PIBTMBtrrgD TOHEE PERMIT (Ho. P86> AUTHORIZED BY THE aci-ow POTOMCE 6. W7.. Wr TO* AT THE POST OFUCE Og MEW TOY. B» Order g tfe PreeH, A. B. Bnrleaon, P M Ckttl
večji alovensld dnevnik t Združenih državah.
Velja za vie leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS
List slovenskih delavce* v AmerikL
Tfc® largest Slovenian Daily in the UnitJd States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLAND T.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March. 3, 1879.
NO. 208. — ŠTEV. 208.
NEW YORK. TUESDAY, SEPTEMBER 6, 1921. _ TOREK, 6. SEPTEMBRA, 1921.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
V WEST VIRGINIJI JE ZAVLADAL MIR
PREMOGARJI V WEST VIRGINIJI SO SE PRIČELI RAZHAJATI — ZVEZNO VOJAŠTVO NI ODDALO DOSEDAJ NITI ENEGA STRELA. — IZGUBE PREMOGARJEV PRECEJŠNJE.
Washington, 1». .">. *ep?. —
ki
.I.MU1
rsaji»uv«-js»a por«ei I« v vojni department <»«1 generala Bandlioltza, izjavljajo. <ta >«i St' uporni premoga rji mirnu uda-ll disciplini in <{a zafiušr-ajo 7«>ri*če zadnjih nemirov. Poto-/MJ .i'1 tako u^odm. da je 'S^.ur-ral Hattdholt/ irjavil, da b" bilo primerno umakniti Jti. in fan t^-r;jski j m >ik |*-d («>foji>in .la bi mir trajal - rapr«\i kol dvdaj.
\ ntHUfiN s|H.ro.'iIu generala Haiidholt/a se glasi:
— I >o ti|N»li)i)f današnjega dne ►•I ZVe/lje i-rlf lia<i• >!ii>'»f i!e VSe
državna in «»l:ra jue -de po crlfiu vznmirji'ufiu ozemlju. I>.» sedanjega « asa oi bilo «<p;i/iti n«,b»-
rega so v i a/nega dajanja od strani nnb**n«-'a človeka proti .sila n Zdrurenih držav in naše «Vte niso oddala niti encja strela K»r *e je prihod Jti. uifanterijskega polka /al.a nil /a •-»-liii "J4 ur. je v«». iiia oboroženih prenioKarjev umaknila ter najbrž poskrila svoje orožje še prednn e jili je pre.
»trejrlo. Pričakujem, da boin lahko v ponedeljek vprizoril inšpekcijsko potovanj«- eelem prizadetem okraju. < V bodo razmere tako utfodio- kot ir^ledajo se«l?j. bom priporočil, naj se posije l?fj. infanterijaki | m . I k nazaj.
— Številni časnikarski poročevalci zapuščajo okraj. ker najbrž domnevajo, da ni položaj še nadalje vznemirljiv. Dvomim. če |«o treba ali če l»o primerno objaviti drugo proklamaeijo prer<-dsed-nika.
Logan, \V. Va., -t. septembri. Semkaj s«• (izpela jioročila o novem izbruhu nasilja a- Mingo o-kraju. Zvez ne eete so stopile itn.
Wttto okrajnih in državnih čet oh celi iT, milj dolgi bojni erii. ki se nahaja deset milj vstran od l*ogaua. To . to so okrajne in državne čete »lival«* eeli pretekli teden pr««ti s-lani oboroženih !>!••-iiioyarjev. ki so hotetli m ali*.i na okraje L,,«_»an, Mintro in McDowell v namenu, da organizirajo neunijske premogarje v teh o-krajih.
Ko je bil zvezni vojaški režim ob petih zjutraj popoluoma uv-
ijavljen. so prenehali vsi boji. ki >o se vršili na eeli Boo ne-Loga r: "fronti". Prostovoljci, ki so se \rnili / Hlair Mountain postojank. kjer f<» se uporni premolar j i .Ijilje li^rili kot na drugih to.-kah. so sporočili. da je vse mirno na iztočnem sektorju, k.j"r ^•o se mudili in da niso vračali premoga rji ognja. ki je prihajal i/ vrst pn»stovoljeev.
Zvezne pat rule, katere vodijo premoga rji. ki so se vdali, so i7-eistile eelo gorske pokrajine, kjer
so se vršili tekom zadnjih p^r dni ostri boji ter pobrati trupla padlih.
Izirube premoga rje v se smatra tu veliko bolj resne kot so pre-ino«_'.-irji sami pripravljeni pri-znati.
Vsa poročila. ki so dospela v Lo«ran. javljajo, da .)•' eelo Roone-Lo«'an ozemlje sedaj mimo in popolnoma pod kontrolo zveznih eet in da razoroženje premogar-jev hitro napreduje.
l>rža\a Keiitueky, 11a koje me-1 vrše zadnji l»o ji v tej •'ust-i-.ii . iina na razpolago milieo. ki v resniei lahko sama obvlada ]>o-b.žaj, doeim se te^ra ti»» more re'i o West irjriniji. Vsled tejra se tudi ne I h 1 poslalo v Kentucky zveznih eet. da pomagajo pri uveljavi jen ju reda in miru.
KAJZER NI POBEGNIL Z AE ROPLANOM.
Haag. Holardska. 4. septembra •Tustieni minister je avtorizir..! odloi-no zanikanje govorie. ki mi krožile v ra<lnjih ,»;ir dnevih, da je nature«' bivši neruski kajzer p<>-b»*(r»iil iz sv«'.ie«ra pribežaliSea v Doornu s ponio."jo nekega aero-plana. Tozadevne govorice se je zanikalo tudi v drugih krogih ki so natan.'-no poueen-i jrl«*"le ribanj kajzerja. 1 Kajzer je 1ako malenkostna o sebi ca ter jo radi svojega strahopetnega bega s
fronte tako malo uvaževan celo v monarhistienih nemških krogih, da j«* v resniei škoda vsake besede. kalero s.* napiše o njem. Iz-roi-eii s eelo svojo družino večnemu pozabljen ju.)
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M pota« nato banka irrrftujajo po niaki aeai, feanedjivo in Intrtf
HfAaraj so bila na*« oena aladeča;
JVQO8MLVUI1 ' BaspoMtja mm sadoja poMa In iapla£nje "Kr. po4txJ čakoraf torad" ia "Jadranaka banka11 t LjnbljanL
300 kron .... $1.95 1,000 kron .... $ G.20 400 kron .... $2.C0 5,000 kron .... $31.00 500 kron----$3.25	10,000 kron ____ $G1.00
f	ITALIJA m SAJBkDlfifO OZSMLJBs
W KaspoAilJa na aadnja boiU ia Sspla^nj« ^Jcdranaka banka77
p »
r-
F*"«'
SO lir 100 lir 300 lir
$ 2.80 $ 6 20 $15.00
000 lir 1000 lir
$24.00 $48.00
Kacpoifija aa aagnji po««
AVSTRIJA!
la iaplafoja "AdriatUcka JJank"
1,000 nemško avatr. krcn S 1.60 5.000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemško-av^rtr. kron S13.00
50,000	nemško avstr. kron $60.00
▼rodnost denarja tedaj nI atalaa, taanja sa večkrat nepričakovano ; la tega razloga nam ni mogo^« podati natančna cene vnaprej Mi račuaamo po ceni istega dne ko nam poalanl denar docpd t jroka
Kot generalni nktopnild "Jadramka Banka" in njeniK pod rut nifc imamo sajamčene i rv an redno ngodna pogoje, ki bodo .Tolike ko liati aa ono. ki ae ia ali ea bodo poalnievali naie banka.
* . KAKO STANUJEJO WESTVTRH 1NSKI MAJNARJI	v
Pred kratkim so westvirginski premogarski baroni pognali skor raj vse unijske majnaric iz kom. pamjskih hiš. Revežem ni karalo drugega kot postaviti si na pros rem šotore ter prebivati v njill V _ Fako ,številT>e so nekatere družine, vam je iz slike razvidno.
.Cmt SAsv state Bart
■!■ Illlll I
W CirlfiilS Stmt, MZt*t
Om
D'ANNUNZIJEVA TOLPA v ZAPUSTILA BAROŠ
GRKI PRODIRAJO ; PROTI AMI
Potisnili so naprej svojo fyonto za še:;t milj do Polatli ter oet in trideset milj od glavnega tnecti.
IRSKO VPRAŠANJE
NA TEHTNICI
Atene, (ir£ka. 4. septendira. —
ri'-.ske	radaljnjfjo s svoj'm
uspesnim n.-ipretlovaujem j>-,ii ; t.zicijain. katere so zavzeli turški i ;j:-ijonaIisli «»1» Sakaria reki v .'»Tali Aziji. Tu k o se glasi v n.-Uein
Umaknili so se iz pristanišča po tem, ko jih je njih "poveljnik" obvestil, naj store to.
Reka, 1. septembra. — '"Legi-jonarji" D*Annnnziju. ki su nekaj easa * I rž." I i prist anisV't* Baroš, ki se italiaj i v bližini tukajšnje-•_:a mesta. s<> izpraznil i danes zjutraj pristaniš«'-»\ p«itt*ni. ki> so 4I0-
Itili ud svojega "poveljnika" t<»-j cficijeliiein jtoroeiln, ki je bilo zadevna povelja.	[ objavljeno danes tukaj.
V sporo.ilu I)" Annunzija s^ ] (irške ret- so zasedle Hasi K i a
ter železniško jjostajo pri Polatl«.
— Porto Savn. kar je italjan- Crki s«» tudi napredovali sever->ko ime za BaroŠ ne l»o pri-el zo- r. in izto«*no o«l vosi Evli Pati'.!, pel v roke sovražnika. Vest 11a-' V polofiei jelnem sporo«'1111 sej roda. ki je loliko »'-asa na*, iile^ oglasi;
spala, se j,- pričela prebujali vpri-1 — Soglasno z nekim poro -iloin, •o grdili potvor. katerim se je žr- ki je dospelo v Carigrad, so tur-j Ivovalo srce pretresujočo vero šk«' oblasti v Bafri dne Irt. junija J
aretirale .",00 odlir-nih Crkov ter' .(ili usmrtili, potem ko s«» morali
Irski podkralj se je vdeležil kon i\ renče. — De Valerovo pisme povzročilo krizo.
tvovalo srce ]»i lieke. f\Jogoee je DWiuiunrio e«|ini. ki razume te svoj«' "flav-z«' Xobeiiepra nasilja se ne Ijo poskusilo j>r«'ti vam. k% st»* držal« postojank«,, s katero se j«*fkuša-lo strirati zastavo Italije. I)an°s vam to lahko zaerotovim. Porto Savro je poverjeno izkljm-no le zastavi Reke. Roška narodna str-i-ža, ž«' preiskušena v bitki je zavzela svoje jtr stojanke. Reka mt-«ii zr»pet nesoglasni Italiji vzgled možketra poguma in požrtvovalnosti. ki je cena dobrega dela mojih eastnikov, podeastnikov In vojakov. Dajem izraza svoji hvaležnost i. da s.> ohranili svoje navdušenje in ogenj.
Baroš j«- bil izroeen reškim slrn-žam danes zjutraj vspričo velikih slovesnosti. Oovorili so eastniki I>* Annunxijevih prostovoljcev. Pristanis.'e P»aroš j«> bilo na t«ime-lju Rapalske mirovne pogodbe pripisano Jugoslaviji, a vlada v Bel gradu se je zhala band i tov, ki so zasedli ]>ristaniš«-e ter ga niso hoteli pustili iz svojih r«»k.
pla«'ati veliko odkupnino. Setlem-, sto sirot j.' umrlo od lakote.
Poročevalec lista Embros v j Kara-llisarju. kateri kraj so pred; kratkim zavzeli Cirki poro«"-a, da t je vsled deportacij in masakrov ostalo le 400 žensk" in otrok od ."•00 prvotnih armenskih prebivalcev dotienega kraja.
I^ist lb*sti-o izjavlja, da bo poslala grška \"lada v Ameriko komisiji,. ki ho pojasnila ameriški javnosti stanje grških zadev tei delovala proti anti-Konštantino vi propagandi v Združenih dr zavali.
Inverness, Škotska, 5. sept. — Irski podkralj lord Fitzalan je «,«,sj»e| tlanes sem, da se posvetuje z ministrskim predsednikom ldoyd (Jeorgoin in tajnikom za irsko, Haniarom Green\voodon\ Vsi trije se bodo skušali suorazn-meti gl«-de htališ«"a, ki ga bodo zavzeli pri važni kabinetni ktfu-ierenei v sredo.
J.r v.aon, Anglija, 5. septembra. Brez dvoma se bodo vršila na-da ji a pogajanja med angleškim kabinetom in sinnfeinci.
Zadnje de Valerovo pismo je t'ter izzvalo precejšnjo krizo, venda r j«- pa i r. njoga razviduo, tla r.oce prekiniti pogajanj,
\ slučaju, da pa sinnfeinci C2 bodo sprejeli za pogajanja ba^e, kii t en« je predlagal Lloyd Georgo, bo vse : kopaj splavalo po vocli.
I)«* Valera j«- bil ]>isal ministrskemu predsedniku, tla irskega vprašanja ni mogoče s silo rešiti.
— Že sedemsto petdeset let rešujete to vprašanje s šilo, J* rekel, — pa ga niste rešili in ga tudi v bodo«'n ost i ne boste na ta način.
UKRAJINCI SO SE UPRLI.
SKUHAL SI JE SVOJO LASTNO SMRT.
Camder., X. .T.. 4. septembra. — Charles MeOroartv. katerega je aretirala policija, ker ga je našla pijanega lia eesti. je danes umrl v ječi. Coroner I loll je izjavil, da je pripisovati njegovo smrt akutnemu alkoholizmu.
Policija ni mogla ugotoviti njegove identitete, dokler ni našla nekega Mihaela Kellv-ja. ki je rekel, da se je napil pri McGroar t v-ju. No domu slednjega je našla nato policija kotel ter dosti namočenega blaga.
TURKI SO SE PRIČELI UMIKATI PROTI ANGORI.
Carigrad, Turčija. 2. septembra. — Turške naeijonalistiene čete, ki so se borile proti firkora ob Sakaria reki, so se pričele umikati proti Angori. Tako Grki kot Turki so imeli velike izgube, a Grki so bili v premoči, kajti Turki so mogli spraviti na lice mo-\ta le sedemnajst divizij proti celi grški armadi
Poročevalci grških listov brzo-javljajo, da pe nahajajo sedaj tur ške sile nekako p»»tdeset milj od Angore in da zavzemajo črto .ki teče skozi Gordij. Polatli in Ka-rahodža. Preti pričetkom umak. nitve proti glavnemu mestu so baje Turki vprizorili močan protinapad na grško središče.
Neki italjanski trgorec. po imenu Alberto Penzo, je bil od grških oblasti obsojen na smrt, ker i je baje špijoniral za Turke,
NEMŠKA REAKCIJA PROTI REPUBLIKI
KONVENCIJA NARODNE STRANKE JE POZDRAVILA PRO GRAM, KI DOLOČA ODPOR PR OTI VERSAILLSKI POGODBI TER ZOPETNO UVELJAV LJENJE MONARHIJE.
Poroča Ciryl Brow:,
Berlin, Nemčija. 4. sepreyobrq. — Likvidacija krize, ki je nastala vsled umora Erzbergerja, gre naprej na tipično nemški način, z neštevilnim govorjenjem, posvetovanji in propagando, namenjeno za zunanjo porabo, vendar pa spravlja na dan tudi konkretne stvari, ki zbujajo splošno pozornost.
V	prvi vrst i je reakcija povsem javno napovedala vojno republiki v odgovor na korake, katere je storila republikanska vlada, da zatre izdajstvo.
V	drugi vrsti je vlada vsled svojih drastičnih odlokov pridobila na moči. samouaupanju in r<v špektu do same sebe ter prvikra* v zgodovini republike navdala nemški narod z zdravim euto ii strahu ter rešpekta tlo republikanske vladne oblike.
V	tretji vrsti obstoja možnost, da se bo napravilo «l<«lg korak proti povečani politični konsoh' daeiji in ustaljenosti. Mogo«"*ni vplivi, katere: vodi politi«"ni nagon samoohrane. so na delu, da
Neki bavarski «"1 m dr/avne« a zbora je s svojim naerovorom ra konvencijo žel e«4 vihar odobravanja. li«*k»'I je:
—	Edinole delo tiismareka irss more zadovoljiti, ne pa «1»-1«> \V« i-m a rja. S4are zvezne držav«1 pa morajo v tem slučaju vztiajati neomajane. Takrat bo prišlo z«»-petno vstajenje stare nemške krone.
VTsi zborovalei so pri«'-eli nato peti. — Deutsehlainl ueber alles.
Senzacijo dneva pa je predstavljal nastop nekesra govornika. — profesorja "Martina Spalni, ki e bil dosedaj centrist t«*r je sin uglednega m.eelnika <'eutruina ali kat«diške stranke. Rekel je:
—	Pričnimo z vojno osvohoje-11 ja proti vsemn kar ni nemško. \'sakdo mora sedaj stati na tej ali «>ni strani, k«, se b«> pri«"-el kfi-čni boj med desnico in levico.
Ta napoved vojne proti republiki od strani sil reakcije j » «_rr>-tov«.,st. X>,l»er.e«xa tlv<una ne more bit>. da bodo voditelji mobilizl« rali vse svoje bojne sile, na uspešen in pogumen način, /a bodoči
napravijo iz raznih nemških vlad in strank enoten ustroj, ki naj bi J politični boj
predstavljal štiri glavne stranke, j Vlada v Berlinu pa je pridobila
— namreč nemško ljudsko stran- I na moči vsl^d sv«,je zatlnj.....Ilo«'*-
ko, katoliško stranko ali centrum j m akcije. Najbolj drzna stvar, demokratično stranko ler socij«'- j katero je vpriztirila.. j«- obstoj j-no demokratično stranko. Opozi-1 la v i.-m, «1 i j«- suspendirala dva cija naj bi obstojala le iz skrajne ' bavarska lista ter berlinski L«>-desnice ali monarhistov ter iz cal Anzeiger, ki ima tesne stil;«-skrajne levitve, to je radikaleev tako z nemško nai ■«>«lno kakor 7 in komunistov.	i nemško ljudsko stranko. Znač:l-
Mogočna nemška ljudska stran- 110 j«>. da si ni poben izmed dese-ka, ki obsega celi induvtrijalni tih. dosedaj suspendiranih listov, kapitalizem, je bila prisiljena od- drznil dosedaj iziti kljub vladni lot *no nastopiti na politični Sireni, prepovedi. i'«-l<> reakci«»narno <*a-Zavzela se je javno proti skrajni s«.pis je j.- >.a enkrat strt«,. Reak-reakciji ter za republikansko ob- cionarni listi, ki s«- boj«' suspen-liko vlade, čeprav se dejanski diranja. ne prinašaj«« nikakili j« « zavzema za moderno ustavno mo- lemičnfh uvodnih «-lankov. T«» «e
Lvov, Galicija, 4. septembra. — Kmetje v Volhiniji so se javno uprli proti sovjetski vladni poli-inki, koje cilj je spraviti 15,000 beguncev iz okrajev ob Volgi v iztočno Galicijo. Na tisoče otrok i7. prizadetih okrajev se že nahaja v Ukrajini, kjer slirbe zanje privatni komiteji. ,
Kmetje niso proti prehranjevanju omejenega števila otrok, vendar, pa proti temu, da bi morali prebran jat i tuui odrasle. Ne bodo trpeli, tla bi se eksportiralo ukrajinsko pšenico v sovjetsko Rusijo. Tolpe podoljskih kmetov so pred kratkim razdrle na različnih mestib železniške tračnice, da preprečijo prevažanje žita v Moskvo ter pozneje izvojevale celo bitko z oddelki sovjetskih vojakov, ki so bili odposlani, da popravijo progo.
V manjših ukrajinskih mestih so mužiki terorizirali prebivalstvo, kajti pojavili so se takoj no odhodu rdečih čet. Mužiki so ople-Tiili skladišča pomorili sovjetske ^komisarje ter zahtevali -visoke kontribucije. •	_ £
narliijo po angleškem vzorcu, — kateri ideal skuša dose«v:i s pomočjo ustavnih sredstev, ne pa s str-moglavljenjein republikanske lista ve in vlade.
Kancelar Wirth pa je me«l tem našel in proglasil veliko bolj resnično krjzo. namreč boj glede
davčnega programa, ki se bo pričel v jeseni.
Reakcija je napovedala republiki vojno in s tem tudi versaillski mirovni pogodbi in sicer na letni konvenciji nemške narodne stranke v Monako vem. Nemška narodna stranka ki je naslednica pred-revolucijske nemške konservativne stranke, je določila datlium za svojo konvencijo na par dni po umoru Erzbergerja ter si izbrala za sestanek Monakovo, ki predstavlja eno izmed dveh' glav, nih središč reakcije, monarhiz-ma in militarizma. Ravno ko se ie otvorila letna konvencija, jo je zabela ofenfciva Wirthove vlade kot strela in reakcionarni so v resniei reagirali, verni svojemu i-menu.
—	Berlinska vlada seje veter, a bo žela vihar, — je izjavil na konvenciji dr. Helffericli, skrajni reakcionarec ter največji sovražnik Erzbergerja.
Voditelj nemške narodne stranke, neki junker po imenu Hergt. je žel najbolj navdušeni panger-m a risk i aplavz, ko je rekel, da mora biti geslo stranke odpor v pasivni rezistenci, neke vrste sabotaži, ne pa v javnem uporu z orožjem ▼ roki. ITergt je izjavil v svojem govoru nasledilj"e:
—	XaSi nasprotniki se morajo zavedati nevarnosti bodoče vojno. Predsednik je še vedno v uradu, čeprav ni postavno predsednik. Mi vidimo v "Weimarju le epizodo, ki nas loči od našega končnega cilja, namreč restavracije mo narliije. Mi se zavzemamo za ustavo, katero ie lahko izpremeniti vsak trenotek. Mi zahtevamo revi zijo versaillske mirovne pogodbe ter zavračamo njeno izvrsenje. — V domači politiki moramo niti
-najbolj ostri opoziciji ter se ne -smemo ustaviti niti pri strmoglav-ljenju ministrstva. —
veliko olajšanj«* za ameriške časnikarske pi,r«»ceval«-e. ki s«~, morali dosedaj zasledovati ves t«>za-devni materijah
Rešpektiralo s«» je tudi vla<l*.o prepoved z » žirom na nacionalisti« •ne priredil ve. \ l>» rliuu se 1*1 vršila napovedana Jsedanska slava. Neštevilna nacioiial:.;tiči.a zborovanja ->-«» bila preklicana po
celi tlež«*li. \* ktdikor j" znano, tudi ni skrčilo vladne določbe, la n«* sinejo ii««siti uiiir««rme drugi kot člani Rcichsxvehrja.
Glavno razkritje, katero o a ie napravila \ lada, je bilo znai-o drugim 2e davno. Sedaj j«- namreč dr,kazala nemškemu narodu, da potrebuje močno vlado fo da se republika lahko posluxi *4nn»čne rt)k^". tako drage nemškemu srcu prav kot monarhija, če le hoče.
FRANCOSKI AVIJATIK JE ZMAGAL.
Brescia, Italija, 4. septembra. Kadi Lecoint«'. francoski avijatik. je dobil prvo darilo, ko je poletel na razdaljo :i00 kilometrov v eni uri. trinajstih, inin.itah ter devetih sekundah.
Polni lisli.
P» najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste sam« tedaj, ako prinesejo 9 seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Tako listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
Navadn« pismo ne zadostuj t ve2.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj pme županstvu »no občine, v katero je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval ▼ stari kr."j, ako nima kake gori "nMnjeae listine.
Prank 8ak»«r Stat« Baok; 49 Oftrtlaadt 81, New York, N. Y,

■bbhbb •' y -v •

GliAS NABODX, 6. SEPT. 1921
"GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY . . .. _______owned and Published by
. w 6L0VENIC PUBLISHING COMPANY
X« corporation)
FRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of BuiIiihi of the Corporation and Addresses of Above ' OffIclera: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
'Glas Narsda" Uhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
2a celo leto velja	list za Ameriko Za	New York za celo teto
In Canado	§6.00 za pol leta
Za- pol leta	(3.00 Za	Inozemstvo za celo leto
Za Četrt leta	* ** »1.50 za pol leta
$7.00 »3.50 »7.00 »3 .SO
GLAS NARODA
(Voice of the People) leeued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription yearly »6.00
Advertisements on Agreement.
Doplal for*« podpisa in osebnosti ae ne prlobftujejo. Denar nal wa blagovoli po-SiljaU po Money Order. Pri iprememM Vrma naročnikov rroelmo. da ee nair tudi prtJSnJo blvallS'e naznani, da. hitreje najdemo naslovnika.
"Tr
GLAS NARODA Cortlandt Street, Bcrout:« of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876

Usnjarska industrija je povoljna. Tekstilna industrija se pripravlja na velika naročila, posebno za navadno blago iz bombaža.
Le malo ameriških kupcev je pričakovati in sicer radi visoke carine za uvoz v Združene države. Manj Skandinaveev je kot jih je bilo dosedaj, a dosti Nizozemcev bo prišlo bodoči teden.
Nemški importi so bili močno prizadeti vsled odločitve carinskega urada, da se izptemeni teoretično razmerje med zlat jm in papirjem od devetih na petnajst papirnatih mark za eno zlato marko, kajti s tem so praktično podvojene carinske pristojbine.


opisi
Bridgeport, Conn, f pozno, a upam, da vseeno ne pre-Vstajenje Jugoslavije k nove-'pozno. Položaj a" riških soroja-rau, samostojnemu življenju je ro- kov je vseerlo še j proti raznie-dilo našemu narodu ne samo ures-ram v «?tari domovini! Sev»: sam uičenje dolgoletnih želj in nad, zmorem sila malo. ampak tudi dolgo vrsto ttsžkili in j Nase društvo je strogo nestran-velike odgovornosti polnili nalog, karsko iii je podpirajo v stari do-kojih ugodna rešitev zavisi ne sa- movini predstavniki vseh strank; mo od postavne oblasti v državi, zato se i jaz obračam na vse Jugo-
Neki pijanec je bil padel v vo do ter je obljubil svojemu patro nu dve veliki sveči, če pride sreč-
ste je brezdvomno vzgoja mladi-' domovino, za najrazličnejše na- no na drugo stran. Posrečilo se
marveč — in pred vsem — od vo- slovane; vsi imamo iste dolžnosti lje in sodelovanja celega naroda.'do svojega naroda.
Prva narodnostna naloga te vr-J Večkrat ste že nabirali za staro
Peter Zgaga
To je doba neizmernih možnosti ;
V Angliji je neka delavska unija za povedala svojim članom, naj zaštrajkajo. ker jim plačujejo delodajalci višje plače kot jih določa unija.
• * *
Osemdeseiletni bogatin se poročil t. osemnajst letno punco.
Sel je k zdravniku in niu rekel;
—	Kaj ne, da ne smem -lpati otrok 1
—	Bojte se jih. bojte — ga je posvaril zdravnik.
Slitgnfilmtattska
Ustanovljena 1. 1898
SCatnI. dlrtuurta
Inlcorporirana 1. 190Q
1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
MIR?
V West Virginiji je znova zavladal mir. General Baiulholtz pravi, da so maj d ar j i odložili svoje orožje ter <la se mimo vračajo proti domu. Možak je pa zamolčal, da je le malo ijud: odloilo orožje ter da velika večina noče ničesar vedeti o tem. To je povsem razumljivo.
Ti premogarji namreč ne vedo, koliko časa bodo žnjimi vred ostali v deželi zvezni vojaki.
Ameriški delavci, tukaj rojeni, prosijo za varstvo zvezno vojaštvo. Na razpolago je jako značilno pismo, ki se glasi v odstavkih takole:
"Uporniki so močni, visokorasli možje, tipični tforjani. Na tisoče jih je in dosti orožja imajo, da pri vsaki priliki nagajajo državnim konštablerjem. Kljub temu so pa strahopetci, kakoršnih je le malo na svetu. Samo en primer! Včeraj zvečer se je pojavil v bližini naše kempe oddelek zveznega vojaštva. Vsega skupaj je bilo 24 vojakov, dočim je bilo maj-narjev 1<>0 in vsi so bili <lobro obroženi. Kakorhitro so zagledali vojake, je bilo konec njihove bojaželj-nosti. Neprestano so zatrjevali, da se nočejo boriti z zveznimi vojaki, da jim Harding dobro želi ter da so zvesti sinovi republike. To pa nikakor ni bil rešpekt. Tu sta bila strah in strahopetnost. Ti ljudje so prepričani, tla j<* v zvezni vladi poosebljena vsa moč. Prepričani so, da jih bo branila ta vlada pred njihovimi največjimi sovražniki — konštablerji in šerifi."
(icneral Bandlioltz jc dovolj pameten, da ne maja v ljudeh tega prepričanja-
Vsledtega jih pusti mirno hoditi naokrog in mu je vseeno, če i/.roče oro>.je ali ne. Kljub temu se pa bavi z obzirnim načrtom sistematičnega razoroženja. Tam bo obdržal petsto svojih vojakov, ki bodo skušali pobrati vs«- orožje in bodo plačali za vsako puško nekaj odškodnine.
Kljub 1 emu pa ne bo več dolgo, ko bo boj zopet izbruhnil.
Ta boj zahtevajo in ga bodo izzvale neznosne razni« r e. v katerih žive majnarji. Kruha hočejo, premogar-.^ki baroni jim pa dajejo kamen. Zanaprej bodo pa še bolj nepopustljivi, ker vedo, da je vojaštvo na njihovi strani.
Bojev hi no bilo več, če bi sedanja akcija drugače izpadla.
tie. Kdor je bil med vojno in po mene; danes pa vas prosi nujne vojni doma v starem kraju, ta ve,'pomoči uboga deea. ki si gotovo kaj nam je napravila vojna. Kaj ni sama kriva >voje nesreče in je napravil strelski jarek iz naših bede.
dobrih fantov, kaj pa tudi z voja-j Jaz sam bom še prepotoval vse Štvom naga če 110 zaledje iz našega ^ več je sloven ke naselbine in boni ženstva — — Brez dvoma je to ]>ovsod na razpolago s predavanji j.ajžaJostnejše življenjsko poglav-jin podobno agitacijo, (ire za veje našega naroda.	I !ikopoteznf> akcijo, brez katere Najhuje pa smo bili udarjeni grozi popolna propast enemu za-po vojni v naši mladini, šole za- rodu našega naroda. Vse zbirke prte. oče, brat na vojni, mati aa bomo objavili v časopisju; o upo-krušnnni nakaznicami, otrocad pa'rabi nahranili svot in darov i>a bo na ulici, okoli vojaštva, po skJa- društvo sa mo natančno in vestno
mu je. Zagrabil je za šop trave ter se je jel poredno sniejati-Moj ljubi patron, s svečami ne bo nič.
Takrat se pa trava vtrga in možak pade znova v vodo. Ves j»-zen iš«"e opon na bregu in očita • Vrag naj ga vzame še patrona,
nobene šale ne razume.
• * *
Znani žurnalist Brisbane piše -
Vprvič po dolgih letih ni bilo včeraj v New Yorku parade. De-
diščih, v velikem številu pa tudiIporočalo leto za letom v svojih let-j lavec je podoben staremu izčrpa
še na bolj opolzlih potih. — Sadnih poročilih in časopisju, le "samovzgoje*' je bilo vseobčej Od amerikan^uh sorojakov za-posirovljenje čustev, naravne ple-|visi danes moralna usoda naše menitosti, govorjenja, obnašanja jiiilaoine -- pa i naroda samega, tu dejanja, preklinjevanja v vse'» jZato je moja nujna prošnja, da mogočih jezikih, postopaštvo, vla-,me Vaš cenjeni ust podpre po sv<»-čuganje, verfženje, tatiastvo itd. Iji moči. — Hvaležnost tis<mVv Gorje narodu, ko bi ta mladina!otrok, ki jih boste rešili propasti taka ostala in dorastla! — Tu je in vrnili poštenosti, Vam
irebalo nujne odpomoči. A kako?|spodje najlepše Mlada država se je zvijala v po-j] rodnih bolečinah. — Tu je moral -■
čilo. Vljudno prosim takojšnjega odgovora. da je moral >*' vem romati v nadaljni svoji na delo celokupen narod s pri v at- akciji. Pri^oročujoč se za kar naj-1 svet. Sedaj hočejo dobiti celo j združevalo Jio inicijativo.	večjo Vašo naklonjenost, bil ježi ml iz narodne blaga jniee petsto mi- oboto
nema možu. ki se vprašuje: Zakaj vendar*
Železniški baroni so imeli včeraj dobre noviee. Meseca julija lanskega leta so izgubili enajst miljonov. V mesecu juliju tega 'eta rt, napravili petinsedemdeset n.-iljonov dolarjev profit a.
Železniški baroni lahko višajo pristojbine, nižajo cene t u- ne vprašajo nikogar za dovoljenje
(■lavni odborniki:
Predsednik: 1U"I»<»I.F S£KI>AN.	K. lSiith St.. Cleveland. O.
Podfiredseduik: LOUI5 BAIiANT, 15<>jl l**j, lVarl Ave., l.oruiu, O. Tajnik: JOS1IPI1 PISHLKK. 1*1 v. Blaga.Uiik: OKO. I- BKOZl^U, Kl>. Aliun.
Blagajnik neizplačanih .su.rtnUi: JoHN MllVKftX, 5*24 E. 2nd Ave., W. Duluth, Mino.
Vrhovni zdravnik:
I>r. JOS. V. GKAUEK, S4.1 K. Ohio St., X.S.. lMttsburgh, Pa.
Nad/orz.i ®ii>ur:
MAX K Ki;/. IŠN1 K, Box S 7 "J, K.« k .^ruita. W30. MOHOR M LADU*', L'«Jo:{ Lawudale Av««.. Chio»fro, 111. FA ANK SKiiAKK«\	Washington St, lk-u\er, Colo
Ptirutni odbor:
LEONARD SKABODNIK. Bon Kl>, Miuu. OREOOR J. 1'uRKNTA. Iiox 170. Bla- fc Diamoud, Wash. FRANK ZOR1CH, ti'JlT St. riair Ave, (. le-.eland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN P IRC, 519 Meadow	Ro.kdaIe, Joliet, III
PAULINE ERMENC, 53!» 3rd Street. La Salle. 111. JiiSll' STKRl.K. 4o-| E. Mesa Avenue, Ptn-blo. Colo. ANTON OELARC. 70G Market Slre.-l. WauL.-!,'ai». III.
- — Jednotiiiu uradno jriasilo: '"".la?« Nannla".--
Vse stvari, tikajoče --h uradnih zad^v kakor tudi denarne posilja-tvo naj s«- pošiljajo na ylavneya tajioka.	i<ritw/.l>e naj -e i>ovilja
na predsednika porotnega odbora. 1'rošnje /a >|.Tejenj novih tManov in bolniška spričevala naj pošilja 11a vrhovnega zdravnika.
Jugoeloviinska Katoli-ka Jednota s»* pri|>oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Aeli postati član t«? orjrauizaeije, naj te zplasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J, Za u U»uovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se laJ-ko v^tanovl z 8 člani ali članicam!.
Slovenske novice.
Barbertc-L, Ohio, 'iriista. Policija je pravkar do-Društvo sv. Jožefa šL 110 K. S. 'bila. ko je -topil iz neke hiše na »v. J. priredi dramatično predsta- i Kn^le Ave., kje: je nkraH.d vo dne 10. sept. zvečer v Sloveti- j/i nisi. i suknji. s!<i dvoran- na Mulberry St. lyra.- Ant«... liu»,an in lo se bo "i iijt')-;; Xttlta.ic i:, eaišicn^la biia kaztiov«au ^50 111 dobila kave . veseloigra v 2. dejanjih. 1«' dni /:ip«.ra, kt«r sia v pijanem
(stanju vozila avtomobil. Tudi li-Cleveland, Ohio. '•enta je v z.-J a za tri nieseee. liank.-t v poeft^t delegatom. S
je ukradel dve Krank Lebar
X. P. J. in S. |). P. Z.
Lorain, Ohio.
1-.1
Ijonov. Oni naj napravijo parado. Kajti oni s-> uspešni delavci v
svojem vinogradu.
* * *
Mojroee jm *a to ni bilo parade. ker je bilo le malo takih, kf bi se je lahko vdeležili.
Gledalcev ni liilo dovolj — ni
stotisoče brezposelnih.
* * *
N"«*ki učenjak pravi, da žive la-bu<li <b» tristo let.
Zadnjic ccm bil v restavrantu ler sem naročil pečeno kokoš.
2di ae mi, da mi je prinss »1 na takar kos takega lubuda.
Položaj nemških industrij.
1
NVniške jesenske razstave ali ^ejmi (Messe) ki so se pričele sredi avguhta, so privabile številne kupce \t Baltiških provinc. Ti sejmi bodo dosegli svoj višek v Lipskecs »ejmu (Leipzigcr Messe), ki se bo pričel prihodnji t£iien. Nato bo otvorjen sejm v Vratislavi v pnčetku septembra, namenjen za ii-točno Evrop>c. Celi krog sejmov se bo končal v Frankfnrtu koncem septembra, ko Tood© ^kosali Nemci stopiti v trgovske stike s Francozi in ostalo zapadno Evropo.
Neurejene ekonomske razmere dajejo nemški industriji m tr» govini kaleidoskopsko zunanjost, vsled česar je težko ustvariti si podrobno sliko o trgovini in industriji Nemčije. Glavni znak sedanjega nemškega trga je močno kupovanje glavnih potrebščin v pričakovanju dviganja vrednosti marke po zadnjem padcu.
Inozemsko kupovanje je omejeno na zapadne dežele. Drugi trgi počivajo vsled tarifov ali ekonomske depresije. Nemci se boje hitrega dviganja e«-n v teku par mesecev ter kupujejo sedaj potrebna t bleke čevlje ter predmete za domačo porabp. Trg za luksurijozne predmete se je skrčil in inozemskih kupcev je rcanj kot v preteklem letu.
Sejni v Koenigsbergu je namenjen baltiškim kupcem. Med njimi so najbolj številni Litvinci, ki kupujejo blago, katero nameravajo poslati v "Rusijo. Druge baltiške države so bankerotne ter ne morejo poslati kupcev na sejm. Poslale pa so izvedence in žurnali-ste, da pregledajo razstavljene predmete. Največjo privlačno silo predstavljajo poljedelski stroji. Najti je. dosti kupcev za lahke stroje, a malo za težke. Sukno in drug: tekstilni predmeti so razprodani.
Ponavadi je dosti razstavnikov na sejmu v Lipskem. Soglasno s poročili je porcelanski trg slab. Domačega povpraševanja ni dosti in manjka tudi inozemskih kupcev radi visokih uvoznih carin. Nemški izdelovalci so našli omejen trg za moderni porcelan v Južni Ameriki.
Izdelovalci muzikalnili inštrumentov se pritožujejo nad slabimi časi. Radi visokega davka je domače povpraševanje neznatno in sosednje dežele so preobložene s tem blagom. Cene so nizke. Veliko zanimanje vzbuja iznajdba nekega fonografa, ki bo baje zrevolu-cijonirala celo tozadevno industrijo.	-
Pa smo ustanovili še leta 1911*. z rodoljubnimi pozdra\i vdani "Društvo za mladinske domove".' Dr. Sjre»-ko Za m. jen. tajnik Sola stori lahko-mnogo, a vsega Društva za mladinske domove, ne /more. .le pa tudi večinoma -iPine St.. P>ridgep:>rt, Conn, preveč učilnica in premalo vzgo- Akcijo ki jo je zaj^očelo " Dru-jevaluica. "Društvo za mladinske Štvo za mladii^sk..* domove""., vsem domove" si je torej zastavilo na- rojakom najto]>l<-je prij»«.r<M'-amo. b go, da ustanovi j>o vseh večjih,'	1'redniStvo.
posebno še po industrijskih kra.-!
jih, kjer je mladina bolj zaipušče-1	Forest City, Pa.
na, propadla in ]»odivjana, en, po Tz naše po celi Ameriki, r-e ne večjih mestih tudi več mladinskih obisk<'.van.-. {»u znane nus»4bine se domov, to j-j zavetišč, kjer se zbi- cilje malo d«»brega v do«pisiii. naj ra mladina po šoli in p^ delu k si bo to v eni ali drugi barvi časo-pošteni zabavi ter obenem t pri- })i?ov.	li^iu "Edinosti" smo
merili izobrazbi ia ^goju V tu zabil ježe ni kot rokovn j;«či. socija-liamen je v vsakem domu obširno listi itd. No, Šj>ela naj molči tr-r igrišče na prostem, mal gledališki naj pravica g< vori. V Vašem listu oder, lokali za učilnico, obednico, so se nekateri izgovarjali radi na-j „	* *
razna mladinska društva: tambu- padov od strani "Edinosti"' in	hočemo vojno, bodimo pra-
raše. pevce, telovadce, za knjižni- vedali tudi res^iico. Naša ljudje !► I; * patrioti je. Ne mešajmo se v co, čitalnico itd. Revnejšim smo še marsikaj več zinili, ampak prij Evropo in druge dežele. Interesi delili — posebno dokler je trajala nas vedno velja geslo: "ne me-j domače dežele naj tvorijo višek amerikanska pomoč — tudi obed šaj". K«-r pa brez mešanja ni niti našega patriotizma, zastonj. Zvečer se otroci vrnejo ♦minšajna, zato pa mislim, da bo Pojdimo v West Virglnsjo ali domov, sirote ostanejo tudi čez našo slovensko javnost vseeno za- v OkTahomo noč. Vodstvo imajo samo prvo-'nimalo slišati kaj več iz naših!	*
vrstne vzgojiteljske moči.	!hribov.	'
Prvi tak dom je ustanov štvo na Kodeljevem v Ljubljani razme.-. ivot eitam <» razmeran jx kar v bivših vojaških barakali s drugih naselbinah, se nam do se-' neki| ^edališki igralki za petnajst 400 dečki, drugega — tudi s 400 daj še pritoževati, ker kramp in!tis,M" dečki — vzdržujejo salezijanci na lopata še vedno pojeta "svojo" Rakovniku v Ljubljani, tretjega pod zemljo. Plača tudi ni previ-so si ustanovili Celjani; iz nešte- soka, dasi je premog-precej nizko, to drugih krajev pa še prosijo za- ampak ne v ceni, pač pa pod zem-nje. Kako rado bi jim društvo Ijo. V gmotnem oziru se more reiei, ustreglo, ker ve, kako nuj'no je, da se živi, trxla kako dolgo, .se ne da rešimo vsaj o dvanajsti uri, ve. ker se zbirajo tudi pri nas čr-kar se še rešiti da J	.111 oblaki, ki pretijo prijazni po-
A kje naj vzamemo sredstev — mladi Na duševnem polju smo pa pri tej draginji, fc.t> morejo zidati zadnje čase tako napredovali, da kaj novega samo še desetkratni če enio bili doslej zadnji v Ame-miljonarji. pri obubožauju ravno riki, smo gotovo danes prvi. Prvi tistih slojev, ki so bili v dragih dokaz naj bo to, da imamo pri nas časih hrbtenica vseh privatnih do- >a eno župnijo kar dva duhovna, brodelnih naprav? Vladne podpo- 111 sicer ne "fajmojš-tra" in pa
»o v.tlom
konvencije s«. \rši v Poti Karantena radi (►.šj»ic je po-7. s.-}>t. v Sever-Nagode stavljena družina Kovačevič, sta-dvorani. ožilja z avtomobili sc uujoča na _'4"J7 H. St. Zboleli
vs.! i f.je otroei družine.
pripeljali
bo vršila \ nedeljo iS. st-iii.
Ki.t pomožni župnik pri slovenski cerkvi s\. I^ovienca v Xe\r-burgjiu je nastopil v nedeljo 2-S. avgnsta prvi." l«-di-!i b>. učil je šola. jer se dečki pripravljajo, po	dva sta
za semenišče ;ili za vseučilišče, t >f» sibotah in nedeijai: j>a bo poina-ira! v New burghu.
Frank l\../ak iz	K. 4!». St.
Rev. Ii(»mbač. Cez -mu v Katin Sehool. t<> /.na
bil aretira?: kol
Sest pijancev avg pret] si »cinika llardinga. Anion Kalutas. Štefan liodnar. Sa-.Matalo i;i .Miha Štef so pri-nij:un»sj Ln bili kaznovani _>a rekla, da sta bila tre/na in d<«bita torej posebno sodbo.
l»rie .1 a v g. je odprl svoje odvetniške prostm-e na	<lrove
ropar	av
rojak Mihael Malovrh.
Iz Slovenije.
{hribov.
'ilodru-! Prvo naj bo popis delavskih! iN"ka "gorska firma je izde-juhljani razme.-. Kot čitam o razmerah t>o|lahl krasen k(,JJuli ter ^ Prodaia
Kožuh je namenjen za najhujši mraz. pa je vendar tako napravljen, da ne ho prikrival na igralki njenih telesnih čarov. Spodaj je kratek, zgoraj izrezan, spredaj odprt. Tista malenkost, ki je zadaj, da stane petnajst tisoč dolarjev.
* * *
To ^ie »ud: ena i^med novie, ki širi in utrjuje boljševiške idej".
ma nikakega pevovodjo. Drugo Iruštvo ima daljše ime: pevsko re so vedno sila pičle, privatna kapelana, ampak kar dva "faj-.j" dramatično društvo "Naprej" dobrodelnost pa itak neprestano moštra. Prvega imenuje hudomuš-j f ® društvo je menda izbralo kot izui'izgovana za tisoč drugih na-ni Peter Zgaga "lesenega" in ne sn*n0 l,e:,ni<v°: <i0lb 1h napre-j, inenov, — a naše potrebe pa ra- zastonj. Drugega, ki je iz Krope.|dokler je še vetra kej." Njih pe-stejo z vsakim dnem. In vendar— »>a mi imenujemo "železnega" ivov°dja se trudi v potu svojega
Protidržavna propaganda na Šta jerskem.
Iz Velenja pišejo; \" za<iujem .'•asu .se je začelo v naši občini neverjetno hujskanje proti državi, proti Srboui. s»j»!o!i proli vsemu kar je jugoslovenskega. Viri koder izhajajo te hujskarije, so najrazličnejši: klerikalci, stari, nepoboljšljivi nemškutarji. komu 11!s!i in drugi elementi. glasnem
,	VJ jr. tako široka, da se člo-
vek lah'!:., oplazi notri, «*» vlomilci <iospeH v notranjost prodajalne. To s«a j»otem nemoteno poslovali. Spravili so se najp: *je na rrgistri-rano blagajno. Imeli so smolo. V j iblagnjni ni bilo niti beliča. Nato so poiskali najfinejše manufak-lorno bbij^o. Odnesli vo za 1(mi.(m«> ki-on r*tzro*£ra mami fakturnega blaga za moške obleke. <> vlomu
ila takoj ol»veščena j»olicija. se je moght dognati, je bil vlom izvršen v noči <..1 sobote na nedeljo. \'lomil< i so neznani.
zabavljanju se odlikuje zlasti neki,-1^ s 1 IV tsehetseJinig po domače Allclin' -^"i'h' r v Velenju, ki kljub svoji starosti ne more pozabiti časov nemškega režima. Njegovo zabavljanje zoper državo je naravnost ogabno, Ln čuditi se moramo našim varstvenim organom, tia ga še niso naučili molka. Zelo gladil je tudi'^a društva v Dolenji \ asi in rib-neki krojač Znider. I-i huj ika ob 'l»ske gasilske župe, v priznanje vsaki priliki zoper državo. Tudi10^"01^1 zaslu" župana, kate-med mlajšimi rudarji je v^e polno Ir" l*ast opravljal lmd :i0 let, in hujsikaeev. Pri tem delu seveda /u njegovo delo na polju gasil-pri'k>" jMjcjo. iinačiJno je, da pi-|stva ^^'"har je vrli narodnjak in
Odlikovan je z redom Sv. Save IV. razreda
Ignacij Merhar, načelnik gasilne-
jati os t še nikdar ni bila med njimi "J'
del.
vanje je našlo zaslu-
mi ne smemo odnehati,
tam je železna obrt doma.i,,bra2a- t :Ist rnn! v drugih dni
nedeljo so sedaj kar štiri,*tvih	i>a ^ 1k>1' I'^P'^dni i
a Slovence. Prvi dve 'bere- ceI 1)5 npP*"ekosl=jivi. Toliko im;
111 ima-
tisoci Ker
in tisoči naše' mladine obupno kji- Vsako če j o no naši pomoči.	j maše za
Ni nam ipreostajčdo drugeiga; "leseni * v besmentu ali po naše kot svojega ustanovitelja in prve- v "kevdru" sv. Neže. Od tam >»e	-	.	- •	, , .
ga tajnika je društvo poslalo me- privleče kakih deset ženic in dvaj-1Delamo nmerikansko. Postavo Je sal,1(J "b sebl »«me\Tio. n« v Ameriko, da med sorojaki — set otrok ven vsako nedeljo po-!s/'1u>ino. m P°tfim n-i° zabav-Slovenci in HrA-ati — naibiram parjenih kot bi bili "panani". Saj|,,ama n1i pa rt^'enir>- da. sJno P°"
mo sej. da kar zaključimo pri pr vi. že lahko pozabimo pri drugi.
tako razvita kakor zadnja lerajjzeno pi'^nanje ]>ri vladarju. M no?. A se tudi slučaji uhajanja v
Avstrijo. V zadnjih dneh je baje.	Umrli so:
tak uliajač prišel nazaj in agitira V Škofji Loki Marija Kajba v z«.laj med mlajšimi rudarji, da po so l^tu starosti, begnejo v Avstrijo, kjer jim je V št. Vidu pri Vipavi Josipina baje zagotovljena domovinska Kavčič, rojena Dolenc, pravica. Oovori se da jih name-| V Ljubljani Vladko Zirkelbach, rava {>recej pobegniti preko meje. učenec f>. razreda. Da ne manjka pri vsem hujskanju j Oospodična Ida Lenče, vzgojite-najln.lj bediis*ih i:i najneverjet-j 1 jica pri grofici Pieeoiomini v Sie-nejših novie, tako o bližnji vojni.!ni, kjer je bila tudi pokopana.
članov za društvo, posebno pa še fater tudi znajo panat. Tz naše	JO nova	T,i1a,n
dobrotnih darov, s katerimi bi slovenske od slovenskih žuljev po-1 '"dj^žiti še en napredek in sicer, moglo društvo ne samo vzdržavati stavljene cerkve pa se SpijejoUla. 1k,IT10 ime1' Pi,knik za fip»"kev. že obstoječe ^Iladinske domove, ljudje kot čebele iz panja. Vidi se, 1ViPrava ni bila dolga, niti marveč ustanoviti še novih po vssej da železni cveki bolje drže kot pa Sloveniji in Hrvatski, kjer bo po- drveni, dasi leseni fater kričijo: . ftreiba.	| 'ljudje, držite se fatra". pa ne
Odkrito priznavam: prišel sem drži. Drugi napredek na dušev-z nekakim strahom. Čeprav je na- nem in izobraževalnem polju pe men nad vse plemenit in nujen, petje. Imamo kar dva društva, ki je moja naloga sila težka. Tudi se kosata za prvenstvo. "Zvon" u videvam, da sera pričel nekoliko je starejše društvo, pa sedaj ni-
Obsodba in izgon iz Jugoslavije. Drzen vlom pri ljubljanski tvrdki iVed senatom d*>ž sodišča je bil Ma ver.	i ob*
dosti ,
sej ni bilo in zato bo gotovo nekaj uspeha.
Mr. in Mrs. flnidiea je rodila močna pevka in ni čuda, saj sta bila oba vestna cerkvena pevca.
Pozdrav vsem. ki so d<rt>re volje sirom Amerike.
Resnicoljub.
»jen znani postopač 111 tat To-V pondeljek S. avgusta so uslu-ima^ <Vlik iz Cerknice na dve leti žbenc.i tvrdke T. C. .Mayer v trgov-: Izvršil je veliko tatvino pri škili lokalih Kresije v Stritarjevi i ''UŠinovih v Dražgošali na Gorenj-uliei zapazili, da je liilo v trgovi-hkem. Obenem je bil obtožen radi no vlomljeno. Vlom je bil izvršen!prepovedanega povratka. v Jugo-na zelo drzen, kriminalistično za- davijo. Izgovarjal se je, da je pri-nimiv način. Vlomilci so d »speli!svoji "babi"'. S to obsodbo v prodajalno na ta način. <la so [j* izgnan za vedno iz Ju<jp-razbili spodnje vratno okno stran- j slavi je. skih vrat, vodečih iz dvorišča
Kresije v prodajalno. Skozi to od-



w
GTjAS NAHODA, 8. SEPT. 1921
Vroči vojak.
Gustav Meyrink.
Nikaka malenkost ni bila za vojaške zdravnike, da >o povezali vse ranjenec tujske legije. Anamiti so ime'i namreč slabe puške in krogle so ostale skoro vedno v telesih ubogim vojakom.
Medicinska veda je v zadnjih letih zelo napredovala. To so čutili tudi tisti, ki niso znali niti citati niti pisati in so se vojno podvrgli vsem operacijam, posebno. kc,r jim ni bilo dano na voljo kaj drugega.
Sie *r jih je največ umrlo, pi vedno šele po operaciji. In že tedaj samo zato, ker Anamiti svojih krogci pred strelom oeividno ni- » pomočili v kako aseptično sredstvo ali pa zato, ker so vzeie krogla n.i poti skozi zrak zdravja škodljive bacile seboj.
Vsaj iz poročil profesorja Mošt*« M, ki se je pridružil tujski legiji iz z.ianstvenih ozirov in pa zato. ker je bil oblastveno potrjen k njej. je bilo jasno razvidno. Da so si upali vojaki kakor tudi domačini v vasi samo šepeta je govoriti o čudežnem ozdravljenju pobožnega indijskega spokorni-ka Mukhopadava, je bila tudi samo njegova zasluga.
Kot zadnjega ranjenca, vojaka j Venelja Zavadila, sta dolgo po bi'Jii prinesli v lazaret dve ana-mitski ženski. Ko bo ju vprašali, odkod ju je tako pozno prinesel vrag, sta rekli. de. sta našli Zavadila pred kočo Mukhopadave, kjer j^ ležal kakor mrtev in da sta ga potem nalivali z neko opa-lizirajočo tekočino, da bi ga oživili. V zapuščeni koči spokoroi-kovi namreč nista rnoj/li najti ničesar drugega kar bi bilo podobno zdravilom.
Zdravnik ni mogel najti nobene rane in je dobil v odgovor na .svoje vprašanje od pacijenta samo renčanja.
Za vsak slučaj mu je zapisal klistir in od še? v častniški ";otor.
Zdravniki in častniki so se izvrstne zabavali, zakaj krvava bitka je spravila nekaj življenja v stari dolgčas.
Profesor Mostsedl je revrokar napravil nekaj opazk v priznanje profesorju Charcotu, da bi si navzoči Francozi ne mislili, da jim hočejo Nemci kazati svojo premoč v vsaki besedi; ko je prišla v šotor indijska sestra Rdečega kriza. ki je javila v polomljeni francoščini :
Seržan llenrik Serpolett mrtev, trobentač Vencelj Zavadil 41.2 stopinj vročine.
—	Intrigant je! — je mrmral službujoči zdravnik, — ta človek ti im& vročino, pa ni nič ranjen!
Naročil je sestri, naj strese vijaku - /i več emu namreč — tri grame kinina v žrelo in je šel.
1'rolVsor Mostšed® »e slišal zadnje besede in jih uporabi! za daljše učeno predavanje, v katerem j« triumfirala veda. ki je odkrila izvrstni kmin v rokah lajikov. k: so kakor slepe kure v nara'-i naleteli na lo izvrstno zdravilo.
S tega teme je prišel na spa-stičro spinal no paralizo in oči njegovih poslušalcev so ravno j<* le p »sta jat! steklene, ko je zopet prišla sestra f prročilom:
—	Trobentač Zavadil 49 stopinj vročine, prosim daljši toplomer.
—	Potemtakem je že davno mrtev, — je smeje rekel profesor.
Tedaj je počasi vstal štabni zdravnik in se z grozečim obličjem približal sestri, ki se mu je umaknila za korak nazaj.
—	Gospodje, tukaj vidite, da je babnica ravno tako histerična kakor vojak Zavadil, — je rek d drugim zdravnikom. — Duphc?-teta primera! —
Potem so šli vsi spat.
—	Gospod štabni zdravnik va* nujno prosi da pridete k njemu. .— je h rope I ordonančni jezdec nad zaspanim učenjakom, Ko so komaj prvi solnčni žarki pobarvali bližnje griče.
Vse se je pričakovaje ozrlo na profesorja, ko je ta stopal k Za-vadilovemu šotoru.
—	54 stopinj krvne toplote, neverjetno! — je stokal štabni zdravnik.
Mostšedl se je neverno smejal pa je prestrašen umaknil roko, ko se je resnično opekel na bolnikovem čelu.
—	Zapišite si predzgodovino bo lezni in ne postopajte tod okoli! — je nahrulil štabni zdravnik naj mlajšega zdravnika.
—	Morda bi Bhagavan Sri Mukhopadava . . — si je drznila indijska sestra.
r— Odprite usta ,kadar vas kdo
! kaj vpraša! — jo je prekinil štabni zdravnik.
—	Vedno isto staro praznoverje. — je rekel potem Mostšedlu.
—	Lajik misli vedno samo na tisto, kar je postransko, — ga je miril profesor. — Kar poročilo mi pošljite, jaz imam sedajle dela čez glavo. —
—	No, mladi prijatelj, kaj ste eruirali f — je vprašal učenjak sobalternega zdravnika, za katerim se je vedoželjno nadrenjalo v sobo še cel kup častnikov in zdrav nikov.
Temperatura je poskočila med tem na 80 stopinj.
Profesor je napravil nepotrpe-žljivo kretnjo. — No?
—	Pred desetimi leti je imel pacient tifus, pred dvajsetimi lahko difteritis. njegov oče si je razbil črepinjo, mati je umrla, ker si jo pretresla možgane. Pacient se počuti razen v temperaturi čisto normalno, ahdominalne funkcije so preCej počasne, ran razen majhnih kontuzij na glavi ni. Pacient je baje v koči fakirja Mukhopadave dobil nekakšno opalizira-jočo tckoeino. . . —
—	Jv stvari, mladi prijatelj, ne izgubljajte sc v postranske stva-ri, — ga je dobrohotno opozoril profesor in nadaljeval:
—	Kakor sem spoznal že davi gospodje, gre tukaj za precej redek slučaj spontanega povišanja temperature vsled oškodbe termalnega centra. To sem vedel žc davi, pa vam tega nisem povedal da bi si lahko sami našli pravo pot k diagnozi. — Obrnjen lc častnikom je nadaljeval z nekoliko
pomilovalnim obrazom: _ To je
centrum v možganih, ki posreduje med temperaturnimi vali v te-Irsu. Ce opazujemo dalje subjek-tovo obliko črepinje. . . —
Govornik je utihnil, kajti grozo oznanjujoči rogovi lokalne po žarne hrambe, ki je bila sestavljena iz enega invalida in enega kitajskega kulija so zadoneli sern od misijonske hiše.
Vse je planilo ven, prvi je planil navzoči polkovnik.
lazaretskega griča doli je drvel k jezeru boginje Parvati kakor goreča baklja trobentač Vencelj Zavadil, zavit v goreče cunje. Za njim je vihrala tuleča in gest ikulirajoča množica.
Natančno pred misijonsko hišo ga je sprejela kitajska požarna hramba s curkom vode debelim kakor roka. Ubožec je padel na tla in se obenem izpremenil v oblak dima. Trobentačeva vročina je v lazaretu medtem tako narasla. da so začeli tleti predmeti, Li so bili pri njem in da so bili končno strežniki prisiljeni pregnati Zavadila z železnimi drogovi iz poslopja. Po tleh in po stopnicah je bilo videti vse polno vžigaludi sledov njegovih nog, kakor bi bil hudič postopal tam okoli.
Sedtj je ležal Zavadil nag na tleh — zadnje cunje mu je nara-reS odbrizgnla s telesa požarna hramba. Ležal je na preddvor ju misijonske hiše in se kadil kakor likalnik ter se sramoval svoje nagote.
Iznajdljiv jezuit je vrgel nanj z balkona star azbestov plafcč, ki pa je rabil nekoč delavec .ki jj
imel opraviti z lavo in v tisti _
plašč se je potem zavil Zavadil toplo se zahvaljujoč.
—	Kako za božjo voljo naj si potem človek razloči, da ta človek sam ne zgori v pepel T — je vprašal polkovnik profesorja Alost-šedla.
—	Vedno sem občudoval vaše strategične talente, gospod polkovnik. — je odvrnil profesor nekoliko užaljen, — toda kar se tiče medicinske vede. jo morate pa prepustiti nam zdravnikom. — Imeti moramo pred očmi dana dejstva in nikake indikacije nimamo zato, da bi se ne držali teb dejstev.
Zdravniki so bili veseli tako jasne diagnoze in zvečer so bili zopet v šotoru pri kapetanu, kjer sc ga pošteno lomili.
O Venclju Zavadilu so govorili poslej samo še Anamiti. Včasih so ga videli sedeti na onem bregu jf zera pri kamnitem templju boginje Parvati. Gumbi njegove az-bestove obleke so žareli kakor — žerjavica.
Govorili so, da pečejo na njem svečeniki tistega templja kureti-no, drugi pa so trdili, da se že ohlaja in da se misli že s petdesetimi stopinjami povrniti v svojo domovino.
Revolucija jesenske mode.
Sredi najhujše vročine, ko vse beži iz vročega kamenitega morja, se pripravljajo v velikih pariških modnih ateljejih na jesenski pohod po svetu, prikazujoč v še bolj mični zunanjosti — staro in mlado. Ponavadi je vsaka moda ek lam i ran a od ženstva kot l.v pa. četudi \z edinega razloga, ker je — nova.
Vse kar živi pod žezlom kraljice mode. ji mora jeseni po pariškem diktatu brezpogojno kot tribut žrtvovati svoje priljubljeno kratko krilo- in sprejeti zopet dolgo. A tu mislim, preti punt, -kajti kdo se rad loči od svoje. č< tudi večkrat samo navidezne mli-dosti! Dolgemu krilu, prepričana sem. se ne obeta dolgo življenje.
Ne samo v posvetnih državah tudi v kraljestvu mode se dogajajo čestokrat prekucije; to kaže osobito letošnja jesenska moda. Dolgo krilo, dolga suknja, dolgi plašči, veliki klobuki, obleke zaprte prav do obraza in tesno se prijemajoče života — in čevlji-s nizkimi petami. Vrhutega kot kinč čipke in rese -— in to vsepovsod, na oblekah, na krilih, da celo na klobukih. Pasovi s plaščev in jopic pridejo med staro šaro.
Konec naj bo ohlapnih, komod-nih fason, ki so tako prijazno skri vale vse neproporcijonelnosti in dajale tudi nelepemu životu s svojimi mehkimi gubami prikuplji-vo zunanjost.
Le pri večernih oblekah, ponaj-vee iz šarmeza. prevlečenega s tulom. bosta za enkrat [e obveljala izrezek na vratu iif^kratki rokavi.
Ako obvelja pariški diktat, postane zelb aktualno vprašanje, — kako iz Številni nemodertiih oblek. osobito f>a kratkih kril, napraviti modi odgovarjajoče oblake? Se nekaj tednov in v mestu se bo zopet pričelo živahno vrvenje. Z letovišča vračajoči žer-ski svet bo tekaj z začudenjem gle dal modele v izložbenih oknih — modnih trgovin, ki bodo prikazovale duh stare, že zdavnaj pokopane. a letos zopet pomlajene mode ozkih kril in nizkih čevljev.
Mnogo bo odpora in upora in to upravičenega. A naposled se bo zgodilo, kakor vedno: ženske bodo vklonile tilnike in se poslnšno vdale zahtevam boginje Mode.
Manija pušenja pri ženskah.
Koliko velja žena?
Znano je, da so v Londonu procesi za razporoko na dnevnem redu. Vendar pa sodniki kljub t<v mu dosedaj niso mogli ugotovit: vrednosti žene. Te dni je zahteval razporoko neki kožuhar, ker ga je njegova boljša polovica zapustila s štirimi otroci in pobegnila z nekim drugim človekom. Kožuhar je izjavil pred sodiščem, — "da je odsotna žena vsekakor manj vredna kakor prisotna''. — hodnik je mimo izvršil razporoko. Prišlo je na vrsto vprašanje odškodnine. Kožuhar je stal na stališču, da mora žena plačati odškodnino. ker ga je ona zapustila. fsodnik je proglasil sledečo salomonsko razsodbo : — Vrednost te ničvredne prtljage — pod tem izrazom je mislil ženo — znaša pet funtov šterlingov. — Ako je boljša polovica torej samo toliko vredna, koliko je neki potem druga slabša?
Še živ naročil mrtvaško krsto.
Neki zamorski knez je naročil zase na Angleškem mrtvaško krsto, računajoč mirno z dogodkom ki ga pričakuje, kakor vsakega človeka. Vsekakor znamenje kreposti, pa tudi visoke stopnje civilizacije.
Pri starih Egipčanih so pr: vsaki svečanosti pokazali javno tudi krsto gostitelju. Kitajec smatra krsto za del svojega pohištva. — Baje je tudi slavni angleški admiral Nelson vozil s seboj po raznih bojiščih svojo krsto.
Poljski in gozdni požari vsled_
vročine.
Praški listi poročajo o mnogo-brojnih poljskih in gozdnih požarih. ki jih je povzročila vročir.a na Češkem.
Nov svetnik!
V Veroni so odprli grob kneza Grande della Bcala/ki je bil Dantejev prijatelj in zaščitnik. Truplo je čudovito ohranjeno. Obraz ima izraze živega človeka, na glavi pa so ohranjeni že vsi lasje.
Pred vojno je bila ženska s cigareto redkost. Danes pa je manija pušenja ženske že tako prevzela. da ne pušijo samo v sobi in kabinetu, ampak tudi na ulici. — Posebno strastno pušijo baje ženske v Berlinu. Tamkaj pušijo po delavnicah v česalnicah, v tramvaju in na ulicah. Ve greste na pošto, da priporočite kako poši-ljatev, gospodična za okenčkom najprej odloži cigareto, vas pogleda, pihne dim in šele nato vzame vašo pošiljko
Kaj pa je vzrok, da so se ženske tako neusmiljeno vrgle na pušenje ravno v dobi, ko je že na tisoče zdravnikov ugotovilo, da je nikotin zelo nevaren strup. Ali je vojna nagnala ženske, da si z dimom razganjajo nevoljo dolgčas ? Kaj še! Ako vpraša*«* ženske, zakaj pušijo, vam nekatere odgovore:
Saj tudi moški pušijo i
Druge zopet trdijo:
To je lepo.
Kadar v salonu puši kaka lepa dama, ki ima dar pripovedovanja, pripoveduje o svojih nastopih, — takrat je razumljivo, da ima rada v rokah malo stvarco, ki se kadi in širi okoli sebe prijeten vonj. Toda če greste v urad, potem je malo čudno, videti vrsto žensk, ki strastno vdihavajo duhanji dim. Za žensko pušenje je samo eno opravičilo: dovoljeno je ono. kar nam ugaja. Ta stari ženski pregovor gotovo najlepšo označuje vzroke pušenja.
Kadar ženske pušijo, imajo najraje cigareto v levem kotu ust. Moški imajo povečini raje, da njihove ženske ne pušijo, so pa tudi taki. ki jim dajo v takem ozira popolnoma proste roke. — Vsekakor pa je interesantno, da se ženske branijo kupiti same c;-garete. One pač nikdar ne znajo razlikovati dobre cigarete od slabe. če pa jih kupijo, vprašaje vedno za nasvet prodajalca ali pa se izgovarjajo, da kupujejo za brata ali moža.
Stare ženske ne pušijo. One se samo zgražajo nad razvadami mladih generacij. One zmerjajo svoje hčerke ali rojakinje, jim kradejo cigarete in jih mečejo v smeti. A sedaj se že opaža, da tu patam pomirljive mamice dovolj) jejo svojim hčerkam, da pušijo v družbi.
Kraljica Moda je izbrisala prepoved kajenja iz svojega zakonika.
Kemik jo je rešil.
V švicarskih listih čitamo: — Neka prodajalka je imela na prodajalni mizi 10 kg surovega masla. Ko se je popoldne vrnila v med tem dobro zaprto trgovino, jc bila posoda z maslom — prazna. Ker so se na nji našli sledovi saj in se je ugotovilo, da se je ob tem času nahajal v hiši dimnikar so napravili pri njem hišno preiskavo. Našli so poleg male množine masla še 9 kg že raztopljenega masla. Dimnikarjeva žena je tajila in se pred sodiščem zagovarjala, da je večjo množino masla si nabavila po malem. Sodišče je pozvalo kot izvedenca kemika ki je ugotovil, da se pri dimnikarju najdeno maslo res sestavlja iz več različnih plasti — torej da maslo ne izvira iz tatvine v prodajalni.
12 gledališč v Londonu zaprtih.
V Londonu so zaprli 12 gledališč, ostala pa preživljajo hudo gospodarsko krizo. Gledališki kr;-tik A. Boughan piše. da je pravi vzrok gledaliških kriz ogromno povečanje stroškov. Občinstvo po večini ne obiskuje gledališč ter raje zabava na športnih prireditvah. Po mnenju imenovanega kri tika je sport največji konkurent gledališča.
Slovenske in hrvatske šole na zasedenem ozemlju.
legende o zrakoplovstvu.
V sedanji dobi, ko je doseglo zrakoplovstvo že tako visoko stopnjo razvoja, je vsekakor zanimivo. pogledati malo nazaj v čase prvih legend o zrakoplovstvu in prvih poizkusih letanja.
Pred kratkim sta izdala migi" ška vojaška letalca Vivian in Loh-vnd knjigo "Zgodovina zrako-plovstva". Čudne so pri po yes ti. ki jih navajata v svoji knjicri. — Ze mnogo pred Kristusovim rojstvom so ljudje fantazirali o letanju in možnosti človeka, da pod redi sebi tudi zrak.
Morda najstarejša od teh povesti je glasoviti indijski spev Ma-habarati. Tu se pripoveduje, kako so sovražniki Krišne iskali p^-moč hudiča, ki jim je zgradi1 zraČ ne vozove iz železa in s krili na obeh straneh. Tn na teh vozovih so jezdili po zraku, dokler se niso ustavili prrd mestom Dvarkom kjer je živel Krišna s svojimi prijatelji. Tn odtod so metali nad mesto strašno trnje, ki je opusto-šilo vse. kamor je padlo. To iz-crleda kakor kaka predpotopna vizija o nemških zračnih bom-bardmajih v svetovni vojni.
Toda niso samo stari Indijci fanta zirali o letanju po zraku. Tudi Egipčani so imeli slike bV di s krili, akoprav nimajo nobenih zanesljivih dokazov, da so se bavili z letalskimi poizkusi.
Znana je tudi pripovest starih Grkov o Ikaru. Njegov oče Dedal ie napravil sam sebi krila. Ko je Tkar izvedel, da se oče pripravlja. da se dvigne v zrak. mu je ukradel krila, jih stavil sam sebi za ledja in skočil s pečine. Todn nriroda ni ustvarila človeka n letanje, in tako je padel Tkar mrtev na tla.
Za nas pa bo vsekakor najbolj zanimiva povest o onem saracen-skem vitezu, ki je hotel polete'i ^ Komnenovega dvorca v Carigradu. Pri Komnenu je bil *akr.it v gostih turški sultan. Oba sta od šla na verando, da vidita, kako se bo vitez dvignil v zrak. Sarn-eenski vitez je bil oblečen v belo obleko in opasan s palicami, ki so se mogle v vetru razpeti. Zrako-nlovee je čakal in čakal, a vetra n" bilo. r* ar i grajska svojat brezposelnih. ki se je zbrala v velikem številu, je postajala vedno bol j nervozna. Nekateri so že pričeli vpiti: — Dvisrni se in poleti, ne čakaj na veter, ker srn ne bo' — Ko je Koninen opazil nestrpnost ljudstva, se je obrnil k sultane in mu pojasnil, da bi bil tak poizkus Jako nevaren in tudi brez uspeha. Toda Raraeen se je med tem že dvignil v zrak in leteT spočetka kakor ptica. Kmalu pa so palice odpovedale in vitez 'ja obležal mrtev na tleh.
V Trstu šc vrši vpisovanje v slovenske "šole. Upati je, da se menda vendar otvorijo tudi naše šole v Tstri. A majijka učiteljskih moči. Nujno potrebno je, da se vrnejo :strski učitelji, zlasti mlajši, zopet v Istro. V Istri je dosti krajev, kjer se že od početka vojne ni več poučevalo v šoli. A to je velika izguba za nase narodne manjšine v Italiji. Treba je torej napeti vse moči, da se reši vsaj to, kar se ae da rešiti.
Olepševanje prestolice Indije.
Angleži se na vse mogoče načine trudijo, da bi Indijo zopet čim bolj privezali nase in Indijcem izbili iz glave misli o neodvisnosti. Pri tem se poslužujejo orijentalskega sredstva da pridobe zase najprej kneze, ki potem vplivajo na narod, da ostane poslušen, pokoren in lojalen. Zlasti zunanji sijaj silno vpliva aa indijske kneze. Od Gladstonovih časov, ko si je na nasvet tega velike ga državnika nadela kraljica Viktorija naslov indijske cesarice, so delali Angleži vedno v tem dnhn. Odlikovanja, sijajni durbari ,— (dvorski sprejem:), instalacije visokih indijskih dostojanstvenikov in končno sijajne stavbe so sredstva, s katerimi si skuša Anglija pridobiti naklonjenost prebivalstva Indije.
Indijska vlada je sklenila sedaj zgraditi v Delhiju impozantno palačo, ki bo dovršena v desetih letih in do katere bo vodil dve milji dolg drevored, poln krasnih vodometov ;n slapov. Stavba ie dosegla dozdaj višino deset metrov, poleg nje pa je postavljen tudi temelj za parlament.
Določitev svetega mesta Delhi za indijsko prestolico je na domače kneze vplivala kakor balzam. Sklenili so, da si krog parlamenta zgrade vsak svojo stavbo plačali pa jih bodo seveda Angleži, samo da si pridobe njih lojalnost.
100 kmogledišč zaprtih v Berlinu.
V juniju so zaprli v Berlinu 70 kinematografov, danes pa jih je zaprtih že sto. Vzrok propadanja kinematografske obrti so vedno večji izdatki in vedno večji dav ki.
J \ f jy Ju^r. ml bv	^
Velika raketna eksplozija.
Ob priliki praznovanja francoskega narodnega praznika je francosko vojaštvo v Mainzu sju-ščalo rakete, od katerih j« ena padla na francosko vojno ladjo na Renu in povzročila eksplozijo okoli :*00 raket, ki so bile na ladji. Kakor poroča 'Echo du Rhin", je bilo deset francoskih vojakov težko ranjenih, na ladji pa je nastal požar, ki so ga pa kmalu pogasili
Praga z^ ruske dijake.
Te dni dospe v Prago okoli ti-sot- ruskih dijakov, ki bodo nastanjeni v raznih mestnih poslopjih.
Redakcijske mize v muzeju.
Uredništvo praških "Narodnih Listov" je poklonilo muzeju v Pragi bize, na katerih sta pisala v uredništvu Jan Neruda in Ferdinand Schultz.
Tat milijonov.
Madžarski korespondenčni lira d javlja iz Szegedina: Tukaj so prijeli vlomilca Martina Szaba ki je v poslednjem času izvršil več vlomov in tatvin. Oropani in ukradeni predmeti veljajo deset milijonov kron. Poleg tega je vlo mil tudi v stanovanje kneza \Vin-dischgraetza in ukradel 22 zlatfii tobačnic v vrednosti treh milijonov kron.
Letalec na Montblancu.
Letalec Durafeur je 3. julija pristal s svojim letalom v višii.i ^SIO metrov na Monblaneti.
Velika poneverba. ..
Iz Dessana poročajo, da je pc-neveril dr. Ivan Mann 3 četrtine milijona državnega denarja. Dr. Mann se je po aretaciji zastrupil s ciankalijem.
V Parizu je umrl
Edmond Perier, bivši ravnatelj naravoslovnega muzeja in član i-.stituta de France, ki je bil velik prijatelj srbskega dela našega naroda.
POZDRAVI 12 NEW YORKA.
Prodno odrinem s parnikom H 1 ved ere v stari kraj. pozdravljam še enkrat brata -Johna in družino Brnat v CanonKburgu, Pa., tr družino liratovič v Ronear-i'.nu, Colo. Zahvalim se tudi U:im v Kilariuu. W. V a., ki so me spremili na kolodvor. — Anton
olalovič. na potu v Sapjane. * * *
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam v-e znance in prija-1 e?je v šminvMtde. I'tali, posebno pa mojega brata Ed. Simončiča in njegovo družino, kakor tudi vse prijatelje in znance sirom Ameri-: e. Xa svidenje v V i votlini pri Metliki v Jugoslaviji' — Rudolf isimončič.
ADVERTISEMENTS.
Dr. Koler
SLO A ENSKJ ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Kole *• u]> •tare)il HotcdiU »drmvrlk Specialist v Pltt*Hur*bM. ki Ima 14-Utno prrkio ? Bdr&Tli*-nju mH mAU bolcsnL Ku!nipl]*U« kr-
7l MlPKTl M ftt-
Mrfitem J©4. ki i« l»tm«l ^r. 9rof. CrUch. C» lmiit* tnosol>« ali m*kur-Skc vo M1«*U, ▼ (riu, Isp&dsjije Lat, bolečine ▼ kcji-ch, pridite la UfilatU na bom kri X« Čakajte k-v ta fco-flien naiese.
vm <no*ke bolem! »dr« t In po o-^raJSen. AttoOl. tflor hitro cgaalte
*	vam rrec^*»»iie Jl>av)c, ne čeka) te, tecive« » rldlt« ia ika tmja r% bow
lopit iWVTBll.
fyroBoiu »11 ToJnc kilo osdn>Tlm
*	H. urn h in lice;	operacije. Bolest' n.čhrrja. ki povaročajo be-
'tiAtn-: ▼ krliu !n hrb*n la v£**lh te-tl vrl puICanJu roda oadravla s roetio.
RevroetUem, tr^inj«, bolečine o-tekltae «rb*čl»e, fkrrfi« ;n drn*e kotne bt-tesni, k! dab tarejo vsled ne£i-
kte krvi. o*dra.vlra t kratkem
te n! r,ot-'?vTio le«*-*t
Nekateri drmzi «lr_rrilM rabijo toi nače. Ja v«ui razumejo. Jas snan »- 1« «tire*a kraja, ml t o tm laA),
"ir»,fim, ker vac rasumen a'ovenSkj
i nor)* ur«; ob delavniki* o4 •. So • 1 >b nedellxb od t do t.
GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati.
Imamo na i/.bero vsake Yrste in ga ne prodamo manj kot celo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnila na:
W. L. PEEDOVICH & COMPANY
224 California fruit Building	Ziacramento, Cal.
P
RISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje-ti^
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkol i pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bc trajala za vedno.
Izreživd ta kupon prldeatft* petdeoti tentov v mamkah ter ga poBljiU:
SI o veni j Publishing Co.,	%
82 Cortlardt St., New Turk. ' i
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov znamkah mi pošljite knjigo 4'Peter Zgaga.1
GLAS &
Nemčija- lir Francija.
Artur Crapien.
ammm
Severova zdravila vzdnuiejo zdravje v d r u ? • n j ^
r *
(Nadaljevanje.)
r — Da poveča svoje dohodke — je vprašal komisar.
—	On! — se je oglasil Lekok. — Nikakor. Njemu gre za uspeh ter izdaja pogosto denar iz svojega lastnega žepa. To pomenja za njega veliko zabavo. V službi smo mu dali priimek Tirokler radi neke fraze, katero vedno ponavlja. A, on je prebrisan, ta stara poil-lasiea. Bil je on, ki je v slučaju ;>ne bankirja, dognal, če se spo- ' min jate. da je bila žena sama vlomilka.
—	Res. — jr odvrnil (xevrol. — in bil je on, ki je dal obglaviti i ubogega Dereme radi umora svoje žene. Kljub temu pa je bil ubogi mož nedolžen.
—	Mi izgubljamo svoj čas. gospodje, — je rekel preiskovalni i sodnik. Nato pa se je obrnil proti Lekoku ter rekel;
—	Pojdite in poiščite očeta Tabaret. Zelo rad bi govoril žnjim ter ga videl tukaj »»a delu.
Lekok je odhitel in tjevrol je bil resno ponižan.
—	Vi imate pravico zahtevati službo od vsakega, katerega hočete, — je rekel s pritajeno jezo Gevrol, — vendar pa .. .
—	Ne vznemirjajte se. gospod fSevrol. Jaz imam veliko zaupanje v vaše zmožnosti. Danes pa se slučajno razlikujeva v »mnenju. Vi se držite svojega velikega človt ka v bluzi, a jaz sem prepričan, da ni on zločinec.
—	Mislim, da iuiam prav. — je odvrnil detektivski načelnik, — ter upam pokazati to. .Jaz bom našel zločinca in naj je kdor hoče.
—	.Jaz ne zahtevam ničesar boljšega, — je rekel gospod Da-buron. _ _
—	Le če bi mi dovolili dati nekaj nasveta...
—	(iovorite.
—	Svetoval bi \ain, da ne zaupate očetu Tabaret.
—	Ali res? In zakaj?
—	Stari m o žar je preveč strasten. Za svoj uspeh pri policiji se mora zahvaliti v večji ali manjši meri svojim i: najdbain. On je bil nečimuren kot pav ter vedno pripravljen pretiravati stvari v namenu, da ustvari senzacijo. Ce pride v stik z zločinom kot je današnji, izjavlja, da lahko v enem trenutku vse pojasni. Iznašel bo dejanski storijo, ki bo natančno dgovarjala položaju. Rekel bo, da lahko brez pomoči nanovo zgradi prizore zavra t nega umora, kot igradi učenjak iz ene same kosti celo predpotopno žival. Včasih, kot v slučaju žene bankirja, ugane pravilno. Ob drugih prilikan pa se zmoti, kot v slučaju krojača, nesrečnega Dereme.
—	Hvala vam za nasvet. — je rekel preiskovalni sodnik, — ter bom skušal okoristiti se z njim. Sedaj, gospod komisar, — je nadaljeval, — je najbolj važno ugotoviti, če mogoče, iz katerega dela dežele je prišla udova Leruž.
Sprevod prič, pod poveljstvom stražmoštra, se je pričel pomikali mimo preiskovalnega sodnika.
Ničesar novega pa ni prišlo na dan. Jasno je bilo, da je bila vdova Leruž tekom svojih živih dni skrajno diskretna in molčeča ženska. Čeprav zgovorna, ni izvedelo prebivalstvo vasi Žonšer ničesar o njenem prejšnem življenju.
Vsi zaslišani so skušali trdovratno vsiliti sodniku svoja lastna prepričanja ter osebna domnevanja. Javno mnenje je stalo*na strani Uevrola. Kot soglasno so vse priče obsojale \elikega moža v bluzi. Rrez dvoma mora biti on krivec. Vsakdo se je spomnil, kako divje j«' izgledal in kako so se ga ljudje izogibali. Nekega večera je pretil neki ženski in nekega dne je pretepel nekega otroka. Priče pa niso mogle pokazati niti otroka, niti ženske. Ta brutalna dejanja pa so bila splošno znana.
Sodnik je že pričel obupavati, da bo dobil kake informacije, ko »o privedli nekega trgovca iz Bnživala, kjer je umorjena ženska kupovala svoje zaloge in nekega triuajst let starega dečka, o katerem se je glasilo, da ve uekaj pozitivnega.
Najprvo je nastopil trgovec.
Rekel je, da je čul vdovo Leruž govoriti o tem. da ima sina živega.
—	Ali ste prepričani o tem? —,je vprašal sodnik.
—	Tako gotovo, kot o tem. da sem živ, — je odvrnil trgovec. — NekKga večera, — da. bilo je zvečer, — je bila v moji prodajalni ekoro eno uro Bila je nekoliko okrogla, če mi oprostite.
—	In je rekla ? ...
—	Vidim jo še sedaj pred seboj, — je nadaljeval trgovec. — Naslanjala se je na mizo v bližini tehtnice. Šalila se je z nekim ribičem iz Marlv. očetom Hussonom, ki lahko pove isto. Imenovala ga je mornarja ir. sladke vode.
—	Moj mož, — je rekla, — je včasih ostal po cela leta na kakem potovanju ter in i prinesel kokosove orehe. Jaz imam dečka, ki je tudi mornar, kot njegov oče, — mornar v mornarici.
—	Ali je omenila ime svojega sina?
—	Ne onega večera. Ob neki drugi priliki, ko je bila pošteno pijana, je povedala, da mu je ime Žak in da ga že dolgo časa ni videla.
* M A i	-Ji. —1
-— Ali'je slabo govorila o svojem možu?
—	Nikdar. Ona je le rekla, da je bil ljubosumen in brutalen m
da jo je jM>gOsto neusmiljeno pretepel. Drugače pa je bil dober človek v svojem srcu. Bil je zelo c mejen nasilnež, a drugače dober človek.
—	Ali jo je prišel sin kedaj obiskat, ko je živela tukaj?
—	O tem mi ni nikdar ničesar povedala.
—	Ali je izdala veliko svoto denarja pri vas?
—	Kot je prišlo. Nekako šestdeset frankov na mesec. Včasih več, kadar je kupila kak star brandy. Bila je dobra odjemalka, u boga ženska!
Sodnik je odpustil trgovca, ki ni vedel ničesar več.
Deček, katerega je nato zaslišal sodnik, je prihajal iz dobro stoječe hiše. Bil je visok in močan za svojo starost, imel lepe in inteligentne oči ter izrazit obraz, ki je kazal prebrisanost. Navzočnost preiskovalnega sodnika ga ni prav nič vznemirjala.
—	Povej, dečko moj, — je rekel sodnik, — kajti je znano?
—	Gospod, pred par dnevi, pretekle nedelje, sem videl nekega moža pri vrtnih vratih madame Leruž.
—	Ob katerem času dneva?
—	Zjutraj. Sel sem v cerkev, da ministriram pri drugi maši.
—	Dobro, — je rekel sodnik. — in ta mož je bil velik, košatih brk in oblečen v bluzo?
—	Ne, gospod. Bil je kratek, zelo debel" in star.
—	Ali si ge^o-7, da se ne motiš?
—	Popolnoma golov, — je odvrnil dečko. — Videl sem ga od blizu, lice v lice Covoril sem z njim.
—	Povej, mi, kaj se je zgodilo ?
(O*!*« prikodhjiS.)
Srčno dejanje je bilo francoskih socialistov, da so povabili k le-toošnji Jauresovi slavnosti zastopnika nemške neodvisne socialistične stranke. Srčno dejanje političnega in zgodovinskega pomena. Tako je postala Jauresova^ slavnost v okviru manifestacije za človeške praviee obenem vplivna izjava francoskih socialistov za sprava med francoskim in nemškim ljudstvom. Marcel Sembat je pozdravil nemškega zastopnika ob dolgotrajnem odobravanju šesttisoč v palači du Trocadero zbranih ljudi z zagotovilom, da je francosko ljudstvo prežeto globoke miroljubnosti. —Zlasti prosim našega prijatelja Cri-spiena, da pove v Nemčiji, da žele francoski socialisti iz vsega srca. da se naroda Francije in Nemčije bratsko zvežeta. — In ko je potem zastopnik nemške neodvisne socialne demokracije nastopil, so se pridružili tisoči francoskih socialistcv s ponovnim demonstrativnim pritrjevanjem Sematovim besedam. Neki šovinist je skušal kaliti razpoloženje r. žvižgom. Posledica je bila, da je šovinist brez brutal, bil odstranjen iz dvorane, manifestacija zborovaleev za pobratimijo narodov se je pa ponovila več minut še v večji meri.
Evropsko vprašanje ni nazadnje francosko - nemški problem. Franeoski šovinisti zastrupljajo in hujskajo javno mnenje v Franciji po njim služeeem časopisju, pri čemer z veseljem izrablja izja\e in dejanja vsenemeev vseh barv. Nemški'šovinist i delajo isto v Nemčiji. Agitacijske snovi za hujskanje narodov si preskrbujejo šovinist' obeh dežel med seboj kar iia kupe. Ker je tu in tam skoro vse časopisje plačano od gospodujočega razreda, ni čudno, če odmeva po vsem svetu pesem sovraštva jek maščevanja. V širokih plasteh francoskega naroda se zbuja strah, da <»i bo Nemčija kljub mirovni pogodbi in i sploh prej opomogla od vojnih posledic kakor Francija, da potem potegne meč k bridkemu, krvavemu maščevanju. Pri tem se pa trudijo francoski šovinisti zbujati sum, češ, da v Nemčiji delajo vsi razredi in vse stranke za vzpostavjtev starega militarizma s svojim regimentom. ki hoče posabljati ves svet.
Francoski in nemški šovinisti poostrnjejo problem razmerja med Nemčijo in Francijo tako. kakor da ne bi bilo prostora za obe državi v Eropi. Ena mora umreti, d^ mor e druga živeti. Vemo pa, da temu ni tako.
t'e bi prisilila Francija Nemčijo k smrti, bi Francija morala umreti ž njo. Zakaj Francija ne more živeti in uspevati brez blagostanja Nemčije, ('e bi hotela Nemčija prej ali slej uničiti Francijo, bi se Nemčija uničila s -Francijo. Zakaj Nemčija ne more živeti in uspevati brez blagostanja Francije.
Zmagovalci in premagani umirajo končno ob zmagi in porazu.
Narodi vseh dežel so danes gospodarsko, umetniško, znanstveno v vsem svojem kulturnem življenju in delovanju tako tesno med seboj zvezani in drug od drugega odvisni, da je usoda ene države odločilnega pomena za usodo drugih držav. Usoda Nemčije. Francije. Avstrije, Rusije ali kake druge evropske države odloča o usodi Evrope. Nasilne rešitve narodnostnih vprašanj v temelju niso nič drugega kot | o^goditev nerešenih problemov za bodoče ease. Dokler ne bodo v socializmu s kapitalizmom premagana vsa narodnostna vprašanja, moramo skušati v vseh teh vprašanjih doseči sporazum med deželami.
Sporazum tudi med Francijo in Nemčijo! Tako kličejo francoski socialisti Nemčiji, ( njemo ta klic ljubezni do ljudi in odgovorimo mu.
Francoski socialisti se bore v svoji deželi s poračunano vztrai-nostjo proti šovinistom Francoskim sodrugom se je že posrečilo vplivati proti kriku po sovraštvu in maščevanju od strani šovinistov ra široko javnost in se do gotove meje tudi uveljaviti. To je v Franciji še težje nego v Nemčiji Pogled na uničena ozemlja, trpljenje in beda ljudi, ki so izgubili ognjišče in dom. še vedno iznova razboli str»re rane. Bol,- jeza in ogorčenje se zbujajo vedno iznova proti onim, ki so predvsem odgovorni za to. da so rodovitna zemlja in stare kulturne dobrine postale puščava in kupi razvalin. Ni treba biti Francoz, da ga pograbi jeza proti požigaleem. če vidi te kraje. V spravo je treba vse to popraviti, dobro delo bo to človeštvu.
— Srčnost, to je: zakona triumfirajoee laži ne smejo trpeti. — Besede, ki jih je nekoč .Taures izgovoril v odgovoru na mladino, so bile geslo spominske slavnosti. Pogumen boj mednarodnih socialistov za spravo med narodi proti narode hujskajočim lažem nacionalistične buržunzije.
Dan 30. julij 1921, dan -Tuarenovega slavja, je postal zgodovinski dan. Prvič po dolgih, težkih vojnih letih je govoril zopet nemški socialist v Franciji javno in glasno proti vojni :n kapitalizmu.
1 ki trpe na bolečinah v križu, v bo-J kih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka- k. tlom in dela v spodnjem telesu težo. na glavobolu in f neredu pri naravnih funkcijah, do-» be cd pomoč, ko vzamejo
Severa's Regulator
(Severjev" Reg-ulartdir).5 Priporočen , Je za zdravljenje tistih posebnih r' lastnosti neredov in hiranja, ki so : jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem"lekarju že danes. Cena $K25.
•V. L-K VIR <:o C *TI> A R A P ! D S ,
r *
Francosko delavstvo in Leninova politika.
Nov razkol v francoski Generalni delavski federaciji je videti neizogiben, odkar sta Nikolaj Lenin in Leon T ročki, ruska boljše-viška voditelja, priznala, da ne moreta sama obvladati ruskega položaja. To priznanje se razlaga tukaj kot. prvi simptom propada sovjetskega režima.
Francoski sindikalisti niso hoteli pred več meseci glasovati za svoj pristop v Tretjo Internacijo-
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
CPtETIC
LA SAVOIE
JRDUNA
ZEL AN O
aYNDAJ*
AQ4JITANIA
PARI«
KROONLAND
N. AMSTE^AM
L A TOO RAIN C
ARABIC
FRANCE
■Cr.ENOARIA
OLYMPIC
NOORDAM
LAPLAND-
RE. d' ITALIA
LAFAYETTE
AMERICA
ARGENTINA
CANOPIC
EMP. OF CHINA
FINLAND
LA LORRAINE
C WASHINGTON
AQUITANIA
ADRIATIC
PAR! S
CARMANIA
7 sept. — Genoa 10 eept. — Havre 10 MOt. — Cherbourg tO sept. — Cherbourg 10 sept. — Boulogne
13	sept. — Cherbourg
14	eept. —' Havre' 17 sept. — Cherbourg 17 sept. — Boulogne 17 sept.	Havre 20 sept. — Genoa 22 cept. — Havre 22 sept. —■ Cherbourg 24 sept. — Cherbourg 24 sept. — Boulogne 2* sept. — Cherbiirg 24 sept. — Genoa 26 sept. — Cherbourg 28 sept: — Cherbourg 28. sept. — Trst SO sept. — Genoa
1 okt. — Cnerbourft 1 okt. — Cherbourg' 1 okt. — Havre
4	okt. — Cherbourg 4. oki — Cherbourg ZEE LAN D
5	okt. — Che-bourq ARGENTINA
c okt. — Havre PRES. WILSON 8 okt. — Cherbourg. ARGENTINA
ROTTERDAM
FRANCE
LA SAVOIE
OLYMPIC
PRES. WILSON
ZEELAND
RYNDAM
BERENGARIA
KROONLAND
LAFAYETTE
N. AMSTERDAM
AQUITANIA
CRETIC
LAPLAND
LA LORRAINE
NOORDAM
BELVEDERE
AMERICA
ADRIATIC
PARIS
WASHINGTON
ARABIC
CARMANIA
FINLAND
LA. TOURAINE
8	okt. Boulogne
12	okt. — Havre
12	okt. — Havre
15	okt. — Cherbourg
15	okt. — Trst
IS	okt. — Cherbourg
15	okt. — Boulogne
20	okt. — Cherbourg
22	okt. — Cherbourg
22	okt. -t- Havre
22	okt. — Boulogne
25	okt. — Cherbourg
28	okt — Genoa
29	okt. — Cherbourg 29	okt. — Havre 29	okt. — Boulogne
1	njv. — Trst
1	now. — Citrboury
2	nov. Chttruou.'s; 2.	nov. — Havre
3	nov — Cherbourg 3	nov. — Genoa 5	nov — Cherbourg 5	nov. — Cherbourg
1»	nov. — Kavrj
IS	njv. — Cherbourg
:9	nov. — Trat 3 dec — Trst
12	Jan. — Trst
Glede cen za vozne listke in vse dtuge pojasnila, obrnite se na tvrdko • FRANK SAKSEK STATE BANK,_82 Cortlandt St., New York
Pozor potniki. j
Jugoslovanski konzulat v New! Torku naznanja:
1. Vsi državljani kraljevine Sr- i bov, Hrvatov in Slovencev, ki žele: potovati v stari kraj, lahko dobe) potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja.
2; Oni, ki nimajo nol»ene^a takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju ter jih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista poki-! halo, a manjšina rdečih je prosila, zal enega i>med gornjih dokumen-j naj se ne razdeli in ne razcepi, een- lov, ko dobil potni list kinalo po-
COMMfiNIE CČIKRM£ TMNSATlJUmQtJE
Scrv«
ADVERTISEMENTS:
V odgovor,
Ponovno naznanjamo vm rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane ^HBif in ženskne ure čisto zlate prstane, verižice, priveske in vio drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znajrf Vaš slovenski večletni trgovec z sTatnfno
IVAN PAJK, 24 Main St., ConemaugU, Pa.
Pišite nra po cenik, pošlje ga Vam brezplačno.
iralnegga zastopstva v Franciji, dokler ne bo bodočnost internacijo-nalizma jbolj določena.
VspriV-o vedrio pojemajočega zaupanja v Leaiina je pro* i-boljše viška večina v francoskem organiziranem delu izjavila, da pripravlja ultimatum na bol jševiško manjšino, fla se mora slednja ali 'odpovedati svoji zvezi s Treitjo Inter-nacijonalo ali pa se odločiti od delavske organizacije v deželi. Že se pojavili konflikti v dveh izmed centralnih panog francoske Generalne delavske federacije, kjer so komunisti pokazali, da so pripravljeni na l>ojT ko niso hoteli sprejeti predloga, katerega so stavile proti-komunistične večine.
A f o r i z m i.
COLUMBIA
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA —
plošč v vseh jezikih.
Brezplačni cenik dobite pri
VICTOR NAVU, 331 6rww St., Bonemsilfb, Pl
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK
Specijalist mcških bolezni.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
M«Ja stroka Je zdravljenje akutnih In kronienth bolezni. Jas le zdravim nad 2S let ter imam sfcniaje t ?att linli mih ta znam slo venska, ttto tu moram popolnoma lanmctt in spoznati bolezen, da vas ozdravim te ilttm moč Jn zdravje. Skoal 23 let sem pridobil posebno rintajo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zzneztl na meam, moja sStrto pa je, da vaz-popolnoma ozdravim. Ne odlaflzjtfl* ampak pridite čimprej«.	,___
iz.
ker
•laz ozdravim zastrupljeno kri, ^nasul jo In Ha# po tilim, hnlnnl v pa t an j« laa. bolečina v koat«fc. stars rano. Živina bolecnf. osSaboloal v mehurju. Isdlcah. Jetrah In Modcu. nasMcs. lasmattrom. katar, ti le. naduha It*.
Uradne ure sto V pendens*, sredetr In- pMMN sd s. zjutral da fc popoldne. V terklh. Četrtkih ln eekotah od -1, m zjutral de * ure zveCer. Ob nedeljah pa do a uro »opoldne.
po po in nezdravim, mints osebno, ne pozavrre *me in
Trd bodi. neizprosen, moč jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu.
Josip .Jurčič.
Jt	-X
*
Treba je krepke volje za življenje, sicer suvajo in porivajo človeka sernintja vse življenje noter do groba. Cim revnejši, tem bolj neusmiljeno, tem liolj surovo te sune vsak. Zato treba stati krep lio!	Fr. Ks. Mesko.
tem, ko se bo zglasil na konzulatu.
3.	Oni neši državljani, ki žele1 takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih dokumentov, morajo imeti potrdi-^ la naših podpornih dručtev, kate-> rih člani so. V potrdilih mora biti' k navedeno, da so re&uleno državija- ' ni kralj&7ine Srbov, Hrvatov in« Slovencev. V takih slučajih pa bo morda konzulat smatral za potrebno, iskati po^bnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev za ts dan je potnega lista. To se posebno tifte onih oseb, o katerih se sami, da so se državljani k&ke druge države.
4.	Vsi oni državljani, ki se iz-darli prošnje z£ potne liste, in po> tom katerih je bilo naproxen o zunanje ministrstvo, da jih je mogo- j če izdati, jih bodo dobili, kakor>> j hitro se zgl&se pri tem konzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta.
5.	Ke* ▼ več slučajih naši državljani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti paniik), kam plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, dokler o tem ne porare pri Frank Sakser State Bank, 62 Cortland St., New York, N. Y.
DIREKTNA SLUŽBA V
Jugoslavijo
preko Havre
X velikimi parnlkl na 2 In S vijake
CHICAGO ........... 7. r-ptt»mbra
SAVO IF ............ 10. septembra
TOURAINE ........ 17. septembra
LEOPOLDINA ...... 17. septembra
S.S. PARIS	-
M. sept.
Za družine nudimo lzborne ugodnosti t: fctJ^Ka. razreda — kabine t dvema. Štirimi, fit-stlmi ln ustnimi p-iatelj.'ici. Vsi taki potnlVJ bodo deležni iste izborne službe In litine. vsled katere je znana Frujioodka Črta.
Za nadalje Informacije vprafiajts pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam.
Vsi parnlkl, ki odplujejo Iz New Veka so n« dva vijaka.
RYNDAM ............ 10. sept.
NIEUW AMSTERDAM 17. sept.
NOOKDAM .......... 24. sept.
ROTTERDAM ..........8. okt.
Vsi parnlkl Imajo za tretji rae-
red *obe za 2, 4 in ti Mcb. Cena za 3 razred iz New Yorka do Ljubljane $100, do Zagreba $101
tiT $5 vojnega davka Za pojasnila in cene vprašajte prt:
HOLLAND-AMERICA LINE
21-24 State Street	New Y»rk
Treba je samo živeti, nič mislit "m življenje nese človeka samo v pravi smeri proti pristanišču, ki mu je usojeno. Ivan Cankar. T r enot je kratko mirnega
uživanja bridkost greni nesrečnega spomina.
Josip Stritar. * * *
Trpljenja morje .krije vse
prostore, v bregovih tesnih je veselja reka;
oh, koliko trpljenja ožiti more. a malo radosti srce človeško.
Josip Stritar.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom po Pennsyivaniji lis znjamo, da jih bo obiskal rojak, JOSIP ČEftNE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda-Vsem gfe toplo priporočamo.
Uprava Gtlaa Naroda.
♦ ♦ » M t	♦ M ♦»♦*»♦»♦ »j;
I* Dospelo lie novo 11 • » suho gh»dje.
; • Mn&atel ado sladke debele Ja-
gode, boksa SO .funtov .. 4 * Ctpar sroaaje imj»egje 'ln sH-<BledkejSe jagode, botar » fan-
4 tf tOT ••••••(»^•••••»••Mtki »fBf-^
'».Male &«■>-griko groadjet »Hoj T. sladko, bok— SO fantov |7«-4" Po*W* »>»	vMks boka*
:baiman . mpobtmo eat
• ► 11.61 ChMry SIL. Nmt Y«rfc. N. V. f
--"V.
V JUG
Hitre zveze z vsemi točkami v Jug«, slavijI. Dobra ln zadostna hran-.. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse u-dobnost' modernega parnlka.
Odplutje vsak teden 58-62 No.
Pomol ZEELAND KROONLAND LAPLANO
finland
rth River, Now York
Plymouth i 10- ■ePt-Cherbourg
17. sept. 24. sept. Antverpen ( 1. 0kt. 3AM LAN O f Hamburg.	(
f Libava, Gdansk ( 15. okt, (Samo 3. riired.)
^ AMSeWAN llNE
MONGOLIA (v Vigo, Cherbourg
Hamburg in Gdansk) 8. sept. MINNEKAHDA (v Hamburg ln
Gdansk)	22. sept.
MANCHURIA (Hamburg In Gdansk
preko Cherbourg)	6. okt.
VSE VODNE PROGS DO POUISKS
^KWHftE STAR
ADRIATIC ( v Cherbourg )	5. o let.
OLYMPIC ( Southampton / 24. sept. New York Boston — Axerl. Gibraltar. NapolJ In Genovo.
CRETIC ................... 7. septembra
'♦ARABIC (preffnl 'Berlin*) 20. septen»bra
CANOPIC ................ CO. *eotembr«
•Največji parnik v redni* aluSbi S južno evropskimi prlSVanfSCI.
INTERNATIONAL
MARINE COMPANY
UCpumkof — 1.250.000 tea
£ Broadway	. New York
ali pri lokalnili agentih.
COSULICH G RT A
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ............ 28. sept.
PRES. WILSON ........ 15 ckt '
BELVEDERE ............ i. nov.
Cene za Trst in Reko 54; Pres. Wilson $115 in $5 davka. Argentina in Belvedere $103 in
$5 davka. Potom listkov izdanih za v3-» krj-
je v Jugoslaviji in Sruiji. TiazkoSne ugodnosti prveico. drugega in tretjegr. r:tzr^'li. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department
4 West Street New York
PflEDNO SE ODLOČITE
ca svojo drnžino; sorodnika ali ^ri^atelja naročiti vozni listek, lfr poslati denar v domovino, ds e ga potnik ss» Impi, pilite asj-r tozadevna pojasnila' ns nano iti zanesljivo tvrdko
POZOR,
igralci na harmonike!
Imam dve Iiai-ia<»iiiki ter ju prodam po nizki ceni. Ena je citiri-vi-stna, trikrat uglajena, nova, nie rabljena, kranjski model. Ilarnio-liika je prve vrste. Druga je li i-vrstna in trikrat iioia.šena, že nekoliko rabljena, o^lgovarja še kot liova. Tudi ta harmonika je kranjski model. Torej, kateri si želi krasno harmoniko, lep in mili glas, naj ne zamudi te ug<*hie prilike, katera se mu nudi ravno sedaj. Za podrobnosti in cene se obrnite na lastnika: Jacob Chudovan, 338 W. Bnttonwoed- St., Reading, Pa.
KAZKAintO in PRIPOROČILO.
Nad stalni zastopnik Mr. JAN KO PLSŠKO pobira naročnino za Qlas Nsurxia na 6104 St. Olair Ave,, Cleveland, Oble, in daje vsa| draga pojasnila- 3?*de potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljat a v in sploh V VMft dragih zadeV&h. Inn< v zalogi tudi-knjigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo pripetDiSrao. Uprsvniitvo Olssa tfnroda.
mm mm
1		a		A