasno.
+ Izredni občni zbor okr. učit. dr. v Radovljici. Vsled poziva v časopisju smo se zbrali v Radovljici 16. t. in. k izrednemu občnemu zboru. Na dnevnem redu je bila točka: Volitev novega odbora. Iz poročila tov. preds. je posneti, da je večina odbora odstopila, vsled česar so potrebne nove volitve. Izvoljen je bil novi odbor, ki se je konstituiral tako: Preds. tov. Jaklič Fran v Radovljici. Podpreds. tov. Baraga Frid. v Kor. Beli. Tajnik tov. Gorišek Josip v Lešah. Blagajničarka tov. ga. Oman Valentina v Begunjah. Odbornika: tov. gdč. Droll Katarina v Zasipu in tov. Ažman Josip v Breznici. Sestanek za kimovec bo 18. IX. po prihodu dop. vlaka na Dovjem. Obenem ogled „Peričnika".
Kronika.
t Ernst Haeckel.
9. t. ni. je umrl v Jeni starosta nemških naravoslovcev dr. Ernst Haeckel v 86. letu svoje starosti. 12. t. m. popoldne so sežgali njegovo truplo brez vsakih posebnih ceremonij. S Haecklom je preminul človek, katerega delovanje pomeni celo dobo v razvoju naravoslovne znanosti, ki je utrdil temelje naravoslovni filozofiji in pred vsem monističnemu svetovnemu naziranju.
Haeckel :e formuliral biogenetični osnovni zakon: razvojna zgodovina posameznega bitja razjasnjuje razvoj skupine. Bil je najodličnejši pristaš darviniz-ma. Napisal je veliko znanstvenih del n. pr. Naravna zgodovina stvarstva, O začetku človeškega rodu, O razdelitvi dela v naravi in človeškem življenju, Smotri in pota sodobne razvojne zgodovine, Arabski korali, Naravoslovno naziranje Darvina, Goetheja in Lamarcka, Monl-zem: verska izpoved naravoslovca, Sistematična filogenija itd. Bil je učenjak-specijalist nižjega živalskega organizma.
Nekoliko vpogleda in podlage za ocenitev Haecklovega delovanja z ozirom na šolstvo nam daje A. Kickova knjižica: »Ernst Haeckel und die Schule«. Darlegung der pädagogischen Ideen Haeckels und Versuch ihrer Verwertung für die Volksschule. Stuttgart. Verlag Alfred Kröner 1907.
= Nova vlada je sestavljena tako-le: predsedstvo: Davidovič (Demokratska zajednica): zunanje zadeve: Trumbič (izv. strank); vojna: Hadžič (general, izven strank); finance: Veljkovič (Dem. zajednica); notranje zadeve: Svetozar Pribi-čevič (Dem. zajednica); pravda: Tirnoti-ievič (Dem. zajednica); trgovina in industrija: Kramer (Demokrat, zajednica); promet: Draškovič (Demokrat, zajedni-
caca); zgradbe: Vulovič (Dem. zajednica); zgradbe: Vulovič (Dem. zajedni-nica); verstvo: Alaupovič Dem. zajednica); agrarna reforma: Poljak (Demokrat, zajednica); pošta in brzojav: Lukinič (D. zajednica); prehrana in obnova: Bukšeg (socijalni demokrat); socijalna politika: Korač (socijalni demokrat) ; šume in rude : Kristan (socijalni demokrat). — Ministrstva za narodno zdravje, za poljeprivredo in kon.stituanto ostanejo začasno nepopol-njeria, mesto rednih ministrov jih bodo vodili drugi ministri kot namestniki. Narodno zdravje bo zastopal minister za so-cijalno politiko Korač, poljeprivredo mi-naster za agrarno reformo d. Poljak, kon-etituanto pa minister pravde dr. Timoti-jevič.
Iz Jugoslavije.
—	Poniževalno postopanje z učiteljskim stanom. (Dopis izven uredn.) Višji šolski svet v Ljubljani je izdal poziv na šol. vodstva, glasom katerega imajo ista poslati deželnemu knjigovodstvu razkaz-nice o službujočem učiteljstvu na šoli in sicer radi odmere dragmjske doklade na podlagi naredbe ministrskega sveta, z dne 18. julija 1919. V pozivu se zahteva, glede nepreskrbljenih otrok, potrdilo županstva. 1' a naj bodo torej nekaka nad-zorovalna oblast učiteljstva. Učitelji smo uradne osebe in kot taki ¿udi zapriseženi ter verodostojni in kot vodje za svoje uradne in resnične podatke ne potrebujemo in nočemo nikakih potrdil županstva, ne kake druge oblasti. Ta ukaz je že zopet nekak »ferman«, ki diši po starih časih in hlapčevskih razmerah. Učiteljstvo je že toliko zavedno in samostojno, da mu taki ukazi ne imponirajo — in da se tudi noče, na noben način, ravnati po njih. Zakaj r.i prišlo Viš. šol. oblasti na um, da bi ukazala, naj potrdi naše izjave še — orožni-štvo? Kakor spoštujemo, po demokratskem načelu, vsak stan — nikakor pa ne županov Sušteršičijanskega duha — vendar takih ukazov ne bomo prenašali ter se tudi ne ravnali po njih, ker ne bomo še sami poniževali svojega stanu. Gospoda, smo v Jugoslaviji! Za vzgojo in pouk mladine in naroda bomo delovali, četudi bi ne bili prisegli, z vsem ognjem domovinske ljubezni in to v šoli in izven nje. Omenjeni ukaz pa nas spominja stare razpadle Avstrije. 1 a ukaz omalovažuje naš stan in tu mora naleteti izvršitev ukaza na odpor! Ali mislite res, da mora biti učiteljstvo še vedno in povsod zadnje. Hočemo biti prosti, svobodni, kakor vsak stan! S takimi ukazi učiteljstvo po nepotrebnem žalite, izzivate in mu kažete neko preziranje. Tega pa nobeden zaveden učitelj ne bo mirno prenesel. Poslali bomo razkaznice, kakor se od nas zahteva, a potrdil od županstva, od zavednih šolskih voditeljev ne boste dobili. Ako se našim uradnim izjavam ne verjame, — tedaj se vse neha. Kot učitelji vendar ne bomo poročali neresnice. — Bral sein ta ukaz -slučajno v Slovencu z dne 10. t. m. V isti številki tega lista pa višji šolski svet lepo prosi gospode duhovnike-katehete, naj še malo potrpe glede nakazila novih prejemkov. Pri nas ukaz, poziv, a tam prošnja! Kje pa smo, gospoda! Tako z nami ne boste postopali ! Če smo v demokratični državi, delajmo in bodimo tudi v resnici demokratični. Zakaj delate razliko med stanovi? Vsi smo potrebni drug drugega in vsi imejmo enake dolžnosti in pravice in to vsak v svojem stanu! Čudimo se le, da gospoda pri Viš. šol. svetu ne uvidi tega in smatra učiteljstvo še vedno kot kake sužnje. Ukazov in »fermanov«, v povedani obliki, nočemo in jih ne potrebujemo!
Op. uredn.: Gorenjemu dopisu pritr-jujemo v polnem obsegu. Poskrbeli bomo, da se tudi s strani vodstva naše organizacije odločno protestira proti temu postopanju.
-	Kako govori Višji šolski svet z du-hovskim in učiteljskim stanom. To nam
izpričuje sledeča objava: Nagrade za ve-: ouk na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Gospode duhovnike, ki poleg dušnega pastirstva poučujejo verouk na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji, naproša višji šolski svet, da še nalo potrpe glede nakazila novih prejem-; ov, ki jim gredo na podlagi naredbe celo-'. pne deželne vlade za Slovenijo z dno ¡4. februarja 1919, št. 361 Ur. 1. Med izvedbo regulacije plač po omenjeni naredbi ki je postavila plačni sistem na popolnoma novo podlago, se je glede vseh kategorij učiteljstva izkazala potreba, da se izdajo dodatne izvršilne odredbe, ki naj olajšajo izvršitev še ne preizkušene reforme. Tako je tudi z veroučitelji: mnogo jih je vložilo izkaze o pristojbinah, ki so tako pomanjkljivi, da deželno knjigovodstvo ne more odmeriti in nakazati prejemkov, tudi nimajo zanesljvih podatkov o razdaljah žup-
nišč od šolskega kraja. Zato razpošilja višji šolski svet župnim (kuracijskim) uradom golice za prijavo potrebnih podatkov, katere naj izpolnijo in vpošljejo okrajnim šolskim svetom, da preskrbe potrditev glede razdalj. Da pa gospodje duhovniki :ie ostanejo predolgo brez zasluženih prejemkov, izplačuje deželno knjigovodstvo, v kolikor ima računske podatke, začasno ' še stare pristojbine in doplačila se nakažejo, kakor hitro bodo odmerjeni novi prejemki. Tistim veroučiteljem, kojih prijave so dosti točne, se pa že sedaj nakazujejo nove pristojbine. Višji šolski svet se nadeja, da bodo vsi veroučitelji tekom meseca septembra 1919 prejeli do zadnjega vinarja, kar jim gre. — Brez komentarja!
—	Odpuščeni nemški kolegi in ko-leginje odhajajo počasi iz Koroške, kakor nam poročajo. Vendar imajo še vedno naše oblasti več »rešpekta« pred njimi, kakor oni pred našimi oblastmi. Čudne reči se dogajajo tam, ki niso ravno v čast našim političnim oblastvom. Tako n. pr. pripovedujejo učitelji kar javno, da bodo šli drugi dan v ta in ta kraj čez demarkacij-sko linijo in se vrnejo naslednji dan nazaj. In to se tudi praktično dogaja. Pa ne samo to! Razni grofje, ki prebivajo na naši strani, so še vedno v telefonični zvezi s Celovcem in za to naša politična oblast dobro ve, a se ne upa ničesar proti temu ukreniti. To je škandal, ki nima primere! Naše ljudi se goni na Koroško in se jim očita celo premalo požrtvovalnosti; naši ljudje se morajo truditi, da ustvarijo za nas ugoden teren med ljudstvom, se morajo žrtvovati, na drugi stani pa vrhovna oblastva podirajo s svojo obzirnostjo vse to delo in podpirajo naši državi nasprotne elemente na (a način. Sedaj nam je umlji-vo, zakaj ne najde učiteljstvo nobene za-slombe pri političnih oblastvih na Koroškem! Dajte nam energičnih okrajnih glavarjev na Koroško, vsaj sedaj, ko imate sami oblast v rokah, ki se bodo zavedali sedanjega položaja, in ki bodo znali delati tako, kakor zahtevajo naši interesi na Koroškem !.
—	Opozarjamo na današnji članek o
belokranjskem šolstvu, ki nam dovolj jasno izpričuje, kako slabo so skrbele politične oblasti za kulturno-izobraževalm del tega oddelka Slovenije. Ni krivda toliko pri ljudeh samih, kakor pri bivši politični upravi na tem ozemlju, ki je itnela vsikdar gluha ušesa in zaprte oči, kadar je bilo kaj napraviti za povzdigo ljudske izobrazbe. Članek je pa tudi ilustracija k zadnji politični debati v naših dnevnikiii o belokranjskih razmerah in je bil že skrajni čas — kar je razvidno tudi iz članka — da je prišel nekdo, ki je zbudil •z spanja politično oblast, da bo uredila belokranjske razmere.
Z ozirom na resolucijo 1. K. Z.+ bi :>ilo dobro dostaviti še sledeče: Višji šol. svet upoštevaj dolžnosti krajnih šolskih svetov, ker smo že večkrat pokazali škodljivo delovanje krajnih šolskih svetov. Nadaljevali bomo, da prepričamo vlado in krajne šolske svete, da so slednji vredni — uradne smrti. — Tovariši, ki delate tlako pri krajnih šolskih svetih, odnehajte, da boste onemogočili delovanje krajnih šolskih svetov. V interesu šolstva je, da smo solidarni in da pokažemo vladi, da opravljamo vse šolske posle lahko sami, dočim krajni šolski sveti brez nas ne morejo ničesar. Objavljajte dopise o razmerah v krajnih šolskih svetih, kjer se vrše nerednosti — krivice.
—	K razpisu služb na meščanskih šolah: Ko so se po splošnem preobratu jele preurejati tudi šole, je bila večina učiteljstva pozvana takoj nastopiti službo na določenem mestu. Mnogo tega učiteljstva se je v razmere uživelo in marsikateri je živel še v brezskrbnem prepričanju, da pojde za novo šol. leto tja, kamor je bil svoj čas imenovan. Toda glejte! Sedaj pride razpis služb s pripombo, da si višji šol. svet pridržuje pravico, imenovati prosilce po potrebi tudi drugam. — Upoštevamo razmere, upoštevamo pomanjkanje izprašanili oseb, vse nam je jasno. A čemu se je z razpisom služb tako odlašalo? Ali prav nič ne pomislite, da se mora učiteljstvo pri tej stanovanjski bedi, še poprej pehati za stanovanja? Mar ni znano v kakšnej bedi je živelo preteklo šol. leto ono učiteljstvo, ki je od danes na jutri nastopilo službo n. pr. v Celju in Mariboru? Bilo je navezano na najdražja stanovanja, »za prvo silo«, katera pa so mu pobrala iz žepa vse, prinesla pa polek vseh neudobnosti tudi še nekaj dolgov. Mnogo učiteljstva ima lastno opravo s katero bi si lahko uredilo udobno in ceneje stanovanje, toda ker je bil imenovan včeraj, si danes išče stanovanje kakoršno dobi, samo da ima položiti kam svojo glavo; ga drago plačuje, plačuje pa tudi še
* Glej uvodnik v zadnji štev. »UČ. rov.«

v naprej shrambo za svojo opravo drugje. Torej dvakratni ali pa še večji troški! A od udobnega in urejenega stanovanja in življenja je odvisno tudi delo v šoli! — To menda je jasno! In prejšnje razmere nas čakajo za novo šol. leto zopet, saj se bodo imenovanja izvršila tik pred začetkom novega šol leta.
Dalje! Večina danes izprašanega me-ščanskošolskega učiteistva je študirala s takšnimi žrtvami, da Viš. šol. svet niti ne pojmi žrtev. S posebnimi težavami so študirali oni, ki so študirali za časa vojne na deželi, brez vsakih sredstev, brez vsake pomoči, s praznimi želodci v mrzlih sobah, poleg pouka, s prenapolnjenimi razredi. In zakaj so ti ljudje študirali? Takrat o slovenskih meščanskih šolah še ni bilo govora, nikar da bi bili mislili na narne-ščenje na meščanskih šolah. Samo pri eventualnih kompetencah so se učitelji z mešč. izpitom morali nekoliko bolj upoštevati, kar jim je prišlo zjasti tedaj v prid, če jih bivši nazorniki, prijatelji stare avstrijske birokracije in nasprotniki narodno čutečega učitelja niso hoteli potom kvalifikacije priporočati na to ali ono mesto. Mnogi od teh so delovali v raznih nem-škutarskih krajih, delovali s tovariši pro-tinarodnega mišljenja. Zlasti je trpelo v tem oziru učiteljstvo na Štajerskem in Koroškem. Kaj so ti ljudje trpeli v takšnih razmerah Livše Avstrije, o tem ne bomo govorili. Danes je prišel čas, da bi morda prav ti lahko imeli upanje dvigniti glavo in zreti na nova lepa mesta, ki nam jih je svoj čas odjedal nenasitni Nemec. Toda glej! — Lahko se jih prestavi tudi na mesta, za katera ne marajo in niti ne prosijo.
In še nekaj! Ako vprašaš za to ali ono mesto v ¡Ljubljani i. dr. slišiš: tu sem pride N. v Ljubljani, iz Trsta in Gorice. Poznamo bol in trpljenje tovarišev-beguncev in ga upoštevamo, toda Višji šol. svet naj uvidi tudi bol in trpljenje onih, ki so do sedaj večkrat mučeniško trpeli v boju za narod na Štajerskem. Najlepša mesta se nam obljublja zasesti po drugih, mi pa, ki smo morda okrog teh mest in krajev delali in trpeli čakamo, da nas pošljejo — danes še ne vemo kam. Upoštevajte kolikor možno želje prosilcev in delajte urno, da se pozneje ne bodete čudili, če vam kateri izmed prosilcev reče po nameščenju, za njega neprimerno mesto, »ne«. In takih slučajev utegne biti več! Pripravljeni smo sicer žrtvovati vse naše delo in življenje v prid naše mlade domovine, toda upoštevajte tudi naše želje in nam ne jemljite veselja s tem, da prezirate naše dosedanje delo in trpljenje in nas proti drugim zapostavljate.
—	Spored lOletnice maturantov ljubljanskega učiteljišča iz leta 1907-08. V soboto, 6. sept. kosilo pri »Novem svetu« v Ljubljani ob pol 12 dop. Popoldne dele-gacijsko zborovanje »Zaveze«, neudele-ženci si ogledajo »Učiteljsko tiskarno«, tvornico zvezkov, eventuelno tudi kako drugo tiskarno. Zvečer sestanek v Mali dvorani »Narodnega doma«. Sodelujejo tovariši s pevskimi in glasbenimi točkami. V nedeljo zjutraj izlet na Bled in v Bohinjsko dolino, z jutranjim nedelskim vlakom, ki vozi za izletnike, z 25 % znižano vožnjo. Program se po osebnem dogovoru lahko v soboto še kaj izpremeni! Na snidenje!	Albin Lajovic.
—	»Glasbena Matica« v Ljubljani otvori v letošnji jeseni poleg svoje dosedanje, deloma na novo urejene glasbene in pevske šole jugoslovanski k o n-servatorij, ki bo nudil spopolnjeu približno tekom 6 let jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo v vseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
—	Opozarjamo učiteljstvo, da pravočasno naroči šolske zvezke, ker dohaja mnogo naročil, da bodo vsi lahko pravočasno postreženi.
—	Ta teden izideta v »Učiteljski tiskarni« naši himni »Bože pravde« in »Lepa naša domovina« v prav lični izdaji in primerno nizki ceni. Ker zaloga ni velika, opozarjamo, naj vodstva pravočasno prijavijo, koliko iztisov bi rabila. Naroča se le v »Učiteljski tiskarni.«
Naša zemlja — ire-denta.
§ Goriški učitelji begunci — vpošlji-te razkaznice za odmero draginjske do-klade potom šolskega vodstva svojega bivališča, ali naravnost deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani.	Klub.
§ Pred seboj imamo razglednice, ki nam kažejo, kako so Italijani dne 4. avg. t. 1. upostošili Ciril Metodovo šolo na Acquedottu v Trstu. Slika nam kaže razmetan, razdejan in razbit razred. Klopi razmetane, šipe pobite, vrata sneta in razbita, omare udrte, iz omare vse razmetano po tleh, na tabli pa velik napis
»Viva Italia!« Druga slika nam kaže kabinetno zbirko učil. Učila razbita, polomljena in razmetana po omari in na tleh, okvirji polomljeni, slike uničene in razmetane po tleh. Najbolj uničena je zbornica v prvem nadstropju, v kateri se je nahajala knjižnica »Učiteljskega društva« in učila obrcno nadaljevalne šole. Miza m stoli so polomljeni, koši za papir so poteptani in polomljeni z nogami, iz iniznic je vrženo vse ven, omara od učil obrtno nadaljevalne šole je udrta in dragocena učila pokradena, uničena, raztrgana in polomljena po tleh, omara knjižnice »Učiteljskega društva« je udrta, knjige oropane in ves arhiv uničen. V omari obrtne nadaljevalne šole je bil dragocen risarski materijal: okrog 150 izvrstnih risal z vsemi pritiklinami, istotako risalnih desk, tri-ketov in ravnil, čopiči, barve, drage predloge za vse stroke obrti, modeli in druge priprave za pouk risanja v obrtno nadaljevalnih šolah. Predmeti so bili večinoma pokradeni in pometani skozi okno na ulico. Ulica pred šolo je izgledala kot zo-ologični park. Vse nagačene živali in ptiči, mešano z drugimi učnimi predmeti, klopmi, stoli in knjigami, je ležalo na ulici. Ljudje so pa kradli in uničevali še to, kar je priletelo na cesto. Napad se je vršil pod protektoratom karabinerjev in soudeležbo vojaštva. Škode v šoli je najmanj 100.000 K, če se računa zgolj po kupni ceni, vsled sedanjih razmer je pa vrednost najmanj desetkrat večja. Tako so tudi uničili slovensko knjižnico »Ljudskega odra«, ki je štela nad 3000 najboljših naših beletrističnih del, jo pometali na ulico in sežgali. V »Narodnem domu« so napravili isto s slovensko knjižnico, ki je hranila v sebi mnogo naših literarnih knjig, ki so redko dobiti, uničili so češko knjižnico in veliko rusko knjižnico, ki je bila najbrže največja na Slovenskem. Pometali so vse tri knjižnice na trg Ober-danka in jih tam na grmadi sežgali. Ce povemo, da so celo italijansko socialistično knjižnico, ki je bila vredna najmanj 600.000 lir enako uničili, potem je dovolj označen vandalizem italijanske drhali. Na ulici napadejo vsakogar, ki govori slovensko. Prepričani smo, da pride dan obračuna za vse to, a vendar moramo z žalostjo opazovati, da smo pri nas preveč obzirni do Italijanov, ker dopuščamo, da isti ljudje, ki so se udeležili teh napadov, prihajajo nemoteno v Ljubljano in se šopirijo med nami.
§ Darilo slovenskim otrokom slovenske šole v Dolini pri Trstu. Šolsko vodstvo v Dolini pri Trstu je prejelo od civilnega komisarjata iz Kopra veliko italijansko zastavo, »ki jo darujejo otroci iz Kalabrije svojim odrešenim bratom v Dolini« Pod tako firmo bodo prejemale vse slovenske šole italijanske zastave, da jih bodo potem morale izvešati ob raznih prilikah in nositi pri obhodih.
§ Šolski sluga piše slovenske šolske knjige za okupirano ozemlje. Iz Idrije poročajo: Realčni ravnatelj dr. de Michell, ki komaj nekoliko razume slovensko, je začel pisati slovensko učno knjigo za ljudske šole. Prevaja mu šolski sluga. — Prepričani smo, da bodo knjige bolje spisane nego če bi jih pisal ravnatelj sam. Glavno je, da potegne ravnatelj nagrado za spisovanje učnih knjig, ki ni ravno majhna.
§ Ali je poskrbelo kaj poverjeni* t vo za uk in bogočastje za naše pribegle otroke iz Primorja? Prejeli smo: Novo šolsko leto se ima pričeti. Iz Primorja se je preselilo mnogo šoloobveznih otrok ir mnogo dijakov srednjih šol, kateri bodo zahajali v tukajšnje zavode. Kdor pozna primorske razmere, bo vedel, da so bili otroci slovenskih starišev od novembra meseca 1918 brez pouka, vedel pa bo tudi to, da so v Trstu bili često prisiljeni zahajati v nemške ali laške šole, ker izven Ci-ril-Metodove šole ni bilo na razpolago slovenskih šol. Tržačani in sploh Primorci smo skrbno čuvali srca, mišljenje naših otrok, a vkljub temu smo jih morali pustiti v nemških šolah. Sedai pridejo vsi ti otroci — kateri so že izgubili eno šolsko leto, ker jih nismo hoteli pošiljati v italijanske šole — v naše šole. Potrebno bi bilo, da vendar premisli to deželna vlada, da ukrene takoj potrebno poverjenik za uk in bogočastje, da ne izgubijo otroci še drugo šolsko leto zgol radi tega. ker ne znajo tako dobro slovenščine kot ljubljanski otroci. Usojamo si prositi poverjenika, naj vendar ustanovi posebne razrede za te naše otroke, kjer se bo vpo-števalo njih pomanjkljivo znanje materinščine, da ne bodo oškodovani v življenju in ako možno, naj se jim pomaga, da r;e bodo izgubili tudi prošlo šolsko leto. Sta • riši smo stali na braniku domovine nb sinji Adriji. Srce nam poka, ko misUmo na svoj dom. Odšli smo sami moški, pustili tam žene in otroke, radi česar srno imeli ogromne stroške. Hvaležni smo vladi, d.t
nam je pomagala vsaj deloma v tej bedi, a — prosimo, pomagajte tudi v tem. Naši otroci so naš up, naša nada! Najmanj nadarjeni gotovo niso primorski! Zgubili so eno šolsko leto, preprečite, da bi izgubili še drugo! — To je v korist otrok, staršev, a tudi države. Izobražen in čil narašča] rabimo nujno in preprečite, da se zgubijo dobri delavci na duševnem polju. Skrbite za našo deco, katera bi morala še dalje trpeti! — Sredstev za privatni pouk nimamo. —
Polemika.
Učiteljici — samo učiteljici! — (Dopis.) Ako hočete biti res samo to, evo Vam moje čestitke, toda iz Vašega ugovora se pozna, da niste logično dosledni. Sami presodite, najprej pozdravljate svobodo učiteljic, a predno končate, že trdite: ali učiteljica - ali žena in mati. — Niste se še odločili! Morda vendar mislite še na ženo in tudi to je pravilno, ali pazite, da pridete v razmere, v katerih Vam bode lahko pogrešati -- učiteljico, zakaj o-boje združiti in stanovitno, vestno opravljati je možno le pogumnim značajem, prežetim s pravo ljubeznijo do prosto si izbranega dvojnega poklica in to je ravno tisto, kar sem hotela povdariti pri aktivni učiteljici in — ženi.
Prav čisto nič ne zamerim, ako me niste razumeli, saj tudi nemogoče, ako niste čitali »Domoljubovega članka«, ker le njegovim zastarelim in napačnim nazorom o »omoženih učiteljicah« so bila moja izvajanja namenjena. —
Svojstev dobre, magari izvrstne učiteljice, nisem zato usposobljenim dekletom dosedaj še nikjer odrekala ali, da bi se mogla ista tako poglobiti v otrokovo dušo kot žena-mati, povdarim, ako je rada učiteljica, me ne bo nihče prepričal, tudi Vi ne, ki hodite z odprtimi očmi po svetu in ste videli dokaj površnosti pri omoženih učiteljicah. Zaupno Vam povem, da se je meni isto zgodilo že v mladih letih, pa tudi sedaj se že čudim, kako, da je toliko mladenk-učiteljic, ki smatra svoj vzvišeni poklic le za postransko zadevo, a tembolj temeljito uvažuje premišljevanje o edino-večnem ženskem zvanju. Veliko bi lahko naštela dokazov, da istino trdim, a obširni opisi osebnega značaja ne sodijo v javnost, sicer ra vsakdo ve, da je ni pšenice brez plevela
Prpomnim še, da imate vsaj o naših plačah prave nazore in ne kakor »Domoljub«, ki jih nam diktira »po pameti« in ne po »pomoti« ali pometi« kakor je tisk. škrat ponagajai U. T. v mojem prvem članku.
Književnost in umetnost.
Publikacije Slovenske Šolske Matice.
Publikacije za 1. 1916—18 se pravkar razpošiljajo. Vsak član prejme Letopis za 1. 1916—18 in pa Bežkovo U k o s 1 o v j e , 1. del, ki obsega 14 tiskanih pol. Drugi de! t. j. konec te izborne knjige bo pa izšel
rne<^publikacijami za 1. 1919. Ker so tiskarski stroški vsled podraženja papirja i. dr. tako silno narastli, zato smo morali dvigniti članarino za 1. 1919 na 10 kron namesto do zdaj določenih 8 kron. Ta po~ višek naj blagovolijo vzeti gg. poverjeniki na znanje. Tudi publikacije za 1. 1916—18 se bodo prodajale po 10 kron obe knjigi, posamezno pa Ukoslovje po 7 kron, Letopis pa po 5 kron. Ta izpre-memba v cenah naj se blagovoli upoštevati pri naročilih.
»Slovenska Šolska Matica« ima v zalogi še nekaj izvodov dr. Ljudevit Piv-kove »Zgodovine Slovencev«. Ta knjiga za današnje čase zelo primerna in potrebna za vsakega učitelja in za vsako šolo. Vsi trije snopiči hkrati naročeni veljajo 10 kron, posamezni snopiči pa po 4 krone.
Poverjenike S. Š. M. opozarjamo, da dobe člani upravnega odbora (glej Letopis str. 95!) vezane Letopise.
Članarina za učiteljiščnike znaša v bodoče 5 K na leto.
Iz strokovnega tajništva Zaveze.
Dnevnice koroškega učltelistva.
Na razna tozadevna vprašanja sporočam, da prejema koroško učiteljstvo sledeče dnevnice: 8. razred 20 K, 9. razred 18 K, 10. in 11. razred in neuvrščeno učiteljstvo 16 K dnevno. __Strokovni tajnik.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XXIX. izkaz. Po 105 K: Kozjansko učiteljsko društvo in sicer so prispevali po 10 K: Volavšek Anton, Zinka Cerjakova ter Stefe in Irena Firm; po 6 K: Cucek Josip; po S K: Cibic Karel, Potočnik Ante, Ana Bitenčeva, Šetinc Franc, Lovrec Franc, Peč-nik Vekoslav, Uostinčar Franc, Štaufer Franc, Majer Drago, Ivanka Gherbazova, Milka Koko-tova, Ivanuš Robert, Marijana Šketova; po 4 K: Roza Zolgerjeva. — Po 47 K: Učiteljstvo šole v Brežicah. — Po 20 K: Gregorc Dragotin — Toplice (za Marijo Claricijevo ter Gizelo Ekelovo v Novem inestu). Po 10 K: Jadviga Malovrhova
—	.ležica pri Ljubljani; Račič Božo — Adlešlči.
—	Po 5 K: Kavčič Matija — Jurklošter. — Današnji izkaz 197 K. Prej izkazanih 7011 K. Skupaj 7208 K.	Ivan Petrič,
Ljubljana VII. Gasilska cesta 172/1.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
J. Ž. Ptuj: F. C. nadučitelj Ljubljana (Barje).
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učitelj stva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikfa" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. julija 1919 K 208.445*23.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/2Š>. do "26. ure popoldne.
f
\/sako vrstne šolske zvezke
lastnega izdelka
priporoča
Učiteljska tiskarna, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6.
I
V zalogi društva za zgradbo Učiteljskega konvikta je raznokar izšlo z dvoglasnim stavkom s spremljevanjem harmonija dvoje narodnih himen: „Bože pravde .. in „Lepa naša domovina". Cena komadu 60 v, po pošti 70 v. — Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
J