Gospodarske stvari.
Kako hi se dalo gospodarjem v silni potrebi pa še ob pravem času na pomoč priti?
Nemarno gospodarstvo, mnogotere nesreče, veliki davki, tudi lenoba, največ pa preobilo obkladanje ob prepuščenji gospodarstva prižen6 posestnika tako daleč, da si mora potrebnega denarja izposoj evati, ne zma-gaje potreb se svojim blagom. Nezmožen, da bi poleg navadnih hišnih potreb tudi obresti (Činže) od dolgov o pravem času odpravljal, si nakopiči povrh še stroškov za pravde in rubežen. I tako kmalu potem pride posestvo na boben.
To se godi dandanes tako pogostoma, da kaže prevdarjati: kako je mogoče temu pešanju posestnikov po deželi v okom priti, ali saj žalostne nasledke kolikor mogoče  odstraniti?
S presnemanjem se malo vstreza; kdor ne zmaguje obresti vsako leto proti, bo še toliko manj zmagal obresti se stroški. Po tej poti se le butara dolgov množi in beraška palica bliža. Nazadnje se vendar le zgodi, kar se je z velikimi stroški odrivalo, namreč to, da se posestvo proda po rubežni.
Iz take nadloge nezadolženo družinico rešiti kolikor mogoče, bilo bi eno najlepših, najblagodušnejih djanj.
Ta-le uganjka se pa da tako-le rešiti: Po natanj-čnem prevdarku vrednosti posestva, ktero je na prodaj, naj se gre s ponudbo pri prodaji tako daleč, da se misliti more, da se iz druge pozneje prodaje na drobno skupi kupnina se stroški vred, pa da še kaj posestva ostane, — in to bi se rubljeni družinici prepustilo.
S takim blagodušnim početjem bi se premožnim posestnikom priložnost naklonila, da svoja posestva s prikupljenim složijo ali skrožijo (arondirajo), zraven pa nezadolženo družino popolne revščine rešijo.
Po svojih lastnih mnogoletnih skušnjah spoznavam to pot za edino, po kteri je mogoče, kmete, ki še niso čez glavo zadolženi, rešiti popolne pogube in nakloniti jim zdatno podporo. Tako ravnanje bilo bi najlepše zavetje proti uboštvu!                                       Dr. Or.