» C ' T w J ist 49. % : % » lecaj t t' I aroo I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. po leto 40 kr. Naročnino prejema npraivništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkiat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 8. decembra 1893. Dosedaj so morali Mladočehi povsod naglašati dr 11 »m Politiški oddelek. I^^^fl W ............................................................................................................ žavno pravo češko ker driigače se jim je bilo bati 1 da Slovanska koalicija. jim Staročebi izpodbijejo zaupanje pri narodu. Sedaj se tega zatorej bodo tudi češko državno bodo videli, da politični ne bode več treba bati in pravo lahko malo popustili če Časopisi poslednje dni mnogo pišejo o slovanski ko- položaj ni tak, da bi se v tem oziru dalo česa doseči aliciji, ki se pripravlja proti sedanji vladi. Priznati jej Vpraša se, če je sploh mogoč kak skupen program nemški listi nečejo posebne važnosti, ali vender se čuti, za slovansko koalicijo. Nekateri mislijo, da ni mogoč. Mi da imajo nekak strah pred njo. Res bode ta koalicija nismo taki pesimisti in baš pogajanja mej vodjami raznih da je štela, če jej pristopijo tudi Rusini, le nekoliko več po- slovanskih frakcij minoli teden so jasno pokazala ßläncev kakor poljski ali pa konservativni klub, ali zasto- tak program mogoč. Seveda; iskati se mora tisto, kar pala bode pa ogr.omni del avstrijskega prebivalstva, za- nas veže, ne pa tisto, kar nas razdružuje. Izid omenjenih stopala bode mej drugim ves rusinski in češki narod, posvetovanj je bila resolucija, da zraatrajo vsi koalicijo potem vse Hrvate v naši državni polovici in polovico Slo- slovanskih strank na podlagi narodne jednakopravnosti in rekli bi polovico vsega prebivalstva avstrijskega, varstva interesov avstrijskega slovanstva za potrebno in koalicijske stranke daleč toliko ne zastopajo in da imajo bi taka koalicija bila tudi uspešna. Ta resolucija obsega večino, zahvaliti se imajo jedino vencev 1 umetnim volilnim celi program redom, ki dajo zlasti veleposestvu tako neprimerno preveč Vsi avstrijski Slovani Poljakov se moramo še v ne zastopnikov. To da zastopa slovanska koalicija večine pre- boriti za narodno jednakopravnost v šoli in uradu, bivalstva v Avstriji, jej da je velik pomen, veliko mora- katerih deželah manj, v driigih bolj. Narodna jednako-lično silo, preko katere se še Nemci ne bodo upali idti pravnost izvira iz naše ustave in velja zatorej za vse mena dnevni red. " ševite dežele jednako. Za to pa to tudi ni zadeva kake Seveda moč te koalicije se bode mogla samo tedaj dežele, temveč državna zadeva, ki se ima tudi kot taka prav pokazati, ako bodo vse frakcije, katere se združijo, rešiti v državnem zboru ne pa v deželnih zborih posa- jedine, če bodo imele vse jeden skupen program, Ni za- mičnih kronovin Da dosti zati. deželni zbori sklepali o narodni 1 da nasprotujejo sedanji vladi, temveč morajo poka- jednakopravnosti, bi Slovani najbrž ne imeli ničesa do , da bi bile zmožne kaj pozitivnega storiti, ako poklicali na vlado. Nobena stranka ne . sme misliti, jih t da je brega pričakovati, ker skoro v nobenem nismo v večini Od izvršenja narodne jednakopravnosti je odvisen ves le za to, da z bombastičnimi govori si išče popularnosti, naš narodni razvoj. Nič slabše pa ne vpliva, kakor če pristaši jedne in iste Druga točka programaa bil bi potegovati se sploh stranke o najvažnejših političnih vprašanjih imajo čisto za interese avstrijskega slovanstva. Veliko pomenja be različne nazore in to različje javno kažejo v sejah. To seda » slovanstvo ne pa češtvo poljstvo, rusinstvo se je videlo žal pri Mladočehih, ki so celo glede držav- slovenstvo itd., To je politike ne smemo delati s separa nega prava imeli čisto različne nazore, da si je to kardi- tističnih stališč, temveč jedino z občnega slovanskega sta nalna točka njihovega programa. Baš ta breznačelnost je lišča Samo č.e se bodemo dosledno tega stališča držali največ kriva, da se mladočeški klub ni popel do večjega moremo priti do;,veljave. Popustiti moramo vse, kar bi vpliva. Nadejamo se pa, da so skušnje že Mladočehe kaj žalilo^ kako naše ,slovanske brate. Zaradi tega pa moramo spametovale. Njih stališče bode pa v bodoče tudi neko- obžalovati, da dalmatinski poslanec Biankini minoli liko ložje, ker se kaže, da se- do$eže nekako, sporazum-teden, v državnem zboru napadal prav po nepotrebnem Ijenje mej Staro- in Mladočehi,^ i • i * .4 > \ (.in jih pQstavljal v nasprotje s Hrvati in trdil ' v- » • « 4 - 4 ^ > " 404 V 4 » • » \ UM ^ T . t • i • * A. ' i r « v C da so kulturno manj razviti, nego Hrvatje. Ta trditev je pač bila malo neumestna in tudi ne povsem .osnovana. Kazlika v kulturnem oziru ni tako velika, kakor je Bian- » - * avstrijske Slovane drug drugemu. Čehi nastopijo v Prag I ali n kot 1 Slovenci v Ljubljani kot Slo ■.i Dunaji pa nastopimo skupno kot Slovani in to daje kini trdil, in popolnoma neosnovano je Srbe spravljati v vso drugačno veljavo našemu nastopu nasprotje z evropsko kulturo. Glede splošne ljudske omike Slo avstrijski prišli smo do razpotja bode je pa marsikaj želeti pri Hrvatih in Srbih. S takimi go- odločilno za našo osodo. Slovanska koalicija utegne biti vori se le podpihuje sovraštvo mej obema slovanskima na • začetek novemu življenju avstrijskega slovanstva, utegne rodnostima, in to gotovo ne slovanstvu v korist. pa tudi biti začetek še hujših časov. Öe bodo vsi slo Ravno tako je obžalovati, da se zadnji čas v Dal- vanski narodi znali podrediti svoje separatistične težnje maciji slovanske čitalnice presnavljajo v hrvatske in to interesom skupnosti, nastopijo za nje boljši časi, ako pa največ z nekakim demonstrativnim namenom proti Srbom. Tako demonstrativno naglašanje hrvatstva ob žasu, ( ko se snuje koalicija slov. strank ni odobravati. Ta koalicija bodo le gojili svoje separatistične težnje, se bode pa ko- razbila in tedaj bodemo razcepljeni, brez vsake prave organizacije gotovo le v posmeh našim nasprotnikom. ima se pravi pomen, ako bode v njej lahko našel mesta Zato pa odkritosrčno rečemo, da ne moremo gledati brez vsak avstrijski Slovan 0 se nikdo ne bo žalil • » Slovanom je že prirojena strast do separatizma kakor se ne moremo postaviti na neko višje občeslo- skrbi v bodočnost, če tudi z veseljem pozdravljamo slo vansko koalicijo. Vse je odvisno od tega, če bodo možje, ki zastopajo avstrijske Slovane, tudi zares umeli veliko vansko stališče, temveč vse opažamo le s svojih posebnih ^^^^^^ ^^^^ ^^^^ stališč, to pa nas ovira, Ha ne moremo skupno nastopiti ^^ bolj škodljivega, da vsak hoče hoditi in smo vedno razcepljeni v veliko veselje naših narodnih P^^- Nikdar ne smemo pozabiti, da le v slogi je moč. nasprotnikov. Da bode skupno delovanje avstrijskih slovanskih Izjava strank mogoče, je potrebno, da nekateri slovanski narodi slovenskih poslancem ostavših v Holieiiwartovem klubu B specijalne državnopravne težnje podrede skupnim svoje slovanskim koristim. Čehi in Hrvatje ne smejo povsod naglašati le svojega državnega prava, ko se pri sedanjih K razmerah to pravo zadeva ob koristi druzih slovanskih narodov. S tem da za nekoliko časa popuste svoje dr- . ker bodo Zadnjič smo objavili izjavo slovenskih poslancev, ki so izstopili iz Hohenwartovega kluba, da naši čitatelji izvedo, zakaj se je razcepila naša delegacija na Dunaji. Da se pa nam ne bode očitalo pristranstvo, moramo danes žavnopravne težnje, pač ne bodo sami na % v druzih ozirih kaj več dosegli. Kaj je pa državno pravo Čehom koristilo? Druzega ne, kakor če se je z njim nekoliko povzdignila politična zavest češkega naroda. Pa to bi se bilo najbrž doseglo tudi z narodnostno idejo. Mi Slovenci nimamo državnega prava, ali vender naš prosti narod politično gotovo ni manj izobražen nego hrvatski, pri katerem se velik del političnega življenja suče objaviti izjavo poslancev, ki so ostali v Hohenwartovem > klubu. Ta izjava se glasi: „Slovenski poslanci sklenejo iz- stopiti iz konservativnega kluba, ako se jim od vladne strani ne da v primernem obroku. to je 1 vsaj do raz pri- prave notranjegia, naučnega in pravosodnega ministerstva v budgetnem odseku poroštvo, za ugodno rešitev njihovih narodnih teženj, pred vsem onih, katere so bile od državnega zbora že odobrene z resolucijskimi sklepi. Vošnjak, Klun, Šuklj e, Povše, Globočnik, Robič Pfeifer." okrog državnega prava. Koliko moči se je na primer na Češkem obrabilo baš v boju za državno pravo. Ko bi se te sile bile porabile v kakem drugem oziru v razvoj češkega naroda, bi danes gotovo ne bil na slabšem, nego je tako. Da se je politična borba avstrijskih Slovanov poslednjih petindvajset let ves čas vršila na trdni podlagi sedanje ustave, y^i „a noge. Želeti bi pa vender bilo Iz te izjave je vidno, da so ti poslanci vladi stavili nekak ultimatum, če jim do gotovega obroka ne izpolni ♦ slovenskih teženj, da tudi izstopijo iz Hohenwartovega kluba. Prav veseli nas, da so se ti gospodje tudi posta- se tudi v 1 da to je na podlagi narodne jednakopravnosti, bilo bi stališče avstrijskih Slovanov vse drugačno, nego je sedaj. Državnopravni oziri so vedno ovirali skupno delovanje avstrijskih Slovanov. « . « Sicer je pa jako dvomljivo, če bi preustroj Avstrije izjavi bili malo natančneje izjavili kaj da zahtevajo od vlade, da bi potem mogli vedeti, če jim je vlada ustregla v vsem ) kar so zahtevali in v koliko je jim ustregla. To bi bili morali že storiti v lastnem interesu. Tako bode svet mislil, če vlada tega ali onega ne stori. da zaradi ker poslanci tega niso na federalistični podlagi zares bil Slovanom v korist. Hr- tega ni storila vatje imajo svojo deželno avtonomijo in ne more se reči, da bi vlada ne privolila v njih želje, in boječ se da bi bili srečni. Poleg tega je pa baš ta avtonomija t marsikaj kriva žalostne osode druzih ogerskih Slovanov, zahtevali, sluteč, , da bi potem bili prisiljeni izstopiti iz Hohenwartovega kluba. « Mogoče je namreč, da vlada privoli nekatere manj ker jih Hrvatje ne morejo podpirati. Tudi iz vršenje če- važne stvari, posebno če se tičejo razmer na Kranjskem škega državnega prava bi morda imelo ravno tako ža- in Primorskem, kjer bi nemštvo ne bilo prizadeto, s tem lostne posledice. S tem, da se Slovani ločinbo tako rekoč če se nam kaj da. Tako skoro gotovo dobimo kranjsko od Dunaja ) s ^ dosti ne pridobili. Gotovo bi to boljjod gimnazijo, katero že tako bil zagotovil prejšnji 405 minister Gauč in bi jo najbrž bili dobili, ko bi tudi naši levičarjem i eobhodno potrebni za njih namene. Zaradi poslanci ne bili storili nobenega koraka k vladi. Nadalje tega se ne bodenao čudili, če nam vlada dovoli kake drob dobimo tudi morda slovenske ljudske šole v Gorici m tine. Dolžnost slovenskih zastopnikov je pač vse to dobro Trstu, ali pa morda celo kako slovensko šolo na Koro ogledati, kar nam vlada dovoli, če je vredno žrtve škem 1 za katero se bas sedaj poganjajo Slovenci. To je zahteva od ki se Pomisliti je tudi, da nam levičarji lahko celo verojetno, da vlada kak rekurz ža nas ugodno reši, vzamejo, ko se z volilno reformo utrdijo, kar bi zdaj nam Vsaj smo že skušeni, da se je nam že večkrat z ker že tako ve, da tacih stvari j preprečiti ne more, tem dali. vec nekoliko zavleče, ker na zadnje po dolzih potih drugo roko vzelo, kar se nam je z jedno dalo. Slovenci itak pridemo do svoje pravice. Učni minister Nova vlada jako zvito zasleduje svoj cilj. Nekateri pač modro ne ravnal, ko bi v tacih stvareh ne šel nam nemški konservativci tudi niso prav zadovoljni z novo na roko in tistega nam ne dal, kar bi pozneje tako dati vlado posebno, ker je liberalni Poljak Madejski postal moral, že sedaj, ko bi se to zmatralo za nekako koncesijo naučni minister. Sicer mi konservativnim poslancem ne Slovencem in s tem omogočilo našim poslancem, da bodo verjamemo, da bi ravno bili delali podpirali novo vlado, kakor so podpirali prejšnjo. ovire vladi, ali težave bi le utegnili imeti z volilci, kateri bi vender ne mogli * ' % Vprašanje je pa, če se s takimi koncesijami smemo razumeti, kako da možje, ki zagovarjajo versko šolo, mo-in moremo dovoliti mi Slovenci. Nikakor ne. Najmanj, kar rejo podpirati vlado, v kateri je učni minister liberalen. moramo zahtevati je v šolskem oziru, da minister s Za tacega je dosedaj veljal Madejski. Spominjamo se da g posebno naredbo preskrbi, da se na slovenskem Koroškem je nekoč se Javorski izrekel proti verski šoli, Madejski in Štajerskem vpeljejo šole, ki bodo odgovarjale našim pa pritrdil za njim, da tako mislijo vsi Poljaki, kakor narodnim zahtevam, naj se je že zanje prosilo ali pa ne. načelnik njih kluba. Ta nasprotnika verski šoli sta pole Mari ni že sramotno, da moramo Slovenci že za vsako Plenerja in Wurmbranda sedaj ministra, to mora konser- šolo le beračiti po vseh instancah. Za ljudsko šolo se je vativnim volilcem vender malo iti po glavi, volilcem namreč, treba nam bolj poganjati kakor drugod za vseučilišče, katerim ne moti možganov skrb za mandate in strah pred Eavno tako pa morata preskrbeti pravosodni in minister Slovani, kakor njih zastopnikom, ki se kar tresejo pred notranjih stvarij na slovenske uradnike po slovenskih krščanskimi socijalisti. Da olajša konservativcem stališče. krajih. Seveda to ni zahteva, ki bi se dala doseči v jednem je Madejski nakrat postal najvernejši katoličan. Na banketu, ki so mu ga priredili poljski vseučiliščni profesorji meseci, ali vsekako ministra lahko odločno povesta, kacih načel se mislita držati glede slovenskega uradovanja. tem je pa že kot nekdanjemu svojemu tovarišu je naglašal, da je ponaredil vesel začetek. V čisto klican za učnega ministra zaradi poljske znanosti, katero slovenskem kraju se je imenoval baje za vodjo posebno [označuje to, da ni nikdar prišla navzkriž s cer- političnega urada mož, ki ne zna slovenščine, tako menda pojde dalje. S kakimi praznimi obljubami ali dvomljivimi pridobitvami se Slovenci sedaj ne smemo dati odpraviti. Sicer kvijo. * ^ 9 Iz teh besed seveda glasila konservativnih zastop- nikov dokazujejo, da je nov naučni minister najboljši ka je pa še pomisliti če sploh umestno podpirati vlado ki je na ta način prišla na krmilo, ako bi nam pokazala še tako prijazno lice. Sedaj smo na važnem razpotji. Vsa druga vprašanja so le postranske stvari, vse je le, kako se izvrši volilna reforma. Slovenci in Hohenwartov klub sploh so vladi sedaj potrebni le zaradi volilne reforme. Za druge predloge vlada nas ne potrebuje in tudi, ko se dovrši volilna reforma po vladni to je po levičarski volji, bode se nas in nemških konservativcev hitro otresla. Vladi je mnogo ležeče na volilni reformi in to se pa da izvršiti po želji sedanje vlade , če ostane Hohenwartov klub lepo vkupe, da bode njega načelnik peljal konservativne čete za levičarje v boj. Tedaj bodo tudi morda slovenski glasovi potrebni. Pa če bi tudi naši slovenski poslanci ne « glasovali za levičarsko volilno reformo, je vender vladi veliko ležeče na tem, da s svojim izstopom ne razrušijo konservativnega kluba. Ko se ta klub razruši, je volilna reforma pokopana, ker mnogi nemški konservativci tudi toličan. Vse to se godi le zaradi tega, da se volilna reforma izvrši po volji levičarjev in Poljakov in zagotovi njih gospodstvo v Avstriji. Leta 1867. so na podoben način bili Slovence ujeli za dualizem, kakor jih sedaj hočejo za volilno reformo. Obetali so jim narodno jednakopravnost. Res so potem izšli temeljni zakoni in se narodna jednakopravnost dovolila na papirji, in še dandanes je nimamo. Bojimo se, da bode ravno tako s pridobitvami, katere se nam sedaj ponudijo. Zato pa moramo klicati našim poslancem, da naj nikar naših pravic in našega narodnega obstanka ne prodajo za skledico leče, liki Ezavu, prodavšemu prvoro-jenstvo. Politični pregled. Položaj katerem trdi. da Siidsteirische Post" je prinesla članek, v lovenski konservativni poslanci ne ostanej konservativnem klubu, ker mislijo kaj doseöi ampak za to da preprečijo nemško-liberalno poljsko večino. To se ne stiinja z njih izjavo, preobčeno danes v našem listu. Slovensko društvo je v nedeljo imelo shod in se po ne bi glasovali zanjo, ako pridejo izpod vpliva grofa Ho- svetovalo o sedanjem političnem položaji. Govorili so gospodj henwarta in pa konservativnih veleposestnikov 1 kateri se- Hribar, dr. Ferjančič in Josip Kušar. Shod je vspxejel daj druzega ne mislijo, kakor za varstvo svojih predpravic. sledeče resolucije: I. Ker se v neprestanem narodnem boj rabij najbolj moči katere se sicer porabiti zamogle za Slovani v Hohenwartovem klubu so sedaj vladi in mogtni napredek države in za povzdigo splošnega blagostanj 406 ker med narodi, zastopanimi v državnem zboru, prave žado- Te- dni bila je stvar v državnem zboru na vrsti. Katoliški voljnosti, katera je pogoj za uspešno tekmovanje na narodno- poslanci bO predlagali, da se odpravi proti jezuitski zakon; Ta gospodarskem polji, ni pričakovati, dokler se ne izvede popolna, predlog, se je vsprejel s 173 vsem narodom v ustavi zajamčena nopravhost, izreka Slo proti 160 glasovom. Italija. Novo ministerstvo sestavil je Zanardelli, ensko društvo": da bode v interesu slovenskega naroda in odločen pristaš prejšnjega ministerskega predsednika Giollitti-ja. celokupne države delovalo vedno in po vseh svojih močeh za Novo ministerstvo toraj ne bo nič novega in bo tiralo politiko izvedbo popolne ravnopravnosti in proglaš vse od katere,.; prejšnje vlade. koli strani prihajajoče — proti poskuse za skrajno nevarne vsein se listi, tako laški, nemški in drugi nič kaj laskavo ne izražajo o novem ministerstvu Vsi le tr- in pogubne. II. Ker se samo s splošno volilno pravico omogočuje dijo, , da Zanardelli ni sposoben za ministerskega predsednika, vsem državljanom, plačujočim davek v denarji in krvi, udele- Zanardelli bil je pr«j predsednik poslanske zbornice. vati se javnega življ eka „Slovensko društvo taka volilna reforma, katera bi razširila volilno vse polnoletne in neoporečne drža P da bi ico na Srbija. Ministerstvo Dokič je dalo ostavko in kralj je naročil Gruiču, da sestavi novo ministerstvo. Vzrok ostavki odpravila dosedanje je bolezen Dokičeva. Ta mudi se namreč že dlie časa v krivično stanj Op a izrekel zato proti volilni roformi, kakoršni tiji, kjer se zdravi. V ministerstvu pa, kakor se je ziaj poka- 23 povedalo c. kr. ministerstvo v seji državnega zbora dne zalo, ni bilo druzega za pametno vodstvo vladnih poslov spo še povečala krivico, katera sobnega moža. Mesto, da bi bili ostali ministri v odsotnosti in novembra t ker ta se doslej godi politično brezpravnim stanovom. III Ker po pri onemoglosti Dokičevi tekmovali mej seboj v pridnem ia mirnem delovanji za Srbijo, šo se pa mej seboj prepirali, vsled izjavi vem bi C. kr. ministerstva v državnega zbora seji dne 23 t ne more biti dvojbe, da je koalicija strank katerih je izšlo ovanskim nar to ministerstv odom. boreČim naperjena naravnost no- iz proti Česar je. moralo priti do ostavke. Slovensko društvo da vsakim podpiranjem sedanj vlade se za ravnopravnost, izreka lovenski državni poslanci z za kakoršno je smatrati tudi njihovo vztrajanje v konservativnem klubu, bistveno oškodovali interese slovenskega naroda in zato pričakuje, da se bodo združili vsi v jugoslovanskem klubu ter stopili v zvezo z zastopniki ostalih slovanskih narodov." Obrtnija. Deželni zbori se snidej zadnj dni t. m. in bodo to leto še rešili provizorične deželne budgete. Po novem letu bodo pa nadaljevali svoje zborovanje. Ko bode zboroval gališki in državni poslanci v deželni zbor bodo rusinski deželni Levovu imeli skupno posvetovanje o tem, če se pridružij Lakiranje kovinskih izdelkov. t Lakiranje ima v obče namen, dati površini dotičnih teles (kovin, lesa itd.) gladkost in sijajnost, ob jednem pa jih varovati pred škodljivim vplivom zraka, moče in svetlobe, torej pri kovinah zabraniti, da se jih ne prime slovanski koaliciji. Državni zbor je vsprejel deželnobrambovski zakon. Govorila je cela vrsta govornikov največ proti temu zakonu. Njih govori sp se pa sukali največ okrog občnega političnega položaja, ne pa okrog stvari same. Grrof Coronini se je pri tem izrekel za sedanjo vlado. Mladočeški govorniki so napadali vlado in se izpodtikali nad tem, da je poveljstveni jezik deželne brambe nemški. Pri tem so pa tudi govorili o trodržavni zvezi. Dalmatinec Klaic je zahteval nekatere izjeme za kotorsko ♦ \ ruja. Ta namen doseže lak tem popolnejše, čim bolj je jednakomeren, trd in trajen, čim manj poka in čim manj spremeni telesa prvotno barvo, čim bolj se sveti in čim manj zgubi svoj blesk pri rabi in snaženji dotičnih objektov. Pri obrtniku lakirarju pridejo v poštev nastopne tečke in dubrovsko okrožje, Biankini pa za Dalmacijo. Poslednj : I.) priprava laka, 2.) lakiranje, 3.) poliranje. Kar se tiče priprave laka in lakovih firnežev, treba je pri tem še govoril o hrvatskem državnem pravu in prav po nepotrebnem napadal pravoslavne. Srb Kvekvič mu odgovoril, da so tisti vedno Srbe napadaj krivi dobro da Srbi je najprej poznati dotične tvarine, za njimi pa razne ope- » racije. Tvarine so večinoma razne smole, potem pa teko se ne morejo pridružiti slovanski koaliciji. Deželnobrambovski minister je dokazoval potrebo preosnove deželne brambe, m da čine, v katerih, se'te smole raztapljajo. Bolj postranske primešanine so primerna barvila, katere pridevamo laku in sušilna sredstva. « Za one čitatelje, ki si hočejo sami pripraviti pri-Ogerskemu državnemu zboru se je v soboto pred- mernih lakov za prevlako kovin, navedemo tu nastopne izrekel prepričanje, da bi tudi nasprotniki njeni zanjo glasovali je od njih glasov odvisna, ker je prepričan o njih domoljubji. ložil načrt zakona, s katerim se bode vvel civilni zakon na Ogerskem tem načrtu se tudi določa, da sme ogerska vlada s posebno ministersko naredbo vvesti tudi civilni zakon na Reki. Hkratu se odgoj predložil nov načrt zakona o verski otrok iz mešanih zakonov tem načrtu se dovolj recepte: Priprava lanenega firneža. Laneno olje deni v precej visoko bakreno posodo (kotliček ali lonec) ter ga segrevaj dve uri pri slabotnem ognji, potem ga pa zavri. zenmu m nevesti, da se pred zakonom pogodita, v kateri veri Vrenje naj traja 13 ur. Pene treba vedno posnemati. Ko se otroci vzgoje Odsek za izjemne naredbe je odobril izjemne na- redbe in potrdil poročilo ko vlada dala vsa pojasnila Od sek je izrekel nado, da se razmere na Češkem kmalu to liko zbolj da se bodo dale odpraviti izjemne naredbe nečno prideni olju malo magnezije (na 3 kg olja 8 gr ma- gnezije), a med pridevanjem vrlo mešaj, ko se je olje z » magnezijo kuhalo še jedno uro, je vzemi od ognja, malo pohladi ter vlij v cinasto ali pa svinčeno posodo. njej Ta odsekova želja se najbrže uresniči. Ko bodo končane ne- naj ostane vsaj 3 mesece, da se dobro ustoji. Magnezija katere politične kazenske pravde v Pragi, pa ne bode izjemno stanje razveljavilo, to se zgodi najbrže kmalu po Božiči Nemčija Ze nekaj časa veljal je v Nemčij po katerem je bilo jezuitom prepovedano bivati v Nemčij zakon, . Ta zakon nemške katolike močno pekel in so vedno ponavljali ima to prednost, da absorbira vse kisline iz olja ter se njimi vred poleže na dno posode. Nad njo postane pa olje popolnoma čisto. Tako olje daje izboren firnež, dokaj boljega, nego so firneži, ki so skuhani s svinčeno gladkino zahtevo, da se mora jezuitom dovoliti zopet povrniti v Nemčijo, svinčenim cinkom, cinkovim vitrijolom ali s sorodnimi t • 407 f sredstvi. Samo tam, kjer lakiramo temne barve in kjer konu iz leta ne gledamo toliko na trpežnost, se poslužujemo navadnih na katerega in hitro se susečih firnežev. Dober recept za tak firnež stopil v veljavo leta 1881. se je izvršil novi zemljiški kataster^ se 'je odmeril zemljiški davek, ki je Po 4em zakonu se ima kar je nastopni: nov pocinjen lonec deni 1 2 kg očiščenega lane A taster pregledati vsačih petnajst let, da se jemlje ozir na premembe v tej dobi. Cena žitu je poslednja desetletja nega olja, ^gr smole (Judenpech), 32 gr svinčene glad- močno pala in na to se bode ozirati pri novi uredbi zem kine (Silberglätte), 16grr surika (Mennige), Iß gr belega Ijiškega davka. Vinograde so pa zadele razne nezgode, in 16 gr žganega (kalciniranega) vitrijola, vse fino stol- kakor trtna uš in strupena rosa, ki provzročujeta vinoK Lonec mora biti tolik, da drži vsaj še jedenkrat gradnikom mnoge stroške. Cena lesu je tudi zadnje čase ceno. toliko, kakor znašajo opisane tvarine. Ko je olje vroče, pala, ker so začeli les izvažati iz galiških pragozdov,, v se denejo tvarine vanj in ogenj se poveča. Ko začne olje katerih poprej še nikdar ni pela sekira. kipeti, se vzame lonec od ognja, firnež se pomeša z že lezno palico, potem pa zopet k onju postavi, da vnovič naj vskipi Na to se vzame od ognja ter toliko časa in tako močno meša, da se naredi mnogo pen, katere posnamemo. Potem se hladi in konečno skozi platneno cunjo precedi čistega Angleškem i ^ • Vse to jemajoč v poštev se je shod izrekel, da se ( « petino • » ki je mnogo večji nego v Nemčiji in na sploh zniža zemljiški davek, ker znaša nad prinosa Potem je bil obširen razgovor o davčni eformi ter v steklenice napolni. (Dalje sledi.) t Obrtnijske raznoterosti, Vvažanje nemškega železa v Avstrijo t t Dolenjeavstrijski poslanec baron Gudenus je pobijal vladni > ' ^ načrt s stališča kmetijskega gospodarstva. Nje čilo je pa bilo jako zvito sestavljeno. ^ovo poro t Na videz se je ozi v ee < vedno V prvih 9. mesecih tekočega leta so prodali Nemci v ralo sploh na interese kmetskega stanu, v resnici je pa narašča. Avstrijo Železnih protov (Stabeisen) Surovega železa . Pleha...... Drata...... pred vsem se al na interese veleposestnikov. Shod se je pač strinjal s tem, da se govornik ekel proti 156.084 metričnih stotov. vladni nameri da se od kmeta zahtevalo, da plačuje Kotnega železa (Winkeleisen) . 73 398 77.283 16.947 15.943 n obrtni davek, ako poleg gospodarstva si kak goldinar za Tudi n Skupaj 339 655 metričnih stotov: služi s prevažanjem za plačilo, že zahtevati obrtni davek, če napravi iz svojega gozda. Umno gospodarstvo zahteva ne sme od kmeta mestu zalogo drv da kmet ) Železnih protov je druzih Iželeznih ,vrst pa za 50 bilo vpeljanih za 80 o/^ več nego leta 1892, s SVOJO živino opravlja kake druge vožnje ker vedno ni o — tedaj nepričakovano velik napredek, ki vsekako ni prijeten za našo domače železno produkcijo in industrijo. jednako dela pri poljedelstvu, in da napravlja zaloge drv, ker se drva vsak čas ne morejo prodati. če se poslednje jI? otežuje, dela se dobiček. prekupce, ki potem spravijo gla Kmetijstvo. Drugače je pa, kar je poročevalec govoril o perso- . da bi se ta davek ne raztezal nalnem davku. Priporočal na kmetovalce in da bi se shod izrekel proti progresiji t » Kmetijski shod na Dunaji. Dne 16. in 17. t. m. je bil avstrijski kmetijski shod na Dunaji. Zastopane so bile vse dežele po zastopnikih kmetijskih družeb. Predsedoval je princ Lobkovic. Glavna predmeta posvetovanja sta bila kmetijska statistika in davčna reforma. katere se ima ta davek vpeljati. Vidi se, da Kmetom se nov na podlagi je poročevalec stvar jako lepo zasukal personalni davek ne nalagaj. Če pa pomislimo, da skoro noben navadni kmetovalec nima toliko dohodkov, da bi moral plačevati osebni davek, tedaj si pač lahko vemo 1 v čegavem interesu je o Sedanja uredba kmetijske statistike ne zadošča zahtevam sedanjega časa. Prepozno se določajo žitne cene, ko svetovni trg že davno določi cene. Shod je sklenil naprositi poljedelsko ministerstvo, da država preosnuje statistični urad. Po vseh deželah naj se preskrbi za stalno poročevalstvo. Preskrbeti se mora za poročila o letini, bogatih veleposestnikov, morali plačevati ta davek, da se ospod baron govoril katerim seveda ni prav potem drugim interesu , če bi kmeto- valcem znižajo dvaki 1 in se davek odmeri celo po pro ki imajo več dohodkov takoj ko žito odcvete. Županom naj se naroči, da poro gresiji, tako da se davek tistim, odmeri po višji lestvici. Dobro je pojasnil ta nasvet zastopnik ljubljanske kmetijske'družbe gosp. Franc Povše, ki stvar jako dobro čajo, kako je s setvami in koliko je žita posejanega. Shod pozna kot član davčnega odseka Govornik je omenil 1 da je izrekel tudi misel, da naj bi konzuli, razstavljeni po vseh bi si s takim sklepom nakopal shod sovraštvo delu delih sveta, redno poročali o letini v raznih delih sveta, jočih stanov Neobhodno je potrebno, da bogatine bolj Posebno je potrebno, da dobimo točna poročila o letini v pritegnejo k plačevanju davkov Slabo uslug bi shod Ameriki, Rusiji jn Indiji, ker te dežele odločujejo cene žitu. naredil kmetijskim zastopnikom v državnem zboru s takim večje važnosti je pa bil drugi predmet, o ka- sklepom, ker bi otežil kako umno davčno reformo. Po terem se je posvetovalo 1896. se pregleda in na novo tem je govornik povedal, da so se zastopniki kmetov v 4iredi zemljiški kataster in določi zemljiški davek. Po za državnem zboru za to, da se bodo potegovali 1 da 408 i 't se za podlago osebnemu davku vzame čisti katastralni razumejo na razne spretke, kakor v orijentu, kjer dohodek, da kmetje ne bodo imeli sitrioisti ž naznanjeva- vsako besedo presučejo in napak tolmačijo. radi t njem svojih dohodkov. Koso še trije drugi govorniki go • ^ t Prva leta so bila nenavadno težavna in napake, ki vorili v jednakem zmislu, je shod soglasno odobril te na- jih je knez naredil, še dandanes v Bolgariji niso popol zore. Celo tisti so zanje glasovali, ko so poprej hoteli noma popravljene. Marsikaj bi bilo drugače vse nekaj druzega vtihotapiti, pa se jim rii posrečilo. Shod : ■ ■ ^ je sklenil v tem smislu peticijo na državni zbor in polje- da so bila prva leta kneževega vladanja bila drugačna. Knez Ale-ksander je prišel pač z najboljšim namenom v deželo. « • » • • delsko ministerstvo. Drugo leto bode zopet shod in se Ker je bil še jako mlad in se z upravnimi stvarmi pohode posvetoval o predlogih: poljedelskega ministra glede prej ni nikoli pečal, je umevno, da o civilnih stvareh ni na organizacijo kmetovalcev. dosti razumel. Dežela bi pa potrebovala skušenega in od- ločnega moža. Mladi knez se je pa dal preveč voditi do- do Kmetijske raznoterosti. Caj ob črnem morji. Blizu Batuma začel je neki poje zavarovana proti je zasadil 5000 grmov, ki so zrastli mačim in tujim svetovalcem. Tako je bila odprta pot sestnik saditi čaj. Čaj sadil je v dolini mrzlim vetroven! čevij visoko in dali blizu 100 funtov semena se drugo leto vse poseje. Prihodnjo pomlad bode prvo branj Na Češkem je pa neki posestnik blizu Cbrudima začel diti čaj in to tudi z dobrim vspehom. čaj sa- raznim intrigam. Zato je pa tudi jako menjal načela pri vladanji. Sedaj je vladal liberalno, sedaj pa zopet bolj strogo absolutistično. Bolgarija pa ni imela mož, ki bi bili sposobni za vladanje kneževine. Da je ob začetku bolgarske samostojnosti dobil v roke krmilo kak Stambolov, C Kako se popravi zasirjeno mleko. Znano je, kako bilo bi v Bolgariji vse dru ker dežela bi ne bila po neprijetno je, če se podinjam zasiri mleko, posebno, če ni- stala torišče političnih intrigantov majo druzega pri rokah. Tako mleko se popravi, če se vanj Knez pa tudi pri odu mogel dobiti nobene dene ekaj čiščene pepelike (potošlja) in se skuha veljave, ker ni imel lastnega premoženja in so vsi videli, da je navezan na kneževe dohodke. Bolgarski narod pa visoko ceni,denar, kakor skoro nobeden drugi in torej tudi vladar, ki ni imel denarja, pri njih ni mogel ime Grof Hartenau. (Dalje.) Varni so ga slovesno vsprejeli ruski komisar • • ki je do tedaj vodil upravo bolga- prave veljave. že S sestavo prve vlade je knez imel ve like težave. že S sestavo prvega začasnega ministerstva so bile Dondukov Korzakov nje Cankov in. več bolgarskih depute cij, Iz Varne je potoval preko Euščuka v Trnovo. Povsod mu je narod prirejal slovesne vsprejeme. Dne 8. julija je knez prisegel na bolgarsko ustavo pi ed velikim sobranjem v Trnovu. Dne 13. julija je knez prišel v Sredec, kjer je bil seveda slovesen vsprejem. « Kakor smo že zadnjič omenili, knez ni govoril nobe- nega slovanskega jezika uščino je nekoliko lomil ko je prišel v Sredec. Sedaj se je začel učiti bolgarščine, in se jo je še precej hitro priučil. Pisanih bolgarskih rokopisov pa precej dolgo ni mogel čitati in tudi po na- da Nemec. Celo za ob- glasu se mu je dolgo poznalo, čevanje s svojimi ministri je precej časa moral imeti tol- mača ker mnogi francoščine in nemščine niso razumeli velike težave, posebno ker sta Cankov in Gešov bila drug drugemu jako nasprotna. Gešov je jako sposoben mož, Cankov je pa imel precej zaupanja pri narodu zaradi ve-licih zaslug njegovega očeta za narodno prebudo. Cankov je bil dalje časa v turški državni službi, kjer se je pred vsem privadil intrigovanja. Po posredovanji ruskega di-plomatičnega agenta Davidova je knez poklical konservativno ministerstvo. Ministerski predsednik je bil Stojanov Burmov iz Gabrova. Ta mož se je izobrazil v Rusiji in je bil najprej učitelj, potem časnikar in nato pa uradnik rnskega veleposlaništva v Carigradu. Potem so bili v mi-nisterstvu še Balabanov (vnanje stvari), Načevič (finance), Grekov (pravosodje), stari zdravnik in bivši profesor v Bukareštu dr. Atanasovič (nauk) in ruski generalni major Parensov. Vidi se, da so knezu bili sprva voditelji Rusi. Ministerstvo mu je pomagal sestaviti ruski zastopnik in ministerski predsednik je bil bivši ruski uradnik ter bil naklonjen Rusom in vojni minister je bil Rus. Rusija je torej takoj sprva dobila velik vpliv v Bolgariji ter knez sa pozneje še hudo čutili ta ruski vpliv. (Dalje sledi.) Knez je imel pri sebi štiri Nemce. Ruske in bolgarske pobučnike je prevzel od kneza Dondukova. Pisarna, katero je sprva vodil Stojilov, bila je popolnoma bolgarska. Sredci je knez občeval z mnogimi ljudmi. Dopoldne se je bavil navadno z državnimi posli, in vspre-jemal razne osebe, popoldne se je vozil na sprehode. Tudi plesov, veselic in pojedin pri dvoru ni manjkalo. Knez je nosil vedno vojaško obleko, civilnega v Bolgariji nikoli niso videli. Po letu je bival v Varni, Ruščuku ali pa v samostanu Rilo, večkrat je potoval tudi v inozem- Pillersdorf, Wessenberg, Schwarzenbeg, Buol, Rechberg, nad- Poučni in zabavni drobiž. Ministerski predsedniki v Avstriji. Od leta 1848. je bilo v Avstriji 19 ministerskih predsednikov in sicer Kolovrat,. stvo Za lov knez ni dosti maral Pri prebivalstvu je bil jako priljubljen. Imel je pa to napako, da je bil precej zgovoren, in ni vselej premišljal, kaj da bode rekel. To mu je pa večkrat jako škodovalo, ker nikjer se bolje ne postal ministerski predsednik. vojvoda Rainer, Belcredi, Beust, Kari Auersperg, Taaffe, Plener, St., Hasner, Potočki, Hohenvirart, Adolf Aue sperg, Stremayr,. Taaffe, VVindischgrätz. Najdalje je bil Taaffe, je vsega vkupe ministroval 15 14 leta. Imel je še 35 let, ko je prvi pot / 'S» I I > k •i \ r. ; « « r ' k -j I / y \ . ^ . rii • • • - II . • > . • . I 409 ! I I € € nekaj prijateljev naše družbe po zborovanji n Narodne sole u • (V, »iirwiiT^AifPS «iir^iin «tiTM ji^ dne 4. sept. zložehifi 5 kron; 6. g. Josip Benkoviö v Gori- čani v Istri ' 2 gld. 20 kr., ki jih je zložilo veselo omizje, na kroni: Kozini; g. ključa Rebek V: Ljubljani najdeni Presvetli cesar podaril je gasilnima društvoma na gospa Josipina Meden 1, ; krono gdc Emilija Grrkman v • UCl Igu 60 gld. in v Kropi 160 gld telj v Men / krono Iskreno se zahvaljujoč novim Eadovlj Častno gospe) meščanstvo podelil je občinski odbor v in starim dobrotaikom, ki že opetovano donašajo darov na na-Josipini Hoöevarjevi v Krškem vsled zaslug, rodni žrtvenik, oinerijamo slovenskemu občinstvu, da bi se se- ki jih je s svojo radodarno^tjo stekla za Radovlj » t daj, ko se je deča po mili domovini veselila d N Razstava, katero priredijo učiteljice na c. kr. stro-; kol ft • kovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo bo dne 10 tudi v prav obilni meri spominjalo nad 1000 otrok in 11. decembra 1893 od ure dopoludne do ki jih poučuje in podpira naša « ure popo Vodstvo družbe sv. Cirila Metoda lud.ne odprta. Razstava bo v II. nadstropji šole (Virantova hiša) Izpred porotnega sodišča Dne 30 nov. stal in vhod Zvezdarskih ulic. Radogoju« so pristopili kot ustanovniki kom pred porotniki France Peteani, kateri je v noči od 10 11 junija t pri St Peterskem mostu v Ljubi } hlap I po 100 kron Simon Rutar, c kr. gimn. profesor v Lju- cija Valentina s kamenom po glavi ,udaril, ga potem 4 pal bij Ivan Gruden, c kr. davkar v pokoj Jo Lenarčič el-posestnik in dež. peslanec na Vrhniki Živeli vrli ro- * w ^ in ga hotel vreči čez most v Ljublj ko sta se približala dva domu je pa potem zbežal, vračajoča se gos poda Peteani doljubi ! je b obsoj na 1 let težke ječe 1. decembra t Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica obsojen je bil zaradi požiga in tatvine na deset let težke ječe družbe Cirila in Metoda v Ljubljani izdala poro čilo za 1. 1892/93. družnica 4 pokrovitelj 23letni Aleš Žgavc. Žgavc delal, je .kot prisilj z drugimi poročila povzamemo, da je imela po- prisilj ljubljanske prisilae delavnice .na Jeseaicah a le 1 ustanov 140 letnic iri 152 avgusta t l oi tam pobegnil, se potepal po Grorenjskem ukral podpornic, skupaj 311 članov.. Dohodkov je imela podružui 1006 gld. več obleke in zažgal potem v noči od 29. do 30 40 kr ki so se po odbitku stroškov izročili glav- nekje gusta v Orlah pri Ljubljani neki kozolec a v Pri drugi obrav nemu vodstvu Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali večje i zbirke razi] Jožef Jereb stnih knjig čč ßg pnika Fr navi istega dne so se imeli pred porotniki zagova^ati zaradi obdolžene goljufije Jurij Ferlič iz Zgornie Dobrave, Ožbalt Oli-Barborič in vani iz Todraža in Matija Jereb iz Hotavelj v škofjeloškem telj Mavrici] Sarabon v Ljublj in Fl okraju. Napomi so bili goljufije,zatoženi so poskušali Bukovec, župnik v Ti v Istri, knjižni dar zadnjega imeno nepostavno vknjiženje nekega, dolga izvesti Zatož so bili vanih gospodov smo prejeli zajedno z večjo zbirko knjig brano v pazinski okolici, za katero sta se triidila čc Li, in P. Emilijan. — Slavno na-Ivan 1 r e d - oproščeni sojen na Dne 2. decembra bil je pri prvi obravnavi ob ječe Janez Bitenc iz Stražiša pri Kr-anji l^ta težke » i Ootelj,. kapelan v. Kanfarnaru, ništvo Slov. Naroda" nam je poslalo XL. in XII zbirko pr- ron v skupnem znesku 660 kron 60 vinarjev, nabranih ker je pri nekem pretepu zabol tako močno z nožem v pluča in srca Jož Kristana, da je ta kmalu po tem umrl. h k drugi obravnavi obsojen je bil na Pri leta t^žke ječe 27letni od dne 9. septembra do 81 oktobra t L. trboveljska podru- France Podrekar izi Dolenj žnica po tajniku g. kapelanu Vrtnika za 1. 1893. 100 gld., Škof) Loki ker je dne 5. novembra vsled . nekega spora udaril tako močno s cepcem isto tako Zatičina Višnj gora Sent-Vid po prvomestniku g. notarju Pirnatu 100 gold., prvomestnik kostanjeviške podru po tretj obravnavi sedel Pri na zatožni klopi 541etni Blaž Šnedic Janeza Demšarja, da je ta čez štiri dni umrl g. notar Hudovernik Čisti donesek tamošnje veselice vanov" in domače podružnice 82 gold Josip Oblak Sa bla iz Kokrice, ki je vsled nekega spora Pavlu Omanu prizadjal s kolom močno telesno poškodbo. Šnedic bil je obsojen na dve gajnik idrijske podružnice, 79 gold. 75 kr. kot čisti dobiček leti težke ječe. Dne 4 t m zagovarjati so se imeli pred sta jo tamošnja moška in ženska podružnica pri- porotniki veselice, redili 20 avg. v korist našej družbi A V Mokrono v ^ • s tir kmetski fantje iz Rudnika pri Ljublj Ti C. g 34 gld . Virant, župnik in sicer* 20 gld. kot volilo pokojnega štirj fantj namreč, Janez Sefic, Janez Selan, Janez Taškar m Martina Jurič iz St. Euperta; 12 gold, čisti dohodek v na- Jožeta Pezdi Oimerman napali so, domu se vračajoče bizoviške fante _ _ <__- •_______ __ - - —^ - Jak. Miheliča in Miha Dimnika. Pri tem na- mene družbe osnovane veselice in 2 gld. zaostale udnine; padu je bil Jožef Pezdir prehoden v glavo z gnojnimi vilami so bili Selan si. ormožka posojilnica 15 gold.; prijatelj naše družbe v Ma- in sicer tako, da je drugi dan^ umrl. Obsoj riboru 26 kron, nabranih ob veselem godovanji prebl gdč. Te- na 6 let težke ječe, istotako Šefic, Taškar pa na štiri in Gi režije Pöschlove; domoljubi iz Starega Trga pri Rakeku 12 merman na tri leta težke ječe. gold 21 Pri drugi obravnavi istega 30 kr., narodne kazni c. Keček kapelan v Hočah, dne obsojen je bil 201etni Anton Dolinar iz Zminca pri Skofj kron e k nabranih na primicji v Leskovici v Halozah kot Loki na 6 let težke ječe, ker je v nekem poboji prizadjal z navzočih čč kapelanov kovič 16 kron, ki so jih darovali v Kamniku: jač iz Komende 5 kron, g. Fran Majdič iz Jarš 2 kroni Yekoslav Ben- nožem Anton Sinku smrtno rano, Jožetu Zadnikarju pa težko in . Andrej Me- Francetu Martilaku lahko telesno poškodbo. Nesreča. Minoli petek postojinskem kolodvoru dr. J. Dereani, Viktor Grregorič, Josip Roth Rutter, Josip prišel sprevodnik Vincenc Saj tako nesrečno mej „pufferj u Sandri dr K Schmidinger Aug Terpinc, Veseljak in V dveh vagonov da mu Benkovič po 1 krono; g. Anton Brezovnik, učitelj v Vojniku je v malo minutah umrl je popolnoma pretrlo trebuh led Česar pri žek Celj 15 kron, ki so jih darovali: zdravnik g. dr. A. Zi Ponarejalce srebrnih goldinarjev zasačili so v C. župnik Andrej Vodušek kapelan M. Graberc, Cerengrobu pri Skofli Loki. Dobili se pri njih več ponarejenih Karol Vrečar, veleposestnik in družba pri Vrečarj po 2 goldinarjev in za to potrebnega gradiva kroni g. Fr. Uratarič, trgovec, gospa Kati Švab iz St. Pavla, gdč. Tončika Vrečar, gdč. Maričika Uratarič, ing. A. Brezovnik po 1 krono ;. č. g, Franc Schweiger, župnik na Radovici v C. Franc Pečnik, kapelan v Braslovičah, 9 darovali Jerone. • V m C. g. Josip Kolarič kroni 5 gld.; ki so jih Vinko Kolar Živo je pokopala svoje novorojeno dete neka dekla blizu Stockerau-a na Češkem. Te dni so jo zaprli. Ponarejalci bankovcev Budimpešti je limrl Alfonzij Razlag 1 krono, gospa Ana Bizjak pošiljatelj kroni Hinko Kavčiču v spomin krono gld. ; neki Lenoch^ o katerem so mislili, da je glava ponarejalcev bankovcev. Po njegovi smrti sta šla k ženi njegovi dva civilna policista in rekla da sta bila sodelovca pokojnikova in sedaj 410 potrebujeta stroje, da bodo nedaljevala delö. Žena je verjela. sklenil, da se hoče 30krat oženiti in je baje sedaj jako srečen Dala je jima, kar sta zahtevala in povedala Se nekatere sode- ko vidi da se mu je treba le še trikrat, pa bode dosegel svoj lovce pokojnika, katete so po tem seveda hitro zaprli.: namen loi let star je umrl v Pečuhu na Ogerskem bivši Nesreča na morji. Neki parnik, gozdar kneza Waldsteina gosp. Josip Doner. Bil je skoro do Novega Yorka v Havano je jel goreti. Vžgal se ladnjega trdnega zdravja. Pokojnik je bil rojen v Gradci. ladiji. vozil iz je špirit na Vse prizadevanje, da pogasili ogenj, bilo je zastonj. Profesor se vrši sedaj sodoja morilec. V Oportu na Portugalskem Nekaj ljudij je utonilo, nekaj zgorelo. Nekateri so se hoteli preiskava proti doktorju Urbinu de rešiti s čolnom. se je preobrnil. Večina od teh jih poto- Freitas, profesorju zdravilstva na tamošnji veliki šoli. Ta mož je bil znan po svojih učenih preiskavah o rastlinskih strupovih. Te svoje vednosti se je pa posluževal na grozovit način, da bi tako dobil vse premoženje svojega tasta znašajoča več milijonov. Nekoč je povabil k sebi svojega svaka na kosilo in ga pri tem zastrupil, da je umrl. Trem otrokom svakovim, ki so mu bili zaradi dedščine na potu je poslal zastrupljenih bonbonov, jeden je tudi umrl. Zastrupil je znanega bogatega sorodnika njegovega tasta, ker mu je bil zaradi dedščine na potu. S strupom je spravil s sveta rednega profesorja na veliki šoli. da je prišel na njegovo mesto, ker je bil sam poprej redni protesor. nilo. Le nekaj malega jih je priplavalo na suho — Velika poštna tatvina. Na kolodvoru Oisnel na Francoskem je nekdo ukradel dve vreči s pismi, v katerih je bilo vrednosti 300 tisoč frankov. 70 neveljavnih zakonov. V Sollingenu je zbolel tamošnji stanovski uradnik. Vsled tega so nadžupan in njegovi uradniki poročili 70 oseb. Eer pa za to niso bili dobili dovoljenja, je teh 70 zakonov postavno neveljavno. izvan- Loterijske srečke. v Brnu dne decern., t. I Anarhisti v Orleansu. Ker je vsled tega, da so Na Dunaji dne 2. decern, t. 1 peklenska stroja bila iz Orleansa poslana nemškemu cesarju in V Gradci dne 2. decern, t. 1 kancelarju, je policija več hiš v tem mestu preiskala. V neki hiši je našla 20 metrov dolg rov, v njem pa mnogo dinamita in druzih razstrelil ter priprav za izdelovanje bomb. Tri osebe so takoj zaprli. Velika nesreča na železnici. Dne 29. m. m. 82, 39, 72, 68, 58, 86, 53, 89, . 41. , 31. 88, 70. zjutraj ta na kolodvoru v Limitu blizu Milana trčila vkupe Tržne cene. v Ljubljani dne 29 novem. 1893. Pšenica gld 8 50 kr. rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 7 50 kr., poštni in tov vlak Stroj sta se razdrobila. Več vagonov ajda gld. 8 50 kr., proso gld. • « kr., turšica gld. osebnega vlaka se preobrnilo in začeli so goreti, ker so leča gld. 13 kr.. grah gld. 12 kr.. fižol gld. kr., kr. popokale plinove cevi. Požar je bil strašen. Ljudje se niso (Vse cene veljajo za 100 kgr.) mogli rešiti, ker so jih trdno držali deli zdrobljenih gorečih vagonov. Tako jih je zgorelo nad 40 Pri večini se ne more koDŠtatovati, kdo so. Ljudje bi Jim bili radi pomogli, pa niso mogli. Nekatere so že opečene izvlekli Jz vozov. Eešili so Nemko, ki je imela majhno deklico v naročji. Ko je mati za- pazila da ima dekle na glavi veliko rano in je mrtvo, je zno- rela. Francoska pevkinja Liza Frandin se je srečno rešila, ali zgorela jej je vsa prtljaga, ki se ceni 800.000 gld Zaprli i i i so tri železniške stražnike te nesreče. Omeniti je t. pa tudi, da so tudi dolgoprsteži bili takoj zraven. Jednega so i i prijeli ko ravno pobral neke dragocenosti mestu ne- sreče našli so več nemških in angleških zlatih denarjev i > i k kaplj ice « Predrzen ropar neko trafiko na Dunaj 1. za plin t. m zvečer prišel kacih 30 let star človek ki je dne jprl i a izgotovljene v lekarni k „angelu varhu BRADY-a y Kromeriža (Moravsko) i seboj vnanja in notranja steklena vrata, ter takoj zaprl da je bila tema in sedaj je z nekim starim orodjem sreči i i udaril po prodajalki in jo v več krajih poškodoval neki drug sin hišnega vratarja opazil, da so vnanja vrata skoro popolnoma zaprta in da je notri tema, šel je očeta poklicat, ker je slutil nekaj hudega. Hitro so šli, vratar, njegov sin in še človek gledat, kaj da je. Koj so hoteli iz veže v prodajalnico ali vrata so bila zaprta, potem so pa šli na cesto. Tedaj priteče zločinec ven in zavpije: Uganite se. Prestašeni se niu uganejo, ali kmalu se toliko ohrabre, da jo udero za Pridružili so se še drugi ljudje in naposled so ga vjeli. obstrelil. i i ¥ SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (34 njim Pri sebi je hudobnež imel revolver. Jednega je potem se je pa še sam ustrelil. Pri njem so našli kacih 300 v se i > gld denarja, ki jih j.e ukral v trafiki, pa nobenega papirja, iz katerega bi se dalo posneti, kdo da je. Mrtev ni bil takoj, pač pa nezavesten in odnesli so ga v bolnico. Mojster v ločitvi zakonov. V Nogayi na Japonskem se je neki braiyevec ločil od svoje 26. žene in se 27krat oženil. Sedaj ja star 65 let. Ko je bil še mlad je neki i i i > • Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich; v Školji Loki: thutmmmftm^ dovljici: Dom Rizzoli Kari Fabiani; Alex. Roblek; v Novemmestu: Bergmann ; v Kamniku: . Blažek. Močnik; v Črnomlju: ii Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki A !