ST. 5 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE I SillMI IPS1S1 I IN ALUMINIJA „BORIS KIDR P . IP« '■nZ x, i 1 if rS svobode^“ §2250 MAJ 1971 JUJù pst JLJCY IA .Z zasedanja delavskega sveta: Tople malice, Crikvenica in še kaj ... 9. redno zasedanje delavskega sveta je bilo 14. majä 197il. Ker je med zadnjim in sedanjim zasedanj em preteklo precej časa, je imel delavski svet obširen dnevni red. — PERIODIČNI OBRAČUN ZA I. TROMESEČJE Delavski svet se je seznanil v periodičnem obračunu za prvo četrtletje. Obračun izkazuje okrog 8.300.000 din dobička; ta je odraz realizacije in pogodb, ki izvirajo iz ^preteklega leta. Delavski svet se je nadalje seznanil z doseženimi lastnimi cenami glinice, aluminija in anodne masè in pri tem ugotavljal, da so zelo visoke. Seznanil se je tudi z doseženimi proizvodnimi rezultati, s pregledom doseženih normativov, s prodajo v času od januarja do vključno marca 1971 in zalogami v tem času. Pri izkazanem dobičku podjetja za I. četrtletje je treba upoštevati: — sestavo dobička, ki izkazuje ' okrog 307 milijonov S din izrednih dohodkov, kar . pomeni, da iznaša ustvarjeni dobiček iz prodaje le okrog 520 milijonov S din, da je izvoz v prvem četrtletju dejansko ostanek dobav v Italijo iz preteklega leta po visokih cenah, — da :je vkalkulifana le' minimalna amortizacija, - — da so v glavnem prodane zaloge aluminija iz preteklega letaj — da podjetje še nima določene cene za električno e-nergijo za leto 1971, — da devalvaciji dinarja ni prilagojena domača cena a-luminija in glinice in da ■ na zunanjih trgih dosegamo' zelo nizko ' ceno in slabo prodajo. : Vse to nas opozarja, da v drugem tromesečju ali pa celo do konca leta ni treba pričakovati'boljših rezultatov glede na to, da so instrumenti za leto 1971 še vedno neznani in da na tujih tržiščih vedno bolj opažamo stagnacijo zaradi hiperprodukcije, — PRAVILNIK O IZVAJANJU KONTROLE VINJENOSTI Delavski svet je sprejel pravilnik o. izvajanju kontrole vinjenosti. K osnutku pravilnika-p izvajanju kontrole vinjenosti člani delovne skupnosti niso imeli pripomb, zato ga je delavski, svet sprejel v obliki, kot je bil izobešen. Pravilnik bo pričel veljati peti dan po obja-vi. — PRAVILNIK O SOCIALNI ZAŠČITI DELAVCEV Odbor za družbeni standard je pripravil osnutek pravilnika o socialni zaščiti delavcev. K temu pravilniku ni bilo pri- pomb, .zato ga je sprejel delavski svet. v obliki, kot je bil izobešen. — PRAVILNIK O ODPRAVNINAH Odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka je obravnaval pripombe k osnutku pravilnika p odpravninah in . predlagal delavskemu svetu, da jih sprejme. Tudi člani delavskega sveta so imeli - pripombe k pravilniku, zato je •bil sprejet, z dopolnitvami in s spremembami. — Prečiščeno besedilo pravilnika bo objavljeno. (Nadaljevanje na 2. strani) »V mestu« foto: Stojan Kerbler Tople malice, Crikvenica in še kaj ... 'Nakladanje nih osebnih dohodkih in o-sebnih dohodkih, zaposlenih družinskih članov v preteklem letu. Iz potrdila morajo biti razvidne vse obstoječe administrativne in sodne prepovedi, mesečni zne-. sok- odplačila in neplačana višina posojila z dobo. odplačila, : .. Vse prošnje za posojilo bo obravnaval odbor za družbeni standard, — LETNO POROČILO SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Služba varstva, pri delu je sestavila, obširno letno poročil lo. Iz pOročila izhaja, da podjetje skrbi za uveljavitev predpisov s področja varstva pri delu. K izboljšanju, varstva v podjetju ,:je mnogo prispeval tudi letni program varstva, katerega- so morale posamezne delovne enote realizirati, predvsem na tehničnem področju. Po. tem programu so morale odpraviti, pomanjkljivosti na napravah. Težjih nezgod v letu 1970 v našem podjetju nismo imeli. Imeli smo ; eno nezgodo več kot v letu 1969, medtem ko je izgubljenih dni zaradi nezgod manj. V letu 1969 smo imeli 106 nezgod in 1934 izgubljenih dni, v letu .1970 pa 107 nezgod in 1782 izgubljenih dni. Podjetje je izdalo v letu 1971 - 1,126.701,30 din za o- sebno higieno, osebna varstvena 'sredstva, 'osvežujočo pijačo in i zdravstvene preglede. — Delavski svet je v razpravi u-■ gotavljal, da delavci ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev, da bi preddelavci in mojstri morali skrbeti za uporabo zaščitnih sredstev, ker je teh dovolj na razpolago in da se nesreče ne dogajajo več zaradi pomanjkljivosti na strojih, napravah itd., pač pa zaradi nepravilnega odnosa do uporabe zaščitnih sredstev. Delavski svet se je seznanil — v poročilu službe varstva pri delu — z mnenjem, da so dolžni vsi člani naše delovnè skupnosti skrbeti za čimbolj varno delo. »Sosedov sin« foto: Stojan Kerbler — PROQRAM UKREPOV ZA IZVAJANJE VARSTVA PRI DELU ZA LETO 1971 Po zakonskih predpisih so dolžne delovne organizacije v svojem načrtu za. delo in. paz- .... voj SèstavitPTìidi program za varnost ljudi pri delu. Tak programje pripravila služba varstva pri delu. O njem.sta razpravljala odbor za varstvo pri delu in delavski svet. Program zajema: — urejanje delovnih pogojev, .—■ periodični pregled strojev inv-naprav, — varstveno vzgojo, predavanja oz. seminarje, sredstva za opozorila • in varstveno literaturo, — osebna varovalna sredstva. Stroški za izvedbo programa ukrepov za izvajanje varstva ljudi pri delu bodo znašali v letu 1971 1.439,602.-® din, «SB Delavski svet je 'sprejel predloženi program za izvajanje varstva, ljudi pri delu za leto 1971 š tem, da hi odobril sredstva za pregled 160 elektrolitskih peči, ker je menil, da je potrebno opraviti tak pregled le na eni' elektrolitski peči iz posamezne vrste peči. — UVEDBA DRUŽBENE PREHRANE Po dolgih razpravah in pripravah je delavski svet končno odločil, da bomo ponovno uvedli, družbeno prehrano ’za člane naše, delovne 'skupnosti. Ob tem je sprejel naslednje odločitve: — delavski svet ustanovi ob; rat družbene prehrane v sedanji Restavraciji Kidričeve. Restavracija Kidričevo bo v bodoče zaprtega tipa — obrat družbene prehrane našega podjetja. V tem obratu bomo pripravljali tople malice in jih vozili v tovarno na razdelilna mesta. Delitev 'toplih malic bodo ■ opravljale delovne oz. organizacijske enote; — Delavski svet ni ugodil ’ prošnji »Haloškega bisera« Ptuj za brezpl. prenos pro-; štorov Restavracije Kidričevo in je sprejel odpoved (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) — SPREMEMBA PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH Delavski svet je spremenil pravilnik o delovnih razmerjih tako, da je črtal iz pravilnika 4. odstavek 10. člena. Ta odstavek je namreč določal, da lahko organ za sprejem na delo veljavno ponovno sprejme delavca na delo v podjetje le s poprejšnjim soglasjem sveta delovne enote, če gre za kandidata, ki je že bil zaposlen v našem podjetju in nima že po zakonitih predpisih pravico do ponovne zaposlitve. — Delavski svet je namreč menil, da je postalo takšno določilo neustrezno in nepotrebno. — SPREMEMBA PRAVILNIKA O KREDITIRANJU IZGRADNJE, NAKUPA IN ADAPTACIJ STANOVANJSKIH HIŠ — IZ SKLADA SKUPNE PORABE Po naročilu delavskega sveta je že v preteklem letu pričel odbor za družbeni standard pripravljati osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika n kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. O tezah za spremembo tega pravilnika so razpravljali vsi sveti delovnih enot. K osnutku pravilnika je podala skupina delavcev (skupaj 47) pripombo, da bi bilo potrebno upoštevati pri prednostnem redu tudi strokovnost. Odbor za družbeni standard je predlagal delavskemu svetu, da naj ne sprejme te pripombe. Na delavskem svetu so bila deljena mnenja o tej pripombi. Delavski svet je po obširni razpravi sprejel kompromisno rešitev. Prednost pri dodelitvi posojil bodo v bodoče ugotavljali takole: Prednost pri dodelitvi posojila imajo prosilci, ki dosežejo po naslednjih pogojih največje število točk: a) prosilec, ki bo z dogradit- ' vijo stanovanjske hiše ali z glinice nakupom stanovanja izpraznil stanovanje podjetja v določenem roku . 10 točk b) prosilec, ki nima stanovanja 10 točk c) prosilec bo dobil za vsako leto zaposlitve v podjetju po dveh letih, ki sta pogoj za pridobitev pravice do kredita 1 točko d) prosilec, ki gradi V okolišu, predvidenem v tem pravilniku -3 točke e) prosilca, ki skupaj prosita za eno posojilo 3 točke f) člani zveze borcev 3 točke g) prosilcu bo dodano za strokovnost: — polkvalificiranemu delavcu 1 točka — kvalificiranemu delavcu in nižje strokovnemu delavcu 3 točke — visokokvalificiranemu in srednjestrokovnému delavcu 4 točke — višje strokovnemu delavcu 6 točk — visoko strokovnemu delavcu 8 točk h) prosilec, ki prvič prosi za posojilo 3 točke V bodoče bomo vse kredite dajali na 20-letno odplačilno dobo, 'ne glede na višino posojila. Po dosedaj veljavnem pravilniku smo dajali posojilo prosilcem največ za dobo 20 let, kadar je bilo posojilo o-dobreno z maksimalno višino 50.000 din, nižje odobreno posojilo pa bomo odobravali ' za proporcionalno krajši čas. — IV. NATEČAJ ZA INDIVIDUALNO STANOVANJ- ' SKO IZGRADNJO Delavski svet je sklenil, da bomo izvedli IV. natečaj o dodelitvi posojila za izgradnjo in nakup stanovanj. V ta namen je določil 1,600.000 din. Pogoji natečaja so prilagojeni noveliranemu pravilniku o kreditiranju izgradnje, nakupa in a-daptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. Objavljamo nekaj .najvažnejših, določil natečaja: Posojila bodo odobrena v zneskih od 5.000 do 50.000 din. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli tisti prosilci, ki bodo dosegli po določilih 6. člena pravilnika največ točk. Na natečaj se lahko prijavijo delavci podjetja, ki imajo v času natečaja izdano gradbeno dovoljenje, vknjiženo uporabno, souporabno, lastninsko ali solastninsko pravico na svoje ime na parceli, kjer gradijo hišo, ali imajo sklenjeno predpogodbo za nakup etažnega stanovanja, pri čemer mora biti ta nepremičnina prosta zemljiškoknjižnih bremen, razen eventualne vknjižbene zastavne pravice za že poprej odobreno posojilo po našem pravilniku. — Odplačilni rók za prejeto posojilo traja 20 let. Obrestna .mera za odobreno posojilo je 2%. Interesenti za posojilo lahko sodelujejo na natečaju s tem, da vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti zlasti razvidno:, ime in priimek prosilca, poklic oz. delovno mesto, na katerega sò razporejeni,, doba zaposlitve v podjetju, skupna doba in starost,— opis objekta, za katerega izgradnjo • je zaprošeno posojilo, lokacijo objekta (fca-tastralna občina, in parcelna, številka, opis etažnega 'stanovanja), — v kateri fazi izgradnje je objekt, za katerega je zaprošeno posojilo, —• -podatke o lastnih sredstvih denarnega ali materialnega: značaja, in predračunsko vrednost po načrtu oz. po predpogodbi o nakupu, — višino zaprošenega zneska,^H ponudbo. roka vračila,. — podatke o sedanjem stanovanju —, zlasti, če zaseda nekdo 'stanovanje, kit je last podjetja, in rok, v katerem bo tega izpraznil. Prošnji za posojilo morajo' ■biti predložene naslednje listine: — izpisek iz zemljiške knjige oz. predpogodba o nakupu e- tažnega-stanovanja (za do-, ■kaz o lastništvu), ^Sveljavno gradbeno-dovoljenje v originalu ali prepi- su. Prepis mora biti potrjen ■po sodišču, ali 'skupščini ob-. - čine, — potrdilo o . dobi. zaposlitve v-podjetju in potrdilo o last- Tople malice, Crikvenica in še kaj ... (Nadaljevanje z' 2. strani) pogodbe o najemu restavracije, ikatero je podal »Ha-loški biser« Ptuj. — Delavski svet je odobril sredstva za ureditev obrata družbene prehrane, ki znašajo po predračunu 846.736,60 din; ta bremenijo sklad .skupne porabe. — Delavski svet.je uvedel postopek ; za ustanovitev novih delovnih mest v obratu družbene prehrane: za; upravnika, ekonoma,', glavne kuharice, štiri kvalificirane kuharice, šest kuhinjskih pomočnic, pomivalke, tri natakarice, vajenca za kuhinjo in vajenca zà točilnico. Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo bo pri-' pravil osnutek ocenitev navedenih delovnih mest tako, da bo lahko delavski svet sprejel spremembe pravilnika, o delitvi osebnih dohodkov po predpisanem postopku. — Z uvedbo toplih malic ibo v podjetju ukinjena prodaja, hladilnih malic. Prodajali bodo samo brezalkoholne pijače'in cigarete. To prodajo bodo opravljale delil-. ke, po delovnih oz. organizacijskih, enotah. IBiZ uvedbo toplih malic bo ukinjen gotovinski dodatek, katerega,- sedaj sprejemajo vsi člani delovne skupnosti za malice (35 din mesečno). —• Delavski svet bo določil pri-r spevek k stroškom za malice potem, ko bo razpravljal o kalkulacij ski ceni tople imalice; to bo opravil odbor za družbeni standard. — Odbor za družbeni .stan-- dard je dolžan pripraviti konkreten predlog za rešitev prošnje Lekarne-Ptuj. Ta želi urediti: lekarniške prostore v prostorih Restavracije Kidričevo.- — UREDITEV ZOBNE AMBULANTE O .ureditvi zobne ambulante že dalj časa razpravljamo v našem podjetju. Službe podjetja so pripravile organom -u-prayljianja' obširna poročila fin predloge. Odbor za varstvo pri delu je razpravljal o možnostih za ureditev prostorov za ordinacijo. zobozdravstvene skupine., .' v našem, podjetju in o sofinanciranju ureditve zobne ambulante v Zdravstveni postaji Kidričevo. Odbor je ugotovil, da je racionalnejše za podjetje pri enakem učinku storitev, če sofinanciramo ureditev zobozdravstvene ordinacije v Zdravstveni postaji Kidričevo. Racionalnejše je zaradi tega, ker lahko pričnejo z zdravljenjem zob v mnogo krajšem času, -kot če bi gradili zobno ambulanto v podjetju. Stroški ureditve takšne ambulante pa so neprimerno, manjši kot izgradnja nove.. Ureditev zobne ambulante v Zdravstveni postaji',Kidričevo bosta sofinancirala tudi Zdravstveni dom Ptuj in Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor. Tako bi bremenila naše podjetje le ena tretjina stroškov. Vsi člani delavskega sveta se niso1 strinjali -s . takšnim mnenjem in so na seji utemeljevali .potrebo po ureditvi prostorov za delo ene zobozdravstvene ekipe v našem podjetju, vendar je delavski svet z večino glasov izglasoval predlog- odbora za varstvo pri delu in tako sklenil:. Delavski svet odobri sofinanciranje ureditve ; Zobozdravstvene-ambulante v Kidričevem pod pogojem, da bodo imeli člani naše delovne skupnosti prèdnost pri zobozdravstvenih . uslugah v Kid- ričevem in v. Ptuju. •—■ Stroški za ureditev Zobozdravstvene ambulante v Kidričevem (v prostorih Zdravstvene postaje Kidričevo) znašajo 245.000 din. Delež našega podjetja je ena tretjina stroškov, t.j. : okrog 82.000 din. ki bremenijo sklad skupne porabe in jih bomo y obliki namenske dotacije odstopili Zdravstvenemu domu Ptuj potem, ko bosta 'svoj delež zagotovila Zdravstveni dom Ptuj - in". Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor in ko bo direktor sklenil' z Zdravstvenim domom Ptuj pogodbo, v kateri mora biti tudi zagotovljeno, da bodo imeli člani baše delovne skupnosti prednost pri zobozdravstvenih uslugah. Po' predlogu odbora za varstvo. pri. delu,.je delavski svet odobril pregled zobovja vseh članov naše delovne skupnosti. Sredstva v znesku 27.000 din bodo bremenila sklad skupne porabe. S pregledom zobov je treba pričeti takrat;, ko bo predložen program pregleda zobovja in ukrepov, ki bodo u-resničeni na osnovi pregleda. — ODOBRITEV NAKUPA OSNOVNIH SREDSTEV Za potrebe delovne enote Promet je delavski svetyödob-ril nabavo tovornega avtomobila TAM 6500 K, ki Stane o-krog 128.870 din. Za razširitev parkirnega prostora pred upravnim poslopjem je delavski svet odobril 172.000 din; oboje v- breme poslovnega sklada — a-mortizacijskih sredstev. Delavski svet je razpravljal jtudjl o predlogu. odbora, za družbeni standard za odobritev sredstev za sestavo idejnega načrta za preureditev vi-let^» Alumini j y Crikvenici. Takšen načrt stane okrog 30.000 dim. Ker je delavski svet ugotovil, da niso več na razpolago sredstva sklada skupne porabe,' predloga odbora za družbeni standard ni sprejel. — DOLOČITEV KVOTE SREDSTEV ZA DOTACIJE ZA LETO 1971 Z zaključnim računom za leto 1970 nismo izločili sredstva v sklad skupne porabe, namenjena za .dotacije, ampak je ta sklad formiran le do predvidene investicijske dejavnosti iz naslova skupne porabe in sredstev, za izplačilo dodatka za dopust, katerega: "dobivajo člani delovne skupnosti. .Sredstva za dotacije financiramo med letom ,ž obratnimi sredstvi s tem, da smo tako posojena sredstva dolžni vrniti najpozneje ob zaključnem računu. Takšno financiranje dotacij je predvideno tudi za sprotno leto. ■—■ Sedaj še niti približno ne poznamo uspešnosti poslovanja koncern leta,,' zato ne moremo obremenjevati dohodek z večjimi sredstvi, katere, bi razdelili za dotacije. To mnenje vodstva podjetja je delavski Svet upošteval in sklenil, da lahko odbor za družbeni - standard izvede postopek za razdelitev sredstev za dotacije po določilih splošnih aktov podjetja v okviru kvote 400.000 din. ~ POROČILO O DELOVANJU DELAVSKEGA SVETA IN POROČILA O DELU ODBOROV Delavski 'svet je razpravljal d poročilu delavskega .sveta in o poročilih o .delu odborov v dosedanji mandatni dobi: Razpravljal j,e„ tudi o delovanju (Nadaljevanje na 4. strani) Pod tem naslovom je v okviru 10. tedna brastva in prijateljstva razstavljal svoja dela tovariš Stojan Kerbler, dipl. ing. elektrotehnike. Tovariša Stojana prav dobro poznamo vsi, saj je v času od leta 1956, ko je postal član našega kolektiva, pa do danes objavil nešteto fotografij v našem glasilu. Z njegovim pristopom med sodelavce »Aluminija« je naš časopis precej pridobil in se njegovo sodelovanje zelo pozna pri slikovni opremi našega lista. S fotografijo se ukvarja že od leta 1953, ko je kot gimnazijec sodeloval v Foto klubu Ptuj. Doslej je na 175 domačih in 182 mednarodnih razstavah sodeloval s 1257 fotografijami. Za svoja dela je dobil 144 medalj, plaket, nagrad in diplom. »Bolečina« foto: Stojan Kerbler Imel je štiri samostojne razstave: v Ljubljani 1964, v Beogradu 1968, v Ptuju 1968 in letos. V zadnjih letih je med najuspešnejšimi razstavljale! v Jugoslaviji. Zlate medalje in prve nagrade je dobil na naslednjih važnejših domačih in mednarodnih razstavah: Ljubljana. 1963, Banja Luka. 1963, Singapur 1964, Celje 1965, Bosanski Brod 1965, Ivan-grad 1966, Španija 1966, Požarevac 1967, Pančevo 1867, Maglaj 1967, Francija 1967, Novi Beograd 1968, Hrastniea 1968, Sisak 1968, Avstrija 1968, Ptuj 1969, Sarajevo 1969, Argentina 1969, Maribor 1969, Beograd 1969, Francija 1970, Beograd 1976, Slovenska Bistrica 1970, Požarevac 1970, Zahodna Nemčija 1970, Priština 1970, Višegrad 1971. »Pomenek« , foto: Stojan Kerbler Z letošnjo ptujsko razstavo bo tovariš Stojan po sklepu Foto zveze Jugoslavije nastopil tudi v Sofiji, v okviru meddržavne izmenjave samostojnih razstavljalcev. Leta 1968 mu je Foto zveza Jugoslavije kot priznanje za ustvarjalno delo na področju fotografije in za doseženi visok umetniški sloves podelila naslov kandidata za mojstra fotografije, ob 20-letnicii obstoja zveze pa zlato plaketo. Mednarodna zveza fotografske umetnosti (FIAP) mu je leta 1970 podelila naslov Umetnik (AFIAP). Zvezni odbor Foto zveze Jugoslavije je na svoji seji 10. maja 1971 proglasil avtorja za najboljšega razstavljalca v Jugoslaviji za leto 1970. K tolikšnemu številu domačih in mednarodnih priznanj mu uredniški odbor »Aluminija« iskreno čestita in se mu zahvaljuje za dosedanje bogato sodelovanje. —čk— Glasilo ptujskih sindikatov Ob desetem tednu bratstva in prijateljstva Pogled na tovarno Večja socialna varnost zaposlenih Na zadnji seji je delavski svet sprejel dva pravilnika, ki pomenita znatno povečanje socialne varnosti zaposlenih v podjetju. To sta: pravilnik o socialni zaščiti delavcev in pravilnik o odpravninah. Potreba po pravilnikih take vrste je vzkliknila v našem podjetju že pred leti, vendar si je socialna ' služba zaman prizadevala, da bi te pravilnike že prej- sprejeli. Zadeva se je premaknila z mrtve točke šele takrat, ko so zaposleni na sindikalnih sestankih večkrat zahtevali sprejem omenjenih samoupravnih aktov. Za sestavo obeh pravilnikov je bila s sklepom delavskega sveta zadolžena socialna služ- . ba. V roku, katerega je določil delavski svet, sta bila pravilnika sestavljena in potem v domala nespremenjeni obliki tudi sprejeta. Ì. PRAVILNIK O SOCIALNI ZAŠČITI DELAVCEV Pravilnik določa oblike socialne zaščite delavcev. Prav ta- ko sb s tem pravilnikom urejene tudi pravice svojcev po umrlem članu kolektiva. Člani kolektiva lahko dobijo pomoč v naslednjih primerih: v primeru elementarne nezgode, če so v bolniškem staležu več kot leto dni, če so na poklicnih rehabilitaciji, za zdravljenje v zdraviliščih in bivanje v počitniških domovih. Pomoč je vezana na premoženjski cenzus prosilcev, tako da imajo možnost dobiti pomoč zares le socialno šibkejši člani' kolektiva. Urejena je tudi pomoč družinam umrlih članov kolektiva. Tu je predvsem pomembna pomoč v obliki štipendije za otroke umrlih članov kolektiva. S pravilnikom je urejeno, na primer, tudi to, da ima vodja Tople malice, Crikvenica in še kaj (Nadaljevanje s 3. strani) komisije za spremembo statuta . in drugih splošnih aktov in ji naročil, da mpra z delom, upoštevajoč pripombe k osnutku statuta, končati do 10. junija 1971. — Vodje delovnih enot so dolžni napotiti člane komisije na sejo tako, da bo komisija sklepčna in da bo lahko delala. — IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV PODJETJA V svet Krajevne skupnosti Kidričevo je imenoval delavski ‘svet kot predstavnico našega podjetja Marijo Korpar, vodjo delovne enote Promet. V skupščino podjetja Elektrogospodarstva Maribor je imenoval delavski svet kot predstavnika našega podjetja Janka Babnika, dipl. pravnika, sekretarja vodstva osrednjih služb. — NAJEM DODATNIH LEŽIŠČ V CRIKVENICI Letos je veliko zanimanje članov delovne skupnosti za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici. Po obstoječih zmogljivostih počitniškega doma in že najetih ležiščih v drugih vilah ni, bilo mogoče zadovoljiti vsem, ki želijo letovati v Crikvenici. Odbor za družbeni standard je zaradi tega predlagal delavskemu svetu, da odobri dodaten najem še petih sob s štirinajstimi ležišči. Delavski svet je ta predlog odbora sprejel. — SPREMEMBA PRAVILNIKA O DELOVANJU KOMISIJE ZA ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV Po predlogu odbora za proizvodnjo in poslovno politiko je delavski svet sprejel spremembo poslovnika o delu komisije za odpis osnovnih sredstev. Sprememba je v tem, da bo v bodoče lahko komisija za odpis S pregledala predlagana osnovna sredstva za odpis na licu mesta, ali v priročnem skladišču delovne enote, ki je odpis predlagala, ali pa v skladiščena na primernem prostoru v obratih delovne enote, kjer so bila ta sredstva uporabljena. Ob koncu je delavski svet odobril Voju Veličkoviču 10-dnevni izredni plačani dopust, katerega lahko izkoristi v letu 1971 za opravljanje izpitov in zaključnega izpita na srednji tehniški šoli.— Nadalje je poslušal odgovore na vprašanja, ki so bila dana na zadnji 'seji delavskega sveta, in sklenil, da je potrebno spremeniti lin dopolniti tudi poslovnik o delu delavskega sveta, ker v sedanjem niso določene pravice in dolžnosti predsednikov kolektivnih izvršilnih organov, ki ■so redno vabljeni na sejo delavskega sveta. K.-n. splošne službe pravico naročiti prevoz umrlega člana kolektiva iž kraja, kjer je umrl, do kraja, kjer živi njegova družina. Pogoj' pri tem pa je, da družina sama nima denarja za pokritje stroškov prevoza. Postopek za dodelitev pomoči vodi kadrovsko-sbcialna služba, vodi tudi dokumentacijo o vsakem primeru. Prošnjo ali prijavo za pomoč lahko vložijo člani kolektiva, člani družine umrlega delavca ali pa socialna služba podjetja. Na osnovi prošnje, zbranih podatkov in ostale dokumentacije o posameznem primeru, odloča o pomoči:,^-, odbor za družbeni standard. 2. PRAVILNIK O ODPRAVNINAH To je pravilnik, s katerim poskušamo v- našem podjetju konkretizirati določilo XXI. u-stavnega amandma ja, ki pravi : »Vsakemu delovnemu človeku v organizaciji združenega dela .pripada v skladu z načelom o delitvi po delu osebni dohodek po njegovem delovnem u-spehu in lastnem prispevku k poslovnemu uspehu in razvoju organizacije, prispevku, katerega je dal s svojim celotnim, sprotnim in minulim delom v tej organizaciji«. No, ta pravilnik je šele skromen poskus konkretizacije o-menjenega določila. Prepričan sem, da bo-ta pravilnik doživel še temeljite spremembe, toda tega se.ne smemo bati, saj1 je potrebno vsako stvar nenehno izpopolnjevati, tako tudi naše samoupravne akte. S pravilnikom o odpravninah ureja podjetje pravico de- Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, skovano v dolgoletnem revolucionarnem boju delavskega razreda in v narodno-osvobodilni vojni, je neprecenljiva pridobitev in bi brez nje ne bilo poti v humano samoupravno socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. In prav na tej poti so se leta 1961 srečali občinski sveti Zveze sindikatov Čakovec, Ptuj in Varaždin. Združili so svoje delovanje, misli in akcije ter ob vsakdanji praksi plemenitili bratstvo, enotnost in prijateljstvo med delovnimi ljudmi. Občinske in republiške meje niso bile in ne bodo nikoli ovira za tako sodelovanje. Do sodelovanja je prišlo na pobudo slušateljev sindikalne šole občinskega sveta Zveze làvcev do odpravnine ob odhodu v pokoj. Urejene so tudi pravice svojcev do odpravnine — po umrlem delavcu podjetja. Člani delovne skupnosti ali njihovi svojci pridobijo pravico do odpravnine v naslednjih primerih: 1. redna upokojitev s polno delovno dobo; 2. predčasna upokojitev; 3. invalidska upokojitev; 4. .smrt člana kolektiva. Do odpravnine po umrlem članu kolektiva imajo pravico njegovi dediči. Osnovni pogoj za pridobitev pravice do odpravnine je deset let delovne dobe v podjetju. To določilo pa ne velja za delavce, ki šo se smrtno ponesrečili pri delu, ki so bili invalidsko upokojeni zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, preden so dopolnili deset let delovne dobe v podjetju. Člani delovne skupnosti Iah-, ko uveljavljajo pravico do odpravnine .na podlagi pravnomočne odločbe o upokojitvi, dediči pa na podlagi smrtdvni-. ee in ugotovitve službe varstva pri delu, da gre za nesrečo pri delu. Osnova za višino odpravnine je enomesečni povprečni osebni dohodek v podjetju. Povprečni mesečni osebni dohodek izračunamo tako, da izračunamo pdvprečni osebni. dohodek zaposlenih v podjetju za preteklo leto —• po zaključnem računu. Višina odpravnine se poveča za deset odstotkov od osnove S- za vsako leto nad 10 let dela v podjetju. Pravilnik o odpravninah je uveljavljen od 1. januarja 1971. leta dalje. sindikatov Ptuj in članov tovarniškega odbora sindikata tekstilnega kombinata »Var-teks« Varaždin. Leta 1960 so •se dogovorili, da bodo razvijali in krepili sodelovanje med delavci ptujske in varaždinske občine. Njihova pobuda je prišla do polnega .izraza pomladi 1961, ko je na občnih zborih Zveze 'sindikatov v Čakovcu, Ptuju in Varaždinu dobila vso podporo. Prva skupna seja omenjenih' občinskih svetov Zveze sin-, dikatov je bila v Ptuju 16. septembra 1961, druga pa 18. novembra v Varaždinu. Poleg tega," da so' na obeh sejah sprejeli delovni program, so začrtali tudi pot skupnim akcijam na političnem, ekonomskem, kulturnem in športnem področju. Tako je letnica 1961 postala pomemben zgodovinr ski mejnik v nadaljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja. I Ob letošnjem jubilejnem letu se v mislih povrnimo v leto 1962, ko je bil v Ptuju ustanovljen TEDEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA. Spomladi leta 1962, ko je občinski svet Zveze sindikatov Ptuj pripravljal program za praznovanje 1. maja, so se v Ptuju zbrali predstavniki, -občinskih svetov Čakovec, Ptuj in Varaždin. Sestavili so program skupnega praznovanja 1. maja 'in ga imenovali TEDEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA. Trajal, je od 23. do 28. aprila 1962. Prvi gostitelj Tedna bratstva in prijateljstva je bil občinski svet Zveze sindi-. 'katov Ptuj. V programu so takrat sodelovali: — Amatersko gledališča Čakovec,-' — »Seljačka sloga« Nedeljišče, — Osnovna 1 šola »Tone Žnidaršič«, Ptuj," — RKUD »Sloboda« Varaždin, — DPD »Svoboda« Ptuj. Prireditve, katere si je ogledalo več tisoč ljudi, so bile v . Kidričevem, v Majšperku in v Ptuju. Program je uresničilo nad 300 sodelujočih. Tako delavci sodelujočih občin že skozi celo desetletje — od lèta 1962 dalje, — družno praznujejo praznik dela 1. MAJ. »Teden« pa je v tem času postal tradicionalna politična, kulturna in športna manifestacija. Pri uresničevanju programa kulturnih,, športnih in drugih prireditev aktivno sodeluje vsako leto najmanj 1200 udeležencev; prireditev pa si vsako leto ogleda od 20 do 30 tisoč ljudi na območju šestih sodelujočih občin. V dneh jubilejnega X. TEDNA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo sodelujoči na doslej prehojeni poti povsem uspeli. Uspehi so več kot otipljivi, saj je hjihova vrednost j izražena v poglobljenih prijateljskih odnosih in sodelovanju med delovnimi ljudmi in njihovimi delovnimi organizacijami. Uspehi sodelovanja pa danes niso le medobčinsko pomembni. Njihov pomen je danes vsesplošen, saj veliko prispevajo k utrjevanju bratstva, enotnosti in prijateljstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije. (Nadaljevanje na 8. strani) Dopisujte v ALUMINIJ Obnova elektrolitske peči Kalciniranje aluminijevega hidroksida v krožno vrtinčeni plasti Merila za kvaliteto kalcini-rane glinice, katero uporabljajo elektrolize za proizvodnjo aluminija, so vedno ostrejša. To je vodilo k razvitju novega postopka kalciniranja aluminijevega hidrata. Postopek temelji na kroženju trdnih snovi materiala v posebni pokončni mirujoči peči z vrtinčenjem plasti in kroženjem materiala skozi peč in povratni ciklon. Način kurjave tovrstne kalcinacijske peči je izveden z neposrednim vbrizgavanjem tekočega goriva v vrtinčeno plast materiala. Postopek, kot navajajo, je top-lotno-gospodarsko ugoden, saj občutno zmanjša porabo toplotne energije na tono kalcini-rane glinice. To pa je glavna postavka pri kalciniranju aluminijevega hidrata. Novi postopek je bil že uspešno preizkušen v poizkusni napravi in ga že prenašajo v industrijo. Posebno treba poudariti, da ima prednost pred klasičnim postopkom kalciniranja alumir nijevega hidrata v rotacijskih pečeh v naslednjem: — enakomerna temperatura kalciniranja v krožno vrtinčeni plasti in s tem tvorba enakomernega aluminijevega oksida-glinice; — možnost za spremembe kalcinacijske temperature in časa zadrževanja materiala v širših območjih; — najmanjša specifična poraba toplotne energije, kar ne nudi dosedaj noben drugi sistem peči;. — majhna prostornina dimnih plinov zaradi domala ste-hicimetričnega izgorevanja in preprečitve vstopa nepotrebnega (napačnega) zraka; — visoka stopnja čistoče dobljenega produkta-glinice; — obširna avtomatizacija obrata, enostavni zagon in u-stavitev naprave; — nobenih vrtečih delov razen dozirnih naprav in ventilatorjev; — velika specifična zmogljivost naprave; — tvorba prahu je malenkostna. Po cepljenju aluminatnega luga izpada v dekompozerjih aluminijev hidroksid v obliki drobnih kristalov. Izpadli hidroksid ločimo od luga s filtracijo. Po postopku pranja hidrata je potrebno pretvoriti aluminijev hidroksid v brezvod-ni, za elektrolizo ustrezen aluminijev oksid-glinico. Postopek pretvorbe aluminijevega hidroksida v glinico je kaìcini-ranje in poteka pretežno v rotacijskih pečeh. Kalcinacijske rotacijske peči so zaradi zmanjšanja toplotnih izgub opremljene s posebnimi napravami za izmenjavo toplote. Pri vsaki vrteči peči je ne-obhodno potreben obrus samotnega materiala. Glinica je zelo abrazivna in brusi notranjo oblogo sten rotacijske peči, ki je iz šamota. Obrus prehaja v glinico in ji slabša kvaliteto. Razen tega še nastopijo primeri, ko izpade zaradi različnih vzrokov nekaj šamotne opeke in brušenje se še poveča, tako da pride do poškodbe na zaustavljalnih obročih. Razen tega je še praktično nemogoče toplotno izolirati cevasti plašč rotacijske peči, s čemer so pogojene stalne toplotne izgube, kar je glavni vzrok visoke porabe toplotne energije pri teh pečeh. Odvisno od tipa in velikosti rotacijske peči niha specifična poraba toplotne energije med 950 do 1200 kcal za kilogram AbO.v. in je s tem relativno visoka, če primerjamo teoretično porabo toplotne energije za iz-paritev površinske in vezane vode iz aluminijevega hidrata, ki je malo nad 500 kcal/kg AI2O3. Predvsem nečistoče v glinici so vodile pred približno desetimi leti firmi Aluminium Werk AG iz Bonna in Lurgi Ges. za kemijo in metalurgijo iz Frankfurta/M, ■ k skupnemu sodelovanju na področju raziskav kalciniranja z vrtinčenjem plasti iz materiala. Kalciniranje glinice poteka po končnem obrazcu: 2Al(OH)3 s segrevanjem v Ah O3+3 mo Reakcija je močno endo-termna, se pravi, da je potrebno dovajati za kalciniranje toplotno energijo. Za vsak kilogram proizvedene glinice je potrebno izgnati 0,530 kg vezane vode. Upoštevati pa še moramo vlago hidrata s filtra, ki je običajno okrog 12%. Tako znaša količina vodne pare, ki jo je potrebno izgnati, 0,715 kg za kilogram AI2O3. Ni odveč, če tu omenimo, s. koliko večjo količino izparjene vode imamo opravka šele tedaj, kadar zapušča hidrat produkcijski filter z neprimerno višjo vlago, n.pr. z 18% ali več in kolikšno izgubo pri. toplotni energiji predstavlja takšno stanje. - Končni obrazec kalciniranja ponazarja potek kalciniranja le nepopolno, ker se z rastočo temperaturo kristalna oblika stalno spreminja. Preveč natančno bi bilo na tem mestu obravnavati posamezne kristalne oblike pri različnih temperaturah, kot jih navaja stro- cijski peči in točnim uravnavanjem takoimenovanega zadrževalnega časa oksida v peči, je možno število nastalih prehodov modifikacij močno zmanjšati. S kalciniranjem v vrtinčeni plasti, kjer je posebno lahko uravnavati predpisano temperaturo in zadrževalni čas, bo glinica predpisane sestave. Merila, ki veljajo za dobro glinico za proizvodnjo aluminija, so naslednja: — po možnosti. nizka žaroiz-guba glinice (enaka ali manjša od 0,15% pri 1100 stopinjah Celzija), s tem odpade tvorba vodne pare v elektrolitskih pečeh; — zelo nizka higroskopnost Označevanje hlebčkov kovna literatura. Omenimo le to, da je gama oblika začetna pred kalciniranjem, torej gama A1(QH)3 — hidrargilit in gama AL O(OH) — Böhmit. Obe obliki prihajata s kalciniranjem pri končni temperaturi okrog 1180 stopinj Celzija v alfa obliko AI2O3. Popolne alfa oblike (korundne oblike) pa s kalciniranjem ne dosežemo, ker je popolna tvorba alfa AI2O3 dosežena šele pri temperaturi nad 1200 stopinj Celzija. Tehnični aluminijev oksid, to je glinica za elektrolizo vsebuje zraven pretežnega dela alfa oksida vedno določeno množino nestabilnih prehodnih modifikacij. Z eksaktnim vodenjem temperatur v kalcina- Vezanje hlebčkov glinice za transport in vskladiščenje (dobljena z nizko žaroizgubo); — po možnosti visoki nasipni kot. V praksi ločimo dve kvaliteti in sicer takoime-novano »tekočo peščeno« glinico z nasipnim kotom pod 34 stopinj in »mokasto peščeno« glinico z nasipnim kotom večjim od 40 stopinj; — visoka stopnja kalciniranja glinice, ki ima čimvišji odstotek alfa oblike; — najmanjše prisotnosti nečistoče v glinici, kot so SiO», TiOs, Fe203, V2O5 itd. Važna za kvaliteto glinice je razen tega še njena zrnatost, specifična teža in prostornin-ska teža. Omembe vredno za uveljavljanje postopka kalcinacije v vrtinčeni plasti je tudi to, da znaša prisotnost prašnate glinice, ki ima premer zrn manjši od 5 mikronov in ki je ni več mogoče zadržati s cikloni komaj 1 do 2%. Družba Aluminium Company of Canada, Arivida, je delala poskuse tovrstnega kalciniranja že leta 1953 s štiristopenj-sko poskusno pečjo. Pri kurjavi peči iz neposrednim vbrizgavanjem tekočega goriva v vrtinčeno plast materiala- so delali v območju idealnega top-lotno-protitočno vodenega aluminijevega hidrata, oziroma oksida v območju trdnih snovi in v območju gorljivih pli- nov, oziroma nastale mešanice dimnih plinov in vodnih par na dimni strani. Z ozirom na dodatek fluorovih spojin kot mineralizatorjev uveljavitve načina daljšega zadrževanja materiala v peči, je bilo možno zmanjšati temperaturo kalciniranja na 925 stopinj Celzija. Vsekakor pa ta sistem kalciniranja, ki je deloval s hitrostjo vrtinčenja delcév 1 od 0,3 do 0,4 m/s v kalcinacijski coni kljub ugodni porabi toplotne energije, ni bil industrijsko uporabljiv, ker je bila največja zmogljivost take peči s premerom 6,7 metra omejena na kapaciteto samo 250 ton glinice na dan. Poskusna kalcinacijska peč s kroženjem vrtinčene plasti, ki jo uporablja Vereinigte Aluminium Werke AG, obratuje z dnevno najvišjo kapaciteto 25 ton glinice. Peč ima notranje mere: 1 meter premera in 8 metrov višine in je z ozirom na dovod celotnega zraka razdeljena na dva dela. Primarni zrak prihaja skozi rešetko in sekundarni skozi stranski del peči, oba pa v območje visoke, vendar med seboj različne koncentracije trdnih snovi. Tekoče gorivo izgoreva segreto na 500 stopinj Celzija z zrakom, ki prihaja s hlajenja glinice, domala stehiometrično popolnoma. Pri prisotnosti kisika pod 1% na izstopu iz peči, je lahko doseženo popolno brez-sajno izgorevanje pri nizki prisotnosti monoksida. Z dimnimi plini predgret in že močno de-hidritizirani material se z vročimi gorljivimi plini v vrtinčeni plasti še bolj segreje in kalci-nira. Delce, ki jih nosijo dimni plini s seboj, ločijo v ciklonu od dimnih plinov in jih preko izoblikovane zapore v obliki črke »U« ponovno vračajo v peč. Razen šob v rešetki in cevi v ciklonu, kar je izdelano iz ognje-odpornega krom-niklje-vega jekla, ni v krogotoku peči nobenih kovinskih delov. Kalcinacijske temperature je možno spreminjati v širokem območju od manj kot 800 stopinj do 1150 stopinj Celzija, in jih je mogoče na vsej predpisani temperaturi praktično konstantno uravnavati. S spremembo količine materiala v peči je možno spreminjati čas zadrževanja materiala v peči od 10 minut do približno ene ure. Točna nastavitev pogojev kalciniranja in prehod na kalciniranje v mirujoči, dobro izolirani kalcinacijski peči ne bi zadoščalo za dobro toplotno izkoriščenost peči, če ne bi s protitočnim vodenjem trdnih snovi in plinov kar najbolj izkoristili toplotno prisotnost dimnih plinov. Dimni plini so izkoriščeni za sušenje in pred-gretje hidroksida, toplotna prisotnost kalcinirane glinice pa za predgretje zraka. Zaradi ve-(Nadaljevanje na' 6. strani) Kalciniranje aluminijevega hidroksida v krožno vrtinčenj plasti peč. Odločilni faktor prihranka toplotne energije je v načinu hlajenja kalcinirane glinice. Primarni zrak ima največ 500 stopinj Celzija. Temperatura glinice v hladilniku pade od 1100 na pod 200 stopinj Celzija. Nadpritisk primarnega zraka je 3000 mm VS in sekundarnega zraka okrog 2000 mm VS. Z ohranitvijo nadpri-tiska v celotni napravi je onemogočen vstop napačnega zraka in tako odstranitev vseh negativnih posledic. Obzidava peči je podvržena temperaturi 1150 stopinj Celzija. Pri uporabi samotne opeke s prisotnostjo 45% AI2O3, je bila dosežena nečistoča SÌO2 v glinici 0,008% v primerjavi z 0^018% SÌO2 V glinici iz rotacijske peči. Primerjava specifične porabe toplotne energije za 1 kg Al»Os, kalciniranega v projektirani napravi za kalciniranje z vrtinčenjem plasti (250 ton/ dan) in iz literature znanega podatka projektirane rotacijske kalcinacijske peči (200 ton/ dan) pri enem vhodnem materialu, je podana za prvo 820 kcal/kg AI2O3 proti 975 kcal/kg AI2O3 za rotacijsko peč. Iz naše prakse pa vemo, da je doseženi normativ zaradi raznih vzrokov višji in ga kot takega na tem mestu ne bi obravnavali. Za zmanjšanje normativa toplotne energije v našem primeru kalciniranja z obstoječimi kalcinacijskimi pečmi, zlasti po zadnji uspešni predelavi peči, imamo možnosti za vplivanje z zvišanjem nasipa in znižanjem površinske vlage hidrita na produkcijskih filtrih. Oba postopka kalciniranja, če ju primerjamo, porabita e-nako reakcijsko toploto za iz-paritev vezane vode, enako toploto za izparitev površinske vode (pri enakem vhodnem hidratu 12% vlage), razlika nastopa v toploti produkta, toploti dimnih plinov, izgube toplote na stenah in v hladilniku pr v korist postopka kalciniranja z vrtinčenjem plasti. Naprava za kalciniranje aluminijevega hidrata z vrtinčenjem plasti s kapaciteto 500 ton kalcinirane glinice na dan je v tem času v gradnji pri firmi Vereinigte Aluminium Werke AG Lünen/(Westfalija, v obratu Lippewerk). Celotna naprava je konstruirana v stolpni izvedbi, višina stolpa 60 metrov, s tlorisom 20 x 20 metrov. Hidrat prihaja v napravo zgoraj, odvzem glinice pa je na najnižjem mestu. Čeprav je dokončna ocena rezultatov za prvo tovrstno industrijsko napravo relativno-1 velike kapacitete še preuranje-. na, bo pa vendar zanimiva, ko bodo dosegljivi prvi podatki. Že sedaj pa je zanesljivo, da bodo stroški kalciniranja po izdelanih principih občutno zmanjšani. Vir podatkov iz CIT Sr Samoupravljanje občanov v krajevni skupnosti Iz livarne (Nadal j evan j e s 5. strani) like prostornine vodnih par se je obnesel Venturijev sistem vrtinčenja plasti, ki dopušča, v nasprotju s klasičnim vrtinčenjem plasti, visoke hitrosti plinov. Vlažni hidrat se po tem postopku posuši v dvostopenjskem Veturijevem predgrel-cu z dimnimi plini 1150 stopinj Celzija in izgubi vezano; vodo na žaroizgubo 2%. Pri tem se oksidhidrat predgreje na 500 do 600 stopinj Celzija, dimni plini pa se ohladijo na okrog 150 stopinj Celzija. Nižja, še možna ohladitev dimnih plinov ni dopustna, ker bi škodovala elektrofiltru. V elektrofiltru izločena količina prahu znaša od 1 do 2% količine glinice skozi Menda ni potrebno poudarjati, da je bil letos v Sarajevu kongres samoupravljalcev, ker to menda zna že sleherni naš proizvajalec, vsekakor pa je važno vprašanje, če tudi ve, da je ta kongres samoupravljalcev med -drugim obravnaval tudi samoupravljanje občanov v kraju njihovega bivanja: v krajevni skupnosti. Brez dvoma je bilo prav, da so na kongresu samoupravljalcev v Sarajevu povedali tudi bolj konkretno in določno Novi viličar Vsekakor je treba posvetiti več pozornosti tudi nadzoru nad izvrševanjem sprejetih statutarnih določil, pogodb in dogovorov. Končno pa je treba zagotoviti krajevnim skupnostim tudi sredstva za izvrševanje njihovih nalog na področju civilne zaščite in narodne obrambe, kajti samo predavanja nikakor ne morejo zagotoviti organizirane pripravljenosti občanov za morebitne elementarne nesreče ali vojne. Vsem članom delovne skupnosti priporočamo, da se še bolje seznanijo z osnutki tez o samoupravljanju občanov v kraju njihovega bivanja —- krajevni skupnosti (te so bolj obširno objavljene tudi v dnevnem tisku), kajti samoupravljanje v krajevnih skupnostih je za vse nas izredno važno, pa tudi kongres je lahko mnogo laže ustvarjalno deloval, ker je imel podporo in ideje občanov, to je neposrèdno od tistih, ki v krajevnih skupnostih tudi največ delajo. Problemi krajevne skupnosti so tudi naši problemi in jih zato tudi moramo ocenjevati in reševati v tej smeri. M. F. Mislim, da ni prav nič odveč, če v nekaj vrsticah, vsaj delno, seznanimo člane kolektiva o osnutku tez o teh vsekakor pomembnih vprašanjih, šaj vsi živimo v krajevnih/ skupnostih in zato moramo vedeti in poznati njihovo problematiko. Mnogi so morda o tem že seznanjeni, saj je o tem bilo že zabeleženo tudi v sredstvih javnega obveščanja, toda vsi ali pa zanesljivo večina, o tem še ne ve. Osnutek o samoupravljanju občanov v krajevni skupnosti je pripravil zvezni odbor »Družina in gospodinjstvo« z namenom, da bi ga naj preučili ustrezni organi v republikah in dali svoje pripombe, na osnovi katerih je bilo pripravljeno posebno priporočilo, katerega so še pred kongresom obravnavala dva organa: zvezni sindikati in zvezna konferenca SZDLJ. O osnutku omenjenih tez o neposrednem samoupravljanju delovnih ljudi in občanov v kraju bivanja je razpravljal tudi odbor za: spremljanje razvoja krajevne samouprave pri republiški konferenci SZDL Slovenije; ta je dal k o-menjenim tezam tudi svoje pripombe, ki pa so najbolj zanimive predvsem za tiste, ki osnutka tez še ne poznajo. Največ pripomb je bilo predvsem o nekaterih konkretnih predlogih o osnutku tez o krajevni samoupravi, ko se člani niso navdušili za. predloge o predvideni bodoči strukturi občinskih skupščin. Te naj bi imele več zborov, kar pa bi seveda pomenilo ukinitev svetov za posamezna področja- dejavnosti v komuni.. Mnogo bolj pa so se nagibali k prepričanju, da bi bilo treba pred takšno spremembo v strukturi občinske skupščine še mnoga vprašanja temeljito proučiti in. pri tem luveljaviti izkušnje dosedanjega delovanja občinskih skupščin. Znano je, da je dejavnost sleherne krajevne skupnosti najbolj odvisna od posebnih razmer v določeni občini, vsekakor pa bo treba za vso državo sprejeti določena načelna stališča o odnosih med krajevnimi skupnostmi ih občinsko skupščino ter samoupravnih odnosih med občani znotraj vsake krajevne skupnosti. Pri tem pa nikakor ne bi smeli pozabiti tudi na velik pomeni, ki bi ga imelo v zveznem merilu sprejeto načelo o odnosih krajevnih skupnosti do delovnih organizacij, družbeno-političnih organizacij in samoupravnih' skupnosti; vsekakor pa je vprašanje, kako bi ta načela najbolje uresničili, v praksi prepuščeno krajévnim skupnostim, ker je pač to zadeva krajevnih skupnosti in komun. čane pomembni in o katerih bo morala razpravljati občinska skupščina. Treba bo tudi bolje urediti odnose med krajevno skupnostjo in komunalnimi delovnimi organizacijami. Obstajajo težave tudi v odnosih do stanovanjskih podjetij. V osnutku tez je bila predvidena močna organizacija občanov oz. potrošnikov. Akvarij v . avtomatiki o vlogi zborov volivcev, o volitvnih e-notah znotraj krajevne skupnosti, zborih občanov po interesnih skupinah, o dolžnostih in pravicah svetov ter komisijah v krajevnih skupnostih. Vsekakor so bile dosedanje izkušnje v delovanju posameznih krajevnih skupnostih osnova za sprejem okvirnih priporočil, katere bomo v praksi uveljavili tako, kot je pač najbolje. Ob razpravi o bodočem razvoju krajevnih skupnosti je treba resno proučiti položaj komune v republiki, kajti brez tega tudi ne more priti do živahnejšega razvoja krajevnih skupnosti. Toda tudi krajevne skupnosti morajo planirati svoje potrebe za nekaj let naprej, vendar ob spreminjajočih se merilih za financiranje občin ne morejo sprejemati realnih načrtov, saj je celo. samoprispevek občanov dokaj odvisen od načina financiranja krajevnih skupnosti v določeni občini. Nadalje' osnutek tez o bodočem razvoju krajevnih skupnosti upošteva tudi dosedanje zamisli o delegatskem sistemu. V odboru, kjer so o tem razpravljali, so se pojavila naslednja mnenja: Delegate krajevnih skupnosti za občinsko skupščino naj ne bi volili na splošnih javnih volitvah, temveč naj bi za volitve svojih delegatov zasnovali v krajevnih skupnostih svoja merila in najustreznejši postopek! Delegacije krajevnih skupnosti nikakor ne smejo poetati nadomestilo za občinski zbor; delegate bi morali v krajevnih skupnostih voliti skladno s problemi, ki so za ob- Seveda je to le del mnenj za .dopolnitev osnutka omenjenih tez; te pa so bolj raznolike, vendar smo se opredelili le za najbolj pomembne in take, ki so nam najbolj razumljive. Vsekakor pa naj bi vsak občan s svojimi idejami in predlogi pripomogel, da bi bile bodoče oblike dela krajevnih skupnosti zares najboljše. Na vidiku: novo sodelovanje Sekretariat OOS je na svojih zadnjih sejah razpravljal o delovanju komisij, izvoljenih po predsedstvu sindikata, o obdaritvi upokojencev našega kolektiva, o pripravah za praznovanje 30-letnice OF in 1. maja, o vahilu OOS Tovarne Dušika Ruše na prvo .srečanje sekretariatov Ruše, Impol in TGA, o dvodnevnem instruktivnem seminarju v Beogradu, o neizvršenih sklepih 4. izredne seje TZS iz, leta 1970, o akciji za prevzem novega planinskega doma na Pohorju in o zavlačevanju delovanja komisij za novi statut podjetja. člani sekretariata so menili, da komisije, izvoljene na 2. redni seji predsedstva OOS TGA, niso pri svojem delu aktivne, zato je moral sekretariat v več primerih posredovati in jih vzpodbujati k delu. Po najnovejših izjavah predsednikov komisij so obravnavali vsa vprašanja in sprotne naloge. 16. aprila 1971 je sindikat organiziral 'Srečanje z upokojenci in njih obdaritev. Na svečanost so bili povabljeni tudi vsi vodje delovnih enot in dotičnomu upokojencu prvi predpostavljeni. Srečanje je bilo zelo prij.etno in ' živahno. Po uvodnem nagovoru predsednika sindikata tov. Markoviča smo naše upokojence obdarili s spominskimi darili ‘in jim postregli z aperitivom. Med u-pokojenimi, člani sekretariata in vodji DE, se je razvila zelo živahna razprava. Med razpravo je bila izražena želja naših upokojencev, da bi naj v tovarni ' ustanovili samostojno društvo upokojencev. Vodstvo sindikata je prevzelo zadolžitev, da bo' želji ugodilo in pripravilo vse potrebno za u-stanovni zbor društva upokojencev TGA. Praznovanje 30-letnice OF in 1. 'maja smo morali prestaviti na 26. april in ne na 30. april t.l., kot je bilo prvotno zamišljeno, ker nastopajoči v uradnem delu proslave (DPD Svoboda Kidričevo, OŠ »Borisa Kidriča« in TVD Partizan Kidričevo) iz objektivnih razlogov niso mogli sodelovati na proslavi 30. aprila 1971. Na povabilo sekretariata OOS Tovarne dušika Ruše smo se udeležili skupnega posvetovanja sekretariatov Ruše, Impol in TGA. Posvetovanje je bilo zelo koristno in plodno. Po uvodnem tolmačenju sistemov organizacije sindikata je stekla beseda o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju; kot je znano, smo z Rušami in Impolom, v skupni grupaciji. Dogovorjeno je bilo, da bi naj naslednje srečanje bilo v Kidričevem. , Za obisk dvodnevnega in-struktivnega seminarja v Beogradu se sekretariat ni odločil zaradi, pomanjkanja finančnih sredstev.. Sekretariat je zahteval, da je treba o vseh točkah 4. izredne seje TZS podati poročilo — v najkrajšem času. Med drugim je zahteval od komisije za statut, da konča z delom najkasneje do 15. maja 1971 in da posreduje usklajeni statut s pripombami v potrditev in sprejem delavskemu svetu. Na pobudo tov. Gašperina iz Projektivnega biroja Ptuj so si naši predstavniki ogledali ne^ dograjeni planinski dom na Pohorju. Ta je last ZB Maribor. Dom stoji nedograjen že od leta 1967, ker organizacija nima denarja za dograditev. Po ogledu doma, udeležili so se ga Vlado Peternel, Stanko Meglič st. in predsednik sindikata tov. Markovič,, so prišli' do zaključka, da je to izredna priložnost za nakup in prevzem tega doma. Predstavniki ZB Maribor so: za prevzem doma predlagali naslednje pogo-je: 1. izvršiti .rje treba prenos osnovnih sredstev na TGA Kidričevo; 2. dve opremljeni sobi nuditi za potrebe članov ZB; 3. želja organizacije je, da, bi na dom namestili ploščo kot spominsko obeležje na po-• žgano vas Planico — leta 1944; 4. poravnati je treba dolgove za okrog 2 milijona starih dinarjev. S tov. Peternelom je dogovorjeno, da pripravi načrt za dograditev doma. Razporeditev v domu je bila predvidena naslednja: I. nadstropje — velika sejna dvorana, kuhinja in ostali prostori; II. nadstropje — posamezne sobe in skupna ležišča. Sekretariat je . sklenil, da predsednik sindikata tov. Markovič in tov. Peternel pripravita primerno obrazložitev in načrte za dograditev doma. Ko bodo pripravljeni, bodo materiali z vso potrebno dokumentacijo poslani v razpravo. OOS v delovnih enotah in organom upravljanja podjetja. Mnenja članstva pa je potem potrebno posredovati organom upravljanja oziroma delavskemu svetu. Zdravljenje in okrevanje članov kolektiva Sindikat predlaga dopolnilno šolanje UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA SKLADA PRI OOS TGA JE IMEL NA PRVIH TREH REDNIH SEJAH POLNE ROKE DELA. Že dalj časa ugotavljamo, da postaja zdravstveno stanje članov kolektiva TGA vedno bolj kritično. Zato je UO ZS z dr. Žlebnikom takoj prešel v akcijo, ugotavljal in odobraval zdravljenje ob najnujnejših primerih. V kratkem vam bomo prikazali, kdo je dobil pravico do zdravljenja ali okrevanja. Po delovnih enotah je bilo odobreno zdravljenje in okrevanje naslednjim članom kolektiva:^ DE ALUMINIJ: 10-dnevno rekreativno okrevanje: 1. Franc Ceti 2. Franc Breg 3. Anton Kamenček 4. Jožef Gajzer ..., 5. Jožef Kardinar 6. Stanko Kovačič 7. Stanko Toplak 8. Alojz Kr.anjc 9. Vinko Topolovec1 ■' 10. Štefka Žnidarič Načelno je odobreno' letovanje naslednjim tovarišem, če bodo predložili ustrezno dokumentacijo: 11. Anton Veselič 12. Ivan Kampi 13. Martin Meznarič . 14. Stanislav Breg 15. Franc Štumberger 16. Janež Pukšič 17. Mirko Pisl-ak 18. Martin Breg 19. Jože Šmigoc 20. Janez Princi 21. Jože Žnidar 21-dnevno zdravljenje: 1; Marija Horvat. 2’. Martin Hameršek 3. Ludvik Vorina DE GLINICA: 21-dnevno zdravljenje: 1. Freda Čulibrk . 2. Franc Markež DE PROMET: 10-dnevno rekreativno okrevanje 1. Štefan Pavlinek 2. Ivan Žibrat . . 3. Štefan Nežmah 4. Anton Zadravec 5. Anton Vedernjak 6. Alojz Rožman 7. Janez Verlak 21-dnevno zdravljenje: 1. Dominik Rumež DE ENERGETIKA: 10-dnevno rekreativno okrevanje: 1. Franc Koren 2. Janez Puljko 3. Franc Cajn-ko 21-dnevno zdravljenje:. 1. Martin Malek 2. Andrej Merc 3- Štefka Letonja; 4. Maks Potočnik 5. Miha Šamperl DE OSREDNJE SLUŽBE 21-dnevno zdravljenje: 1. Stanko Pondrk 2. Nevenka Drobnjak 3. Slava Jančec 4. Ludvik Anžel 5. Ivanka Anžel ': 6v „Hilda Kodela 7. Ivanka Tašner 8. Alojz Krušič DE VZDRŽEVANJE 21-dnevno zdravljenje: 1. Stanko Pal 2. Anton Ivanuša ' 3. Jože Jagarinec 4. Janez Šprah 5. Ivan Firbas 6. Janez Ünuk V zgoraj navedenem seznamu upravičencev je očitno, da je poročilo Jožeta Šegule na zadnjem občnem zboru šindi-kata potrebno obravnavati-ze--lo resno-, kajti .že takrat je rtov. Šegula opozoril. vse navzoče na kritično zdravstveno stanje v podjetju. Mislimo,'da bi namenska sredstva, morali v bodoče še povečati, kajti še - Vedno velja načelb,: da je preventivno zdravljenje , najbolj učinkovito. Kot je znano, je v našem podjetju precej članov, ki v mladih letih niso imeli možnosti za pridobitev želenih kvalifikacij oz. šolske izobrazbe, zato posredujemo nekaj navodil .in pogojev, za dopisno izobraževanj e odrasliili.r DOPISNA DELAVSKA U-NIVERZA LJUBLJANA nam .je poslala -navodila za takšno izobraževanje; ta, vam posredujemo v skrajšani obliki. -DOPISNA DELAVSKA U-NIVERZA ima na voljo naslednje -solemn- tečaje: 9 tehnična srednja šola ' . — strojne E- -električke — lesne •—:j kemijske stroke # delovodska šola za strojno stroko 9 poklicna šola za kovinarsko stroko # administrativna šola (dveletna) 0 osnovna šola (5., 6., 7; in 8. razred) %• ekonomska srednja šola (zahtevajte poseben prospekt!), in tečaji: — tečaj nemškega jezika —, tečaj italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja (osnove tehniškega risanja) — tečaj. za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj za varnost pri delu — tečaj za’: letno preverjanje znanja s področja, varstva pri delu. Natančnejše ..informacije in napotila lahko dobijo interesenti v izobraževalnem centru ali pri vodstvu sindikata našega podjetja. »Moj oče« foto: Stojan Kerbler »Šaljivec« Malo za^šalo, malo foto: Stojan Kerbler BODICE Razen plastičnih mas imajo v življenju velik pomen ljudske mase. Politične linije ne moreš držati z dieto. Najhitreje leti glava. So ljudje, za katere se je že začela lepša bodočnost. Mir v svetu še ni sklenjen, manjkajo še nekateri deli. Ne delajo' samo kardinali kardinalnih napak. 8 Ravnotežje že imamo — vsakdo vleče nd svojo stran. Kakšna tišina bi bila, če bi ljudje govorili tisto, kar Vedo. Tudi ateisti izkoristijo letni dopust na Sv. Štefanu. Nisem lačen — sem v »zosu«. Za tistega, ki gre preveč v globino, obstaja nevarnost, da bo zasut. Tisti, ki so smešni, se nikdar ne smejejo. Živeti je verjetno velik zločin; vsi; ki živijo, so obsojeni na smrt. Danes igrajo prvo violino tisti, ki so brez posluha. Človeku je lažje dopovedati, da je srečen, ko da je sit. Velika razlika je med »prepričali so me« in »prepričan šem«. Mlajša generacija misli, da z njo prihaja lepši svet, a stara generacija ima občutek, da lepši svet odhaja z njo vred. Tovariši, vrnite mi zaupanje v moje ideale! Prvoaprilske šale nič ne vžgo. Ljudje so se jih že med letom preveč navadili. Tudi napake smo dosegli z lastnimi močmi. Simbol miru je vejica, ki se kaj hitro in lahko zlomi. Česar ne moreš, narediti sam, mirne duše prepusti drugemu. Aplaudirajmo socializmu, toda samo z eno roko, druga naj bo prosta za izgradnjo. Danes ni več »trojanskega konja«, ostali so še samo »navadni konji«. . NAJKRAJŠI PRAVILNIK Zadnje čase smo dobili toliko pravilnikov, statutov in shem v razpravo, da se celo sedaj na vrhu kregajo, kdo ima zaslugo za to papirnato vojsko. Pri vsem tem pa smo celo pozabili prodajati aluminij in zanemarjamo proizvodnjo. Nekje v kolektivu razpravljajo in sejejo tudi cele tedne, kot naše republiške in zvezna skupščina. To je tudi mene pripeljalo do tega, da šem začel razmišljati o tem, da bi se vključil v javno razpravo. Veste: nisem višje in visoko izobražen, pa sem si mislil: pregledal bom papirje in izbral kratek pravilnik, katerega je dosedaj v zgodovini delavskega samoupravljanja predlagal delavski svet. TO JE PRAVILNIK O VINJENOSTI. Ko sem ga prečital, me je postalo strah, pod točko ena piše: »alkotest« bo uveden pri delavcu, kadar obstaja utemeljen sum. To pa bo težje kot na cesti; tam je vsaj miličnik V uniformi in belih rokavicah, po našem pravilniku pa te lahko vsak osumi in boš pihal! V 8. členu pa piše: če odkloniš pihanje, bodo vinjenost u-gotavljali po tvoji -zunanjosti in obnašanju. Pri alkotestira-nj-u naj bi bila navzoča, če je to možno, ena priča v ambulanti. Kaj se to pravi: pijani človek ne more imeti lepe zunanjosti in se lepo obnašati, saj najraje zadrema v miru. Pa tudi kot priče ob alkotestira-nju v ambulanti bodo hoteli vsi prisostvovati, vinjeni pa bodo tem-pričam za sodelovanje zelo hvaležni. Ta pravilnik, je tudi toliko pomanjkljiv, ker ne piše v njem, kam bomo s sredstvi, katere je delavski svet dajal za reprezentanco. Strokovnjaki za alkotestiranje namreč trdijo, da balonček poplavi že od Ob desetem tednu (Nadaljevanje s 4. strani) V obdobju desetih let so se v sodelovanje vključili še občinski sveti Zveze sindikatov: ORMOŽ 1964, KOPRIVNICA — 1967 in SLOVENSKA BISTRICA — 1968. leta. Upamo in želimo, da bomo lahko' že v kratkem pozdravili v družini sodelujočih še občino KRAPINA, kar bo glede na novo cesto Zagreb —; Krapina — Ptuj — Maribor še posebno pomembno. Obdobje desetih skupnih let in prizadevanj; nas obvezuje še naprej, da v praksi razvijamo Vse Oblike sodelovanja med delovnimi ljudmi in njihovimi delovnimi organizacijami, ne oziraje se na občinske in republi|ke meje. Čas, v ka- terem živimo in delamo, nas spodbuja k nenehni krepitvi naše enotnosti in k skupnim prizadevanjem za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične, humane, in demokratične družbe jugoslovanskih narodov in narodnosti.' Medobčinskemu odboru občinskih svetov Zveze sindikatov občin ČAKOVEC, KOPRIVNICA, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA in VARAŽDIN, še posebej pa občinskemu svetu zveze sindikatov Slovenska Bistrica, želimo, da bi zahtevno organizacijo programa kulturnih, športnih in drugih prireditev jubilejnega' X. TEDNA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA uspešno u-resničil. IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tone j c, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo. V seksualni revoluciji se najbolj borijo tisti, ki so brez spodnjic. V ženskih torbicah najdemo tudi včasih usodo moža. Prazne buče prej ali slej priplavajo na § površje. Čeprav imamo veliko funkcionarjev, ne funkcionira vse tako, kot bi moralo. Ali se ljudstvo lahko pohujša v slabi družbi? MILAN NEŽMAN turške kavice. Zamislite si, koliko alkotestov bomo uporabili čez celo leto. Ob raznih praznovanjih, rojstnih dnevih in drugih praznikih. Najtežje pa bo za Novo leto; tistikrat pa menda ne bo druge rešitve kot ta, da bo moral en delavec drugemu pihati v balonček. Za »gospode« pa ta pravilnik ne velja, ker jc smo vsi delavci in tukaj torej ne bo problema. S tem pravilnikom smo se uvrstili med najbolj napredne gospodarske organizacije v občini; morda pa tudi v republiki nimajo takega pravilnika. To nam je uspelo v sredini med Slovenskimi goricami in Halozami. Upam, da nas drugi na tem področju ne bodo posnemali. Pa tudi gostilničarji bodo toliko uvidevni do naše komisije in delavskega sveta, da ne bodo naših delavcev' šuntali s kakšnimi protisredstvi za alkoteste, ki bodo našim vinskim bratcem stregli le z Radensko in Coca colo'. S tem pa bomo dosegli tudi to, da bomo razbremenili našo.socialno službo. Zopet smo zia en korak naprej —• v našem delavskem samoupravljanju! . Franc Klemenčič se iskreno zahvaljujemo sodelavcem DE Glinica in celotnemu kolektivu TGA; ti so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za ganljive poslovilne besede tov. Drago tu Tomincu in Janezu Jezi. Zahvaljujemo se vodstvu tovarne za izkazano pomoč, ka- Ob tragični izgubi nadvse dobrega moža in očeta kor tudi godbi in pevcem DPD »Svoboda« Kidričevo za žalo-stinke. Iskrena hvala tudi tov. Ivanu Mundi in Francu Ki-selaiku za izredno požrtvovalnost pri dajanju prve pomoči ob nesreči pokojnika. Še enkrat: prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje! Žalujoči: žena Elizabeta, sin Branko in hčerka Marija z družino. STANKA IRGLA Srečanje