te«i N«jv«4ji tlormki dnumik • ZHruženiK driavtb V^jc e* vse leto • • • $6.00 Za pot lete.....$3.00 Zrn New York cele leto - S7.00 Za imnwiulfo celo leto $7.00 71 j GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Dally in the United State*. I»w>ed every day except Sundays •nd legal Hobday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHeLse* 3—1242 Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 3—1243 No. 100. — Stev, 100. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 29, 19 37—ČETRTEK, 29. APRILA 1937 Vol ume XLV—Letnik XLV. TRGOV. ZBORNICA NASPROTNA WAGNERJEVI POSTAVI STAVKA FRIFIRESTONE-U JE BILA UGODNO PORAVNANA; SEDEČI STAVKARJI OBSOJENI Po mnenju nekaterih bo posledica Wagnerjeve postave se večje število stavk. — "Pravice delavcev je treba vpostevati in spoštovati," pravi pomožni delavski tajnik. — Prvo glasovanje glede določbe WagnerjeVe postave. WASHINGTON, D. C., 28. aprila. — Govorni-ki na letni konferenci trgovske zbornice Združe ni h držav so zahtevali premembo Wagner jeve postave, ki daje delavcem pravico, da kolektivno določajo plače in delavske razmere in ki jo je zvezno najvišje sodišče razglasilo za ustavno. Posebno glasne so bile zahteve, da so delavske unije odgovorne za svoja dejanja. Lastnik Geometric Tool Company, James W. Hook iz New Haven, Conn., je rekel, da mora biti postava izpremenjena, ako hočejo, da bo družabni mir zavarovan. Delavci morajo izprevideti, da "jostava ne more v industrijo prinesti miru, temveč še večje spore, ako delodajalci pasivno sprejmejo enostransko postavo. Delo in kapital morata složno delati in skupno nositi odgovornost. Bivši predsednik trgovske zbornice J. D. Black »e rekel, da bo postava v sedanji obliki samo rodila večje in boljše stavke. Sedanji predsednik zbornice Harper Sibley je ekel, da problem odnošajev med delodajalci in de-I *vci ne more biti rešen z nasilnimi naredbami ali pa z enostranskim postavnim varstvom delavca in z odklonitvijo pravice delodajalcev. Tovarnar B. C. Heacock je rekel, naj bi delodajalci socijalne naloge izročili drugim in mesto da bi izdajali denar v dobrodelne namene, naj bi :zboljšali plače svojim uslužbencem. WASHINGTON. D. C., 28. aprila. — Na tukajšnji konvenciji trgovske zbornice Združenih Jržav je imel danes zelo začilen govor pomožni de-«avski podtajnik Edward F. McGrady, ki je resno svetoval delodajalcem, naj se ne zoperstavljajo de-avskemu gibanju, ki si je po vseh deželah na svetu začelo utirati pot. — Delavske pravice je treba vpostevati in spoštovati, — je vzkliknil. — Vsaka industrija se mora prilagoditi delavskim pravicam, ki so zajamčene v Wagnerjevi postavi. McGradyju so nekateri udeleženci navdušeno ploskali. AKRON, Ohio, 28. aprila.—Vodstvo Firestone 1 ire & Rubber Company je danes izjavilo, da se je sporazumelo z vodstvom United Rubber Workers of America (organizacije, ki je priključena Le-wisovemu odboru), in da se bo vrnilo na delo deset tisoč delavcev, ki stavkajo že izza 5. marca. Ta izjava je bila podana po konferenci med zastopniki družbe in unije. Konferenca je trajala nad tri ure. Vsebina pogodbe, ki bo jutri popoldne predložena stavkarjem v odobrenje, ni znana. — Glede delavskih pogojev, predvsem mezd in delovnega časa, ni bilo posebnih težkoč, dočim je zade la na velik odpor zahteva unije, naj bo edina zastopnica vseh delavcev. DETROIT, Mich., 28. aprila. — V tukajšnji tovarni Packard Motor Car Company so začeli de-delavci glasovati, če naj bo po Wagnerjevi postavi unija United Automobile Workers of America (),(MH> vojakov, poleg tega pa se 5(WM) komuni stifmih in anarhističnih rudarjev iz Asturije in .'JIMJ0 koinii-i:Mov iz Santamder.ja. Imajo dobro arfilerijo in drug modern vojni materijal ter okol? 1 aeroplanov. HKNDAYK, Francija, '27, j.nrila. — Mesti Durango in Kibar sta v ponedeljek padli fašistom v roke. Baski se neprestano umikajo po Ki milj dolgi eesti iz Durango do Bilbao. I»a>ki >o pričeli odhajati iz Kibarja v nedeljo ponoči, ko >o fašisti zasedli višini Aseon ; vi jo na trg. iiricta, od koder morejo po|>ol-iioma obvladati mesto. Kibar je izgledal kot druiri lruti. kajti irlo T ne-to j«* v plamenih. (»lavni stan generala Franca naznan ja, da so Baski vzeli .■» m*boj več tisoč civilistov, med •• itni mnogo žena in otrok te I reže po eesti proti Bilbao. Fašistični letalci tudi niso bombardirali umikajočih se Baskov, da ne bi izbili civilistov. BILBAO, španska, '27. apr. — Baskiška »vlada sicer ti proti založniku in pisatelju knjige "Coronation Commentary'*, ki popisuje Edvar-dovo vlado in njegov odstop zaradi velike krize, ki je nastaja. vsled njegovega sklepa, d:i s" poroči z Mrs. Walli AVar-field Simpson. Obtožnica prosi sodišče, da ■določi odškodnino in prepreči založniku William Heinemauu in pisatelju (reoffrev Dannisu da bi še dalje prodajala knjigo. Tožba je bila vložena navzlic temu, da je bila knjiga u-ma k njena s trga in se je žalož nik opravičil. Knjiga je kritična razprava o Edvardovern odstopu ter go vori o Ed'vardovi zapravljivi ljubezni ter označuje njegovo vlado kot "divjo, pijano in k neopravičenim vmešava ti je»:i nagnjeno.'' Edvard sicer želi, da bi bilo knjigo prepovedano prodajati t.idi v Združenih državah, to da razsodba v Angliji nima n»-kakega vpliva na druge države in ameriški založniki se že pripravljajo, da knjigo posta WASHINGTON. 1). ('., *JS. april. — Predsednik je naprosil kongres, da še odloži glasovanje o Miller - Tydings predlogi, rije namen je nadzirati cene blaga z varnostnimi znamkami v meddržavni trgovini. Predsednik »v svojem pismu ne j m»< I predsednika Gamerja, ki je predsednik senatne zboi-nice, svari pred neopravičenim |K)višanjem cen. kar ima za posledico višje življenjske sii oške. Roosevelt pravi dalje v svo jem pismu, da bodo indu tn-jalei in veletrgovei zlorabili« določbe Miller - Tydingsov predloge, ker jim bo dovoljevala določevanje cen. češ, da bo vsako zvišanje cen povzročilo med narodom veliko nevo-ljo. Zato 1h> kongres napravil e daj dobila koiiečue listine za ločitev zakona z E mestom feimpsonom. Vojvoda Windsor bo najbr-že ta teden odpotoval iz Wolf-ganga v Avstriji ter se bo in:-•siA-iil v Franciji. V Chateau de Cande, kjer živi Mrs. Simpson, bo prišel 3. maja in ser bo na gradu poročil dva tedna po kraljevem kronanju 12. maja. posvarjen, da zapusti Washington, ker bo drugače pokopan na Arlington pokopališču, je kot priča povedal, da so mu pomožni šerifi .John llickev, Marcus Aired, Allen Boles. F. "White in George Lee ponuja-li ako razstreli avtomobile mi lj-kili orga nizator jev. Howardo'va žena je izpovedala, da ji je pomožni šerif Tlickev ponujal $100, da bi n nijske delavce peljala na neko plesišče. Ponudbo pa je zavrnila. VELIKA MAJSKA PROSLAVA Pod (|pokroviteljstvom FoL: ]:Y-tival Council, v katerem so zastopane v s e narodnosti Greater New Yorka, bo v nedeljo, '2. maja v Prospect Park, Brooklyn velika letna majska proslava, na kateri bo zastopanih narodnosti. Pri letošnji proslavi je Folk Festival Council dal prednost Slovencem in je v parku postavil mlaj. okoli katerega bodo "Slovanovi*' pevci in neka trn naše rojakinje v narodnih nošah plesali domače slovenske plesi«. Proslava «■*» vrši ua Long Meadows na loth St W, Pro— peet Park. Korakanje medna rodnih skupin v narodnih nošah se prične iz Tcmii* JIouv? točno ob -.15 pojioldiie. V Prospect Park je mogoče priti tako-le: po BMT—Brighton Beach Train do Pros|ieet Park Station; ]>o IRT — Flat-bush Line do Prospect Park Plaza Station ter z DeKalb Avenue kiiro. POPLAVA v KANADI LONDON, Ontario, Kanada, 28. aprila. — Najhujša povoden j, ki se je spominja London, je sinoči drvi I a -kozi ulice ter zapustila za seboj |>et mrtvih in 60(>0 brez strehe. — -Mestu preti pomanjkanje vode in elektrike. Škodna na lastnini znaša o-koli $.{,000,000. Voda reke Thames stoji 28 čevljev nad normalno ter se je razlila |>o niestn, ki ima 80,000 prebivalcev, in po farmah v o-kolici. ZRAČNA ZVEZA RIM TOKIO RIM. Italija, 28. aprila. — Podtajnik v zračnem ministrstvu GiusepfH' Val le je naznanil, da se bodo v kratkem pri,-čeli poskusni poleti z aeropla-ni med Rimom in Tok i jem. Po poskusnih poletih pa bo pričet stalni zračni promet med Italijo in Japonski,. PURVIS NIMA SREČE V LJUBEZNI ADVERTISE in • GLAS NARODA" SAX ANTONIO, Texas, 28. aprila'. — Vedno smejoča se Janice Jarratt in molčeči Mel-vin trurvis hodita Tsak svojo |*ot. Purvis, ki je izvabil zloglasnega roparja Johna Dillinger-ja v past. je eno uro čakal v hotelu na svojo zaročenko. — Ker se mu je zdelo, da je lii predolgo, je odšel. Purvis se z vlakom pelje na svoj doni v San Franci-ec. M iss Jarratt j>a se nahaja pri svojih prijateljih v Victoria, I Texas, # JAPONSKA IMA 1148 NOVIH BOŽANSTEV TOKIO, Ja|>onska, 27. apr K japonskemu narodnemu panteouu, ki iina, kot pravijo japonske verske knjige "HO inirjad bogov'", je bilo dodani1* 11-18 novih božanstev z velikimi svečanostmi. Ta božanstva so vojaki, ki lan>ko leto padli v bojih -s kitajskimi roparji v Mančukuo. Svečanfisti so se vršile v slovitem Jasukimi templu vrli liriba Kutlan -v središču Toki-ja, kjer Japonci so božje čast" vse vojake, ki so pa» Hi v bojih proti tujemu sovražniku. Svečanosti so se vršile |xxl pokroviteljstvom cesarja Hirohita, ki je obiskal tempel, kjer je molil in počastil duhove od \ stanovi t ve moderne Japonske. Število Ja?K>ncev, ki so dosegli čast l>ožanstva, znaša 130.967. Svečanosti so se vršile •%" temi. Proti črnim stenam tem-j)ia so izgledali belo oblečeni Si nto duhovniki in vojaški častniki kot duhovi. Navzočih je bilo 3000 članov družin "svetnikov" in najvišji armad ni mornariški častniki. Družina je bila 'v takem strahu, da ni mogla niti nrcatcm, ko je njen mož zapustil mesto. Po prvem strelu j'-l-sislila, da je v jwei počil premog. Ko pa se je streljanje nadaljevalo, se je z otroei zatekla v spalnico. Bennett je bil zadet in je padel na tla. to-ki delavci. Preiuogar Tom Ferguson je povedal, da je bil u-streljen v pleča in je pokazal okrvavljeno srajco. Ko je bil pet dni v bolnišnici v Pineville so se njegovi prijatelji odločili, da ga prepeljejo na kak f'rug kraj. -ker so bili mnenja, bodo pomožni šerifi bolnišnico z dinamitom razstrelili. l^awrence Howard, ki j e prejšnji teden pričal, da je bil ZRAČNI NAPAD MADRID, Španska, u'8. apr. — Ko so ponoči .fašisti bombardirali Madrid, so žeiie z o-troci kričale in begalo po ulicah in mnogo jih je bilo raz-trganji na kose, ____ WARVVA" New York, Thursday, April 29, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJB7A* "Glas Naroda" (A OorpontlM) OWMd Md PubtUriMd ta mOVKNIO PUBLISHING OBHMMI d twat M—t__L nwiiiit, Tug ' Plaee oC trn i li i n ot thm corporation pad addnm of «bor* officer«: 6LAB NARODA (▼•tea of tka Pupli), Iamd Iwi Db7 JCxcept Sndaji and HoUdaji m «lo Mto tO« m AtnilTo tn h pol lata $3.00 I* Catrt lata fL80 Z« New York aa celo leto ...........$7.00 Za pol leta....................$8.60 Za Inozemstvo a« celo lato......$7.00 Za pol leta....................$8.00 Bvbecrlpttoa Yearly Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE podplat ln oaebnocti ae ne prlotenjejo. Denar naj ae blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e 1R tudi prejtoje bivaliKe nacsanl, da hitreje najdemo naslovniki. Advertisement on Agreement "QUa Naroda" lifaaja »teki dan lsvaemfti nedelj ln praznika« "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New I< Telephone: CHelsea 3—1242 N. f. TRGOVSKA ZBORNICA Na seji trgovske zbornice Združenih držav bo najvažnejša točka vprašanje od nosa je v industrije do delavstva. Delegati, ki so že prišli ua letno sejo, ki se prične t« ■ mi, so dognali, da je bilo v tem vprašanju že stavljenih najmanj šest različnih predlogov in da je to vprašanje zaradi ■prejetja Wagner j eve postave po najvišjem sodišču in vsled ■nnogth stavk postalo važnejše, kot kdaj poprej. Med predlogi, katere so poslale 'krajevne trgovske ^bor-liice, je več predlogov, ki žele, da je na tej seji dognana 4'juri-Hična odgovorno«!" delavskih unij. Nek predlog zahteva, da jo »prejeta zvezna postaiva, ki določa, da unije drže svoje pogodb-* ■n da so inkorporirane. Trgovska zbornica v Pori land, Ore., zahteva, tla zve-ina trgovska zbornica preišče delovanje radikalnih ivoditeljev, Bci se pri pridobivanju članov poslužujejo sile. Trgovska zborni -la v Whitter, Cal., pa zahteva, da zvezna vlada stavkujočim de-Bavoem ne daje ni kake podpore. Trgovska zbornica v Chicago, 111., zahteva od trgovske febornice Združenih držaiv, da se obrne na zvezno vlado t»»rt la državne in krajevne oblasti, da bo lastnina trdno zavarovana pred zaplembo katerekoli skupine. Nase težave in problemi v Ameriki, L Slovenci imamo poleg številnih slabih tudi mnogo tako dobrih lastnosti, da mi vedno bolj poganoma prihaja na misel: kako škoda. Ne zastran doibrih lastnosti, ampak zavoljo tega, ker smo tako majhen narod. Kaj bi vse dosegli tukaj in tam, da nas je vsaj kakih tridese milijonov. V Jugoslaviji tvorimo eno sa-tno banovino izmed devetih, ampak nas je precej manj, kakor eno devetino taju. V Ameriki nas bo mogoče še kakih storpetdeset tisoč, a smo tako razkropljeni, da izginja naselbina za naselbino. Edini kraj, koder nafc je malo več, je Cleveland, z okolico. Je potem še nekaj starih naselbin, kot Milwaukee, Chicago, Joliet in druge. A tudi po teli naselbinah pada naše število od dne do dne. Kaj bi vse ■zmogli, če bi nas bilo malo več. Vedno in vedno mi prihaja na misel cleveland-ska slovenska naselbina, ki je v teku let dvignila ugled našega človeka tako, da ga ne pozna samo milijonsko mesto, am-< pa k vsa država. Ni bilo število tisto, ki nam je pripomoglo do ugleda. Mnogo narodov je tam, ki so zastopani veliko -bolj po številu, a vendar se ne ve (tasti o njih. Nemci, Poljaki, Cehi, Lahi, Judje in mnogo drugih je, ki so Ištevilno dosti močnejši, a vendar nimajo niti izdaleč tistega poznanja in kredita, kakor mi. Vse to-le se lepo sliši, dokler so človeku ne zastavi vpraša-nje: kako dolgo? Naš živel j in kredit drže stari naselniki, ki so prišli sem. Res je nekaj tudi mladih, ki nosijo v sebi našo zavest — ampak jih ni dosti. In bojim se, da bodo v do-glednem čalsu še ti izginili iz vzroka, ker se ne bodo mogli j na nikogar naslanjati. Starejši bodo šli — velika večina mladine pa tudi. Pa kaj bi rekel večina: vsi pojdejo. Bo rekel kdo: enako se godi z drugimi narodi. Na prvi pogled se človeku adi, da je res tako. Če pa pogledam nekoliko globlje, vidim velikansko razliko. Medtem ko izginjamo mi brez sledu, puščajo veliki narodi močne narodne, kulturne in umetniške tradicije, ki žive v njihovih potomcih četudi ne znajo mogoče več svojega jezika. A ne samo to. Veliki narodi so ustvarili v zgodovini svojega razvoja velike duhove, velike može. V znanstvu, literaturi, zgodovini in umetnosti zadevaš vsakčas na njihova imena. In človek, četudi po-američanjen, čuti v njih nekaj svojega. Tn ta čut tvori vez, ki pomenja, da ni izgubljen. Nekak ponos živi v njem in nehote ufcmerja vse svoje delo in načrte »tako, da pomaga tistemu, kar je njegovo. Živim v New Yorku in imam priliko videti vse to v večji meri, kot kje drugod. Velike mesto premore nad dva milijona Judov, nad dva milijona Ital 'anov. Judje in Italijani \ drugi in tretji generaciji nisc sicer več tisto, kar je bila pr va. Mogoče ne znajo več svo jega jezika. A če bi rekel, d« so Američani v tistem pome ira besede, tkot poprej, bi m povedal resnfree. V »preteklo Mi je bilo namreč dosti druga •če. Vsi narodi, ki so prušl semkaj, so se zlivali v enotne celoto, ki jo poznamo kot A meričane. To je veljalo v veli ki meri se v časih, ko sem pri Bel jaz semkaj. * ® zadnjih petdeeetih leti* pa so pritisnili drugi narodi, pred vsem Judje, Italijani in drugi, ki so pa pokazali čisto drugače nmaterijal, kakor poprejšnji naselniki. Jud, Italijan — da naveden za vzgled samo dva — sta mogoče pozabila svoj jezik v drugi in tretji generaciji, nista pa pozaibila svojega rasnega čuta. In ne ,5-amo to. 'Zdi se celo, da se je ta čut razvil in poglobil tako, t da se prenaša brez -vsakih izgub od generacije do generacije. Vse to so opazili tudi stari Američani in posledica je bila, da smo dobili zakone, po katerih je naseljevanje silno omejeno. Za temi zakoni ni drugega vzroka, kakor da se narodi največjega naseljevanja ne morejo ali nočejo tako asimilirati ali poameričaniti, kakor ti mesta od prvega do zadnjeg . so ali v judovskih ali italijai - pkih rokah. To pomenja n i stotisoče dobrih mest, ki so k - prta takore&oc za vse drugi » In če prištejem k Italijanom i - Judom se Irce, tedaj sem p< - vedal večino, ki ima vse v rc i k ah. > Kako se stvari hitro izpn - minjajo, bi človek skoro d - verjel, če bi se ne godilo to pre - njegovimi očmi. Za vzgled m vajam volitve od leta 1928. Ki i kor znano, je tedaj kandidin Peter Zgaga za predsednika naših držav 8 znani "Liberty" liga« Alfred 11 Smith. On je bil tisti, ki je pregovoril tedaj še bolnega c predsednika Roosevelta, da n kandidira za governerja drža- 11 ve New York. In imeli so v I ozadju še tretjega zaveznika, v sedanjega governerja Lehma- ^ na, ki je seveda Jud. In rekli 1 so tako: Smith bo potegnil ka- ^ toličane, Roosevelt protestante H in Lehman Jude. Bile so torej volitve, katerih notranja r vez je bila vera. r Komaj osem let kasneje, to 1 je leta 1936, so ttadi nekateri £ privlekli ta New Yoreki načrt * na dan in izkušali ž n.fim vpli- ^ vati na volitve. Vsak se še r spominja Detroatiskega župni- -i ka Cougfhlina in njegovih po- ? Iftičnih pridig. MisMlo se je ? pred volitvami, da kontrolira 1 vsaj veliko večino katoliških * irlasov. Volitve so pa dokazale, t da je bilo komaj desetina to- ( liko ljudi za njim, kot je raču- 1 nal poprej. 1 Torej še ne v desetih letih se 1 je izpremenilo veliko. Čut na- 1 rodne pripadnosti odloča danes ' in zato se pred vsakimi volit- ' vami samo vpraša: 'rdo ima za • sabo judovske, italijanske in 1 irske glasove! h S takimi razmerami in s tem položajem moramo danes raču- ; nati Slovenci. Če nikamor ne moremo in ničesar ne dosežemo, se ne pravi s tem, da ne znamo ali da nismo vsaj tako zmožni, kakor drugi. Ampak j moči nam manjka, moči, majhni smo. Težko je človeku, ki vse to vidi in ve in kar ne more razumeti male politike našega naroda v starem kraju. Predno je ibila prilika in čas za to, smo j hoteli biti Jugoslovani, pa naj [karkoli že pomenja ta beseda. | Jaz vsaj sem jo razumel tako, da smo premajhni, da bi živeli »vse čase tsami zase in da se bomo prej ali slej naslonili na druge, večje bratske narode. A kaj vidim mesto tega? V naši domovini godejo o čistem slovenstvu — kar že to pomeni. Nižje na jugu so bratje Hrvatje, ki ne marajo in nočejo •biti drugega, kakor samo Hrvatje lin zopet Hrvatje. Se s Srbi ne marajo imeti nobene zveze, kaj šele spojitve, dasi ni med njimi prav nobene razlike. Bilo je po nekem sestanku, ko smo razpravljali o tistem zagonetnem vprašanju, ki je jako •podobno mojemu spominu iz mladih dni. Kadar je kdo umrl v vasi, so hodili potem teden dni molit rožni venec v tisto hišo. Kolikor se spominjam, je vodila to pobožnost za latvi-co mleka neka vaška ženica, ki je dostavila po običajnem rožnem vencu vselej ducat očena-šev v ta ali oni dobri namen. In eden je bil vselej z naslovom: za tiste duše, ki jili ni ne na tem ne na onem svetu. In tako se mi zdi primeroma lirvafško vprašanje. Med pogovorom sem torej vprašal prijatelja Hrvata, naj mi odgovori na sledeče vprašanje: "Na Hrvaškem imate v selu Hrvate in Srbe. Povej mi zdaj, kako se loči Hrvat od Srba in kakšna je pravzaprav razlika." \ "Nema razfike", mi pravi. V javnosti pa slišim vsak dan tako, kot bi bila Hrvat in Si^b i pes in mačka,'ki nimata drugega iskupnega, kakor boj. f Ker smo Slovenci jako majhen narod, sem mislil, da bi se ■ kje kako uveljavili pod skup-i nim imenom Jugoslovani. Der i lal sem .precej na to v New Yor-i ku — ali mislite, da sem kaj - dosegel? Če hočeš, da bo v a-t reni ples in boj, pokaži biku - rdečo cunjo, Hrvatu pa omeni . Jugoslovanstvo. In če jih pre-l pričuješ, da je Jugoslovanstvo - mnogo Starejše od uradnega - imena Jugoslavija, boš dosegel tiste utepehe, kakor če iz- - prašuješ zeljno glavo o življe-? nju in razmerah v zeljnatem I kraljestvu. Hrvatov je sicer precej več - kot nas, ampak v zadevah tra-1 dici je KU 6VGtOVH8£& pOHMUl* ■ ■ . ■ ■ ■ . . i ~ - i i ■ ■ sfcva so prav na tistem, kakor mi. Enako tudi Bulgari. Skupno bi sicer nekaj šteli, fotudi ne dosti. Ampak t prva je najvidnejša točka. Za drugo pa navajam: medseflbojno uničevanje Slovencev v malenkostnih osebnih bojih tukaj in tam. TEMNOPOLTI SVET SE PREBUJA Teninoi>oitiin narodom se je začelo vreme jasniti. — ■Mora, ki jih je dolga šetiri stolc-tja tlačila k tlom, izginja. IBelokožci ne bodo zavojevali več zemlje. So jo že, kolikor jim je bilo namenjeno in usojeno, na-pjočil bo pa čas, ko jo bodo začeli izgubljati kos za kosom. Zavojevanje Abcsinije je bilo njihovo zadnje tozadevno podvzetje. Temnopolti narodi so začeli u vi deva t i, da beli človek hi nepremagljiv; da ga je mogoče premagati z njegovim last-■iim orožjem, če se njegov -nasprotnik posluži njegove voja-»ke tehnike in njegovih iznajdb. Azijski in afriški narodi se prebujajo. Vsem |>reosnemajo. Vsi vzhc-fcni kulturni narodi, kakor Kitajci, Indici, Arabci in Turki fcoživljajo pod 'vplrvoui evropskega duhovnega življenja na-Irodtai preporod. Nazunaj prevzemajo evropsko civilizacijo, pri tem se Ipa trdno držo svojih narodnih tradicij. P red pravice, ki so jih tako dolgo uživali belokožci, se rušijo — na Kitajskem, na Turškem in .je bila najhujši u-darcc za bele osvojevalee. Deset let pozneje so premagali Ja ponci Ruse. Aaiglijo skrbi Indija. Rusijo Ja]>onska . . . Indijcev Anglija ne bo mogla več dolgo strahovati. Bnza slučaj vojne med Rm4 in Japonci, bodo imeli Rusi čez glavo dela, če se jim bo postilo spraviti na kolena svojega lisjaškoga nasprotnika. CMEasBB I ■ i..... I Jugo Slovanska Rat. Jednota aiTTtmLto. WHita iTpMbJ« liberalne )i»iw m | Mena. nezgode ali mmriL Im 185 petre- | -rrrT — Premoženje Nad Dva Miljoro Dolarjev ^ I . n | WOBAOJ.&LJ, it t: BAT, MINNESOTA U ■ - -min KDO JE KRIV? ' __ - , t Nisem moralist in ne Ikhii morale ne prodajal, ne ponujal. Omenil boni le tragičen slučaj, ki se je nedavno prii* lil iv New Yorku. V Brooklvnu je imel majhno brivnico Italijan Oesido. — Šestindvajset let je bil star, o-ženjen in oče majhnega otroka. Ko mu je bilo šestnajst let„ ga je ujela neka lahkoživka, kateri se je zahotelo mladega fanta. Baje ga je imela šest mesecev v svojih kremplji h. Fa/irta je okužila z boleznijo, Katere so še pred dvemi leti ni smelo v Ameriki javno imenovati, četudi je precejšen, odstotek ameriškega prebivalstva okužen ž njo in je tako strašna, da je že cele narode uničila. Je to spolna ibolezen in sv imenuje sifilis. V prvem stadiju je sifilis o-zdravljiv. Tudi v drugem ga je mogoče ozdra-viti. Vsak pošten zdravnik ve zdravilo zanj. In če je bolnik količkaj voljan, *e lahko ozdravi. Toda. kot sem rekel, do ne-cavna ni smelo časopisje pisati o tem. Če se je uredni'c drznil zapisati ime te usodne bolezni, se je izpostavil neva-r-r.osti, da njegovega časopisa :ie bo pošta dostavila naročnikom. Ossido je bil sifilitičen. Ta bolezen razkraja telo in udar ja na možgane. Ko je opazil stari Ossido na svojem sinu prva sumljiva znamenja, ga jo poslal k zdravniku. Zdravnik mu je parkrat \ brizgnil protistrup in je pri obravnavi povedal, da se je fan-T)obi- j «T1 Zj,p0]() obračati na bolje. — Fanta pa ni bilo več k njemu. Današnja mladina ima svojo pamet. Ossido je bil dvakrat aretiran, ker se je pregrešil nad mladimi dekleti. Obakrat je bil pa le milo sojen, kar je le še podžgalo nje-povo blazno strast. Nekega popoldne je zvabil v sobo za brivnico devetletno dekletce. Udaril jo je s kladivom po glavi, umoril in zadostil svoji strasti. Truplo je stlačil v žakelj ter ga odnesel tri blo ke daleč na stopnišče neke hiše. Naslednjega dne so ga a ret i-iali. Porotniki so ga proglasili krivega po prvem redu. in sodnik ga je obsodil na smrt. Neke noči v maju bo umrl na električnem stolu. In časopisje i>o preti njegovo smrtjo pisalo o njegovih zadnjih željah, o joku in molitvah sorodnikov, ki bodo obiskali, o njegovi zadnji večerji ter njegovem obnašanju, ko ga bodo privlekli v solio smrti. In zastopnik oblasti bo re kel, da je bilo "pravici zadoščeno". . . . S tem bo zadeva rešena — zanj in za družbo. Če bi imel Ossido kugo ali tifus — bolezni ki zahtevajo »vsako leto neizmerno manj žr-Itev kot jih zahteva sifilis — bi z'tfa imeli tako dolgo v bolnišnici ali v karanteni, da bi o-zdravel ali umrl. Imel je pa sifilis, torej bolezen. o kateri se do nedavna ni smelo v Ameriki ja-vno razpravljati. Ako bi ga po prvem pregre-sku obdržaK na varnem in ga ozdravili, bi bil danes morda pešten član človeške družbe. Toda družba se ni brigala zanj. Šele ko je storil pošastno »dejanje, so ga prijeli, obsodili ______________________ in ga bodo kaznovali, kakor do- Glas Naroda"—največ )__ Nad družbo se mhce ne zgra- Zakaj ne bi se naročili na ji slovenski dnevnik v Združenih državah. K_^__:_,_*____________ k ža, dasi je bila soudeleženka pri njegovem zločinu. New Yort TKuntlay, April 29, 1937 > - ^ LARGEST SLOVENE VAILT IN VJBJL Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin stirideset-letnica slovenskega društva Mr. A. G ril i na nam poroča iz Cleveland«. Nikakor ne moremo iti preko tega, da bi ne napisali v javnosti o dogodku, ki je za nas Slovence v Ameriki zgodovinski, osobito še radi tega, ker se stvar nanaša na žensko pionirsko -društvo, ki je praznovalo te dni 40-letnico svojega obstanka. To -društvo ima za seboj zgodovino, iz katere izhaja mnogo drugega društvenega razvoja med nami. Dne 17. aprila namreč je praznovalo društvo Srca Marije (staro) v Clevelandu svojo 40-letnico. Ustanovljeno je bilo 21. svečana 1897. Društvo je slavnost obhajalo zelo svečano ob veliki udeležbi. Nad 300 članic je še pri društvu, med te«mi sta živi samo še dve ustanoviteljici in sicer Mrs. M. J. Grdi na in pa Mrs. A. Lovšin, p. d. Burcova mati. Ker sem bil podpisani prav tistega leta prišel v Ameriko, ko se je to društvo ustanovilo in ker sem bil ves čas zainteresiran v društveno življenje ter bil v ozki zvezi z razvojem društev in ker -sem bil povabljen tudi jaz, da na banketu »pregovorim nekaj besed, -si štejem v dolžnost, da napišem tudi za javnost nekaj bflced, da zvedo še drugi, da je bila elevelandska metropola vedno med prvimi in takega 'bahatija nikakor nočemo prepustiti drugim. Cleveland first! Ker sem v popolnost mojega |»oročila potreboval več zgodovinskih |H»d»tkov, sem se obrnil na ustanoviteljici Mrs. Grdi na in Mrs. Lovšin. Toda 40 let je dolga doba in dolga doba tludi za naše skrbne in pridne matere, pa ne moreta dosti j>o-vedati iz prvih dni društva. Povedali pa sta mi, da je društvo ustanovil Anton Kline, ki je bil obenem tudi ustanovitelj sedanje Ameriške Domovine, ki hc je takrat nazvala Narodna beseda. Mrs. Grdina mi je povedala, da je bilo društvo u-stanovljeno v dvorani na St, Clair Ave. in 31. cesti. Takrat je bila slovenska naselbina vse bliže središča mosta, odkoder smo se počasi pomikali proti vzhodu. Oglasil sera se na domu Mrs Lovšin, ustanoviteljice, ki ni mogla biti na praznovanju društva radi bolelinosti. Hotel sem tudi od nje kaj zvedeti r zgodovini tega društva. Mrs Lovšin mi je takole rekla: "Veste, takrat ni nihče mis lil, da bo naše društvo obstale in to še tako dolgo. Takral ženske nismo imele časa baviti se s društvi. Imele smo bor darje in teh vedno dovolj, da jc bilo treba delati noč in dan. Pc hišah ni bilo pa nobene komod nosti ali priprav, da bi si dele okrajšale in olajšale. Peči sme morale kuriti z elrvmi in vode nositi z dvorišča, otroke e)skr bovati in kuhati ter prati ne prertrgoma. Torej kdo je ime časa misliti na društvo?" Mrs. I^ovšin je povedala gob istino. Istotako je bilo tudi : Mrs. Gndina, ki je bila tudi š< šivilja in kot trgovka vedno za poslcna 7. delom ter vzgojo svo jih številnih otrok. Mi«. Lovšin se je pe>časi dvU nila s stola ter šla pe>gledat "s skrinjo, če bi kaj našla o postat ku društva. Prinesla je dvoj ne knjižice: na eni se bere m platnicah: Pravila kranjskegf ženskega društva Sv. Srca Ma rije, Cleveland, O. Ustanovlje no 21. svečana 1897. Tisk tis kame Glas Naroda, 109 Green wioh St., New York. Vseh členov pravil je 20 i r so pravila primerno urejena Vidi se, da je g. Anton Klim vse dobro posnel od drugih, ta krat ie obstoječih oeških društev. Zanimiv je člen 1&, ki se glasi: Glavne seje so marca, junija, septembra in decembra. Člen 20. pa pove: Ta ustanovna pravila so bila prebrana pri rCdnili sedali elne 21. februarja, 21. marca in 6. aprila 1897. Na zadnji strani plaiuic so pa imena ustanovnic: Marija Lesk o v ic, Reza Fabjan, Reza Dulc, Marija Zakrajsek, Marija Bukovec, Ana Mikolič, Marija Grdina, Antonija Vovk, Neža Lunin, Frančiška Mervar, Marija Grdina TI.. Marija Marešič, Frančiška Hren. Ta pravila povedo veliko. Društvo je lahko hvaležno Mrs. Agnes Lovšin, ki jih je ohranila. Mrs. Lovšin ima pa še druga pravila, tiskana leta 1922 v Ameriški Domovini, v slovenskem in angleškem jeziku. Po sporex-ilu ustanovnic je pričelo društvo z malim ases-mentom, po 30c na mesec. Ko so se pa pojavili številni smrtni slučaji, so dvignile mesečni ase^ment na en dolar. Društvtf je bilo naraslo na 600 članic, pa so ga mnrvge pustile radi povečanega asesmenta. Članice so vedno znale skrbeti za napredek blagajne ter je danes to društvo najbogatejše. Denar ima izposojen in v bankah. Društvena blagajna premore nad $00,000, članic je pa nad 300. Da je pri društvu uspeh, je delo društvenih uradnic, ki so zmožne in vztrajne. Mrs. Julija Brezovar je uradnica pri i društvu že 30 let, dvajset let je predsednica. Mrs. Frank Pernic je blagajničarka že 20 let. Priznati moramo, da ženske v ničemer ne zaostajajo za nami moškimi. Pri tem je trčim pa še pomisliti, koliko so naše ženske prejšnje čase pretrpi »n Pri *om varčevale in se obenem še udejstvovale pri društvih. No, danes imamo po hišah razne udobnosti, da tudi ' ženskam ni t roba več toliko garati, kar je čisto prav. Narod je ponosen na pionirsko dnuštvo Srce Marije in mu ! čestita ob njegovi 40 letnici. DELO V KULTURNEM VRTU slovenec- alderman pogorelcevo poročilo S pota * čestita poročilo iz little falls Tukaj je ,po kratki bolezni umrl 15."aprila dobro znani rojak John Istenič. Pogreb se je vršil v soboto 17. aprila ob 10. uri dopoldne po katoliškem obredu. Pogreba se je udeležilo zelo dosti občinstva in sorodnikov ter članov ra-znili društev. Omenjeni je bil dolgoletni član društva sv. Jožefa J. S. K. J. in član Slov. Doma. Star je bil šele 54 let in rojen pri Lejgateu. vas Cevi ca. Tukaj za-phršča žalujočo soprogo in tri hčere, v starem kraju pa sestro v samostanu na Marofu pri Idriji. las se hitro pomika naprej, kulturni vrtovi v Clevelandu I*a So mali zaostali. j Z delom so* gibali samo toliko, da ga niso opustili in bodo seelaj lahko ponovno in spletno pričeli. Ta presledek je nastal rati i financ. Denarja je zmanjkalo, in čakali so, da so v Wasliingtonu zopet oelobrili dodatek, s katerim bi se to elelo izgotovilo. Dodatne vsote za naš in »še za druge vrtove so bile od vlade odobrene in izre>čene mestu, oziroma mestnemu oelboru, ki ima skrbeti, da predno se z delom nadaljuje, preišče, -če ima vsaka narodnost ta svoj denarni delež na razpolago po exl-stotkih, ki pripadajo vsaki narodnosti po vrsti, ki jo da vlada narodom. V ta namen so bili pozvani vsi CL»ntralni odborniki, ela izkažejo s knjigami in denarjem, ki je bil nabran od naroda v ta namen. V četrtek dne 17. aprila sva bila poavana tudi z blagajni-čarko Mrs. M. Kuhar, da pričava o naši financi. Ko sva dospela v urad, so naju zaslišali o vsem, kar (spada na račun kulturnega vrta. Ker je pa imela naša blagajničarka Mrs. Kuhar seboj vse knjige in elokumente ter prejemnice kakor tudi vrnjene čeke od plačanih računov, je bila zadeva prav jasna in umljiva. Najprej so naju prav lepo potolažili, ko so nama poelali proračun za okroglih sedem tisoč in še petsto po vrhu. da je to kvota, ki spada na našo narodnost ali na celo skupino kot Jugoslovane. Kar zoblo je naju toliko časa, da sva odprla knjige in dokazala, koliko smo že plačali za eno in drugo stvar. Končno sva pa tudi protestirala, ker je bilo od začetka rečeno, da smo dolžni samo to plačati, kar bomo potrošili za spomenike in za okraske. Samo za grmičje in rože sva imela račun s seboj za $3.500, na katerega je bilo že vplačanih $500. Ko sva vse to navedla v odgovor, so postali uradniki z nama bolje volje in začeli so delati poteze čez točke svojega računa. Obljubili so nama, da bodo v par dneh vso stvar še bolj preiskali. Drugi dan, na seji zastopnikov vseh narodov, ki se je vršila v županovi sobi mestne hiše (City Hall), je poročal Mr. Neuman, da so zadevo našega vrta in finance preiskali in da je tako prav in pravično, kakor sva midva •z Mrs. Kuhar sporočila. S tem se da razumeti, da bo naš vrt končno vendar to leto dogotovljen z elenarjem, ki ga je prispevala elržava in kar smo že prispevali mi iz blagajne za materijal in drugo, iz-vzemši seveda oni račun za nasade, ki sega v nael tri tise>č do- V Argo, 111. so imeli dne 20. aprila volitve za župana in aide •rntene. Stara stranka je doživela poraz, kakršnega ne pemni. V urade so bili izvoljeni večinoma mladi ljudje, prejšnji je ostal edinole župan, ki ima za seboj že se*lem terminov. Možak si ni za časa svojega uradovanja napravil denarja, ker je poštenjak, in zato so ponovno izvolili. Za aldermana je bil izvoljen tudi mladi Slovenec John Jalo ! vcc, sin znanega rojaka L. Ja-| lovca, kateri živi v Argo že 22 let in ima hotel. Mlade *mu alelennanu isknmo čast i tam o in smo prepričani, ela bo vestno in pošteno vršil svojo odgovorno službo. Stari-«ši so lahko pemosni nanj. V Minnesoti je kaj muhasto vreme. Zima ga še vedno vrti. Marec je bil sicer pokazal nekaj svoje mi lobe, toda pregovor pravi o marcu: "Ce ne nagaja z glavo, pa nagaja z repom.*' Po snežnih viharjih, ki so se pe>javljali konci marca, smo dospeli v april. Sne*g se le počasi taja. P.ticc otožno čivkajo, namesto da bi nam z veseljem oznanjale pomlad Z delom gre mnogo bolje. Vsi seveda še» niso zaposleni, ampak je videti pred delavskimi uradi še vedne> mnogo ne*za-poslenih. Reiosevelt je' mož beseda, vsak pa mora priznati, da ne zna in ne more elt lati čudežev. (V je* kde> okusil, je e>kusil on, kako znajo nekateri na-sprotovati stvari, pa naj bo še tako elobra. Na Oliisholm, Minn., bodo Slovenke, oziroma Jugoslovan-ke, članice Slovenske Že>nske Zveze št. 8., priredile elne 9. maja v Community Builelingu veliko svečanost na east niate-ram. Priredile bodo igro "And. rej in njegov zločin;*' ki jo bo režiral splošno znani radio-na-povedalec Frank Tekautz. Igra jc zelo pomembna. Dr. Te*rdan je poslal iz Jugoslavije* na Chisholni, Minn, več lepili skladb, ki beMle> porabljene za naš radio program na Hibbing. Minn. Tako nam bo dana prilika slišati najnovejše skladbe iz naše mile Slovenije. Dr. Terdan zapusti konci Uiese'ca junija Št. Vid nad Ljubljane) ter se poda v Združe»ne države, kjer bo obiskal več slo-venskih naselbin. Zlasti na Chisholnra se zelo pripravljajo na nje*gov spreje*m. Tukaj ima dr. Tertian mnogo sorexl-n i kov ter ožjih rojakov Ribni-čane»v. Ome'iiiti mora ni še enega gosta iz domovine namreč Vitala Voeluška, kateri nadaljuje delo, ki ga je pričel dr. Rer/.man — delo za spomenik velikega Rarage. Poleg tisočerih obis-kovalce*v hetmo imeli torej poleti v teh krajih tudi nekaj od-ličnib mož iz domovine. Matija Pogeirelc. PRILIKA ZA DRVARJE. C Reite poreiča Johnsonburg, Pa.: Tukaj gre še precej dobro z delom. Potrebujejo dosti elr-varjev. ki bi sekali bela drva. Plača je dobra. elele> je . < 'e koga veseli, naj mi piše. C. R.. Box 334, Johnsonburg, Pa. SLOVENSKA PESEM V OMREŽJU NBC. Dne* 22. maja ob času 11. redne konve*nci je SXPJ, bewlo rojaki po vsej Ameriki laliko si i-|šali slovensko pesem in slovensko be-edo po radijskem omrežju NBC. Za ta nastop, prvi te vrste v naši zgeidovini, se* elmži-jo vsi slovenski pevski zbori v Clevelandu. Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z D. i .i. _ i, SLOVENSKI Pe). ROKI larjev, na katerega smo že plačali vsoto $500. < 'emu sem vam )>oroeal o tem he/ste speiznali iz doelatnih vrstic. Kolekta se prične ali pa nadaljuje*, kakor se vzame. Ako berete elevelandske e"a-sopise, že veste, da vsi naroeli prire*jaje> posebne kolek te, ne-kateri |x> hišah, drugi v hotelih na banketih, v mestu itd. Nič se ne ustrašite, ideja o kulturnih vrtovih je tako velika, da presega vse naše žrtve. Kulturni vrtovi v Cleve-landu bexle> nekaj tako važnega, ela se bo o njih pisalo, ne samo sirom vse Amerike, marveč v elrugih delih sveta. Kulturne vrte>ve be>eb> heWlili gleelat »z vseh krajev Amerike in tudi ljudje iz drugih dežel. Kulturni vrtovi l>oelo pravi muzej na ]>rostem. Iz enega vrta se be> šlo v drugega in več dni časa bo vzelo, če bo hotel kdo vse preštudirati. Že to, kar se vidi sedaj, je mnogo več kakor smo kdaj pričakovali. Na seji v mestni hiši zadnji petek se je na široko ukrepalo, kako da bi nare>eli pri-šli elo ele-narja, ki je neobhmlno potre-ben za izpopolnitev vseh vrtov, ki so v (jelu sedaj. Razmotri-vali so in ugibali kakor delamo mi na sejah. Delen pore>ča: Mi smo naipravili na slavne>stnem banke»tu 800 eledarjev, Mrs. Mokris pa, "ki je zasteypnica za Slovaike in obenem tudi gl. tajnica Lige Kulturnih Vrtov, je poveidala, da je šla ikolelctat k raznim poeljetnikom in je de>-bila e»d šestih exl vsakega $100, skupaj $000. Zato je bila deležna velikega aplavza in je s te>m navdušila nas druge. ela se izgote»vi de*le> "odprta noč in dan so groba vrata.. V bolnišnici v Pitisburghu je te dni umrl 65-letni Joseph Ambrožič, znan v j*avnosti kot "Blind Joe", doma od Črnomlja v Beli Krajini. * V Clevelandu je umrl v St. Alexis bolni-šnici John Jamnik. Pokojni je bil star 49 let. Zapušča ženo Jedert in 7 otrok. Rojen je bil v ' Zavertače pri St. Vidu p> .cvčni na Dolenjskem, kjer zapuše^a eno sestro in dva brata. V Ameriki je bival 25 let. * Po dolgi bolezni je v Clevelandu umrl Anton Klaus, star 87 let. V Ameriiki je bival 26 let. Doma je bil yz Hudega konca pri sv. Gregoriju. V soboto večer je preminul v Clevelandu Frank Noda, poprej Notese, v starosti 55 let. Doma je bil iz Velkovca pri Krki na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. V No. Chicago, 111., je preminul Jože Drašler, doma iz Borovnice. Na posleelnji poti ga je spremilo okrog 150 avtomobilov. Zapustil je ženo, štiri sinove in eno hčer. V Jolliet, 111., je umrl na posledicah operacije J. Strle, do-ma iz Drnovega pri Leskoven pri Krškem, ki je " tu zapustil ženo in pet sinov. - , V namen, da se izgote>vi de*le> in de>seže naša kvota, naj služi teh le par vrstic: Reijaki od blizu in daleč, slišali ste o kulturnih vrtovih veliko, mogoče že vas kar jezi, ko še prosjačimo zanje. Nič se ne jezite. Mnogi ste svoje že naredili, in e>elbor nikakor ne želi, da bi eni vse naredili. Tega ni tre»ba. Nas Slovencev samih bi že bilo dovedj, ela' to za igračo izvršimo, exe imamo elobro voljo. Pri tem imamo pa še trate Srbe1, ki so svoj elel že skoro popolnoma izvršili, če se pa ewl-zovejo še brati Hrvati, ki so pod imenom 11 Jugoslovanskega vrta" tudi šteti, bo sitvar naravnost igrača. Ker je jx>tre-ba je, da je ele>bra volja. Oel-bor kulturnih vrtov želi, da bi bilo več darovalcev, četueli so elarovi manjši. To šteje več kakor štejejo velike vseite, ker je stvar naroela in ne posame*z-n i kov. Kakor ste zgoraj slišali, bo-elo vrtovi tako nekaj lepega, ela bodo sloveli tueli drugoel in jih bodo lioeli 1 i gledat tudi od drugoel obiskovalci in delegati raznih konvencij, ki se v našem velikem Clevelanelu vrše letno. Veliko rojakov je že bivalo v Clevelanelu in mnogo se jih be> še naselilo. Drugexl v Ameriki je še veliko na£ih rojakov ki so na narodnost ponosni in radi nekaj istore za ime svojega naroda. Da bo lažje umljivo, zakaj povdarjam vrednost vsakega kulturnega vrta, naj bo v ta namen povedano še to: Zelaj stojijo trije naši spomeniki v poe"*ast Baragi, Cankarju in Gregorčiču poleg "Njeguša", ki pripada ybski narodnosti. S tem pa ni rečeno, da boelo stali samo ti. Poleg omenjenih bo pre*stora že za 6—8 spomenikov, katere bomo od časa do e~*asa se pe>stavili. Prvi, kpte*-rega pričakujemo, bo spomenik škofu Strosmajerju za brate Hrvate. Oelbor se pripravlja že več mese^cev, ela izela pofeebno spominsko knjigo, ki bo vsebovala mnogo slik in popisov kultur- NOVICE IZ MILWAUKEE, WIS. Dne 21. aprila je umrl v o-krajni bolnišnici Joe Mwlved, star 56 let in doma oel Šoštanja v Savinjski dolini na Štajerskem. Stisnila ga je bolezen na srcu. V Ameriko je prised pred 30 leti in tu zapušča ženo, hčer. tri sinove, brata in s«-stro, v istarem kraju pa še enega brata in sestro. Iz okrajne bolnišnice se je vrnil 21-letni Ferdinand Er-cliuli, ki je bil operiran na želeni cu. Dva zakrinkana roparja sta ponoči »ugrabila 36-letnega Mathe»wa Koruca, ga odpeljala na ne»ko same>tne> mesto, mu vzela šest dolarjev in suknjo, nato pa ga vrgla iz avtomobila. Mož, ki je» šele pred kratkim zapustil bolniško pe>stelje> ter se v srenlo prvič pexlal na sprehod v mesto, je nate> vso noč v eležju taval pe> iiie»stu, dokler ga ni vsega premočenega zjut-rr.j našel neki policist ter ga spravil domov. Pore»čila sta >e Jane E rebuli in Wilbur DeBard. — Poročno dovoljenje sta vzela Fr. Kokalj in Jose*phine Pungerchar. SIMON UORZTČ t V ŠPANIJI. BIT Dne 21. aprila sta bila na Ely, Minn., v cerkvi sv. Antona .Pad. poročena Miss Pavlina Kovacli in Mr. Joseph Pish-ler. Nevesta je eelina hčerka Mr. in Mi*s. John Kovae-h. ženin pa sin pokojnega Josepha Pislilerja. bivšega gl. tajnika JSKJ in še živeeV matere Angele Pitshler. ki se ta čas nahaja v Roek Springs. Wyo. Mr. Pislilei- je zap<*slen v glavnem uradu JSKJ. — Mlademu paru želimo vse* najboljše*. * V >oboto je bila V Ridgewoo-bno še za časa, ko se je nahajal med nami vsem priljubljeni vladika naejškiof dr Gregorij Rozman iz Ljubljane. Ta knjiga bo zadnja izela ja v namenu kulturnega vrta. V njej bo popisano tudi, kaj naša stara elomovina misli o našem kulturnem elelu v A-meriki. Kelor bi daroval elolar, bo njegovo ime priobčeno v tistem časopisu, kjer je vital ta poiziv. Oni pa, ki bi elarovali $3.00, dobo prejeli knjigo brezplačno. Za darovalca $25 ali več bo oelbor naredil še več. Kelor je že ela rova 1 poprej dolar in doda še elva, bo tueli elele-žen knjige brezplačno. Knjiga bo izelelana jeseni, ko bexlo minule že vse prireditve, ki so v ta namen odrejene in be>do posnete v»?e slrke vrta in spomenikov. Bili kjerkoli, ste lahko deležni tega velikega kulturnega podjetja, ki je prvo svoje vrste v Ameriki. Za več pojasnil se obrnite na Oelbor ali začasno na A. Grdina, 1053 East 62ml St., Cleveland, Ohio. NAZNANILO IN ZAHVAI-A z žalostnim srcem naznanjamo vsem S4irtMlijik"iiif prijairljrm :ij znaiu-fui, i»ri-hritki> vrst o veliki izbili »i ]»rilju'»Ij»-ii>' iti nikdar |» > zaliljctir soproge in Lnatrr«' — JOHANE MEDEN ROJ. SERNEL ki je za vedno v Cu^hmIu zaspala ilne <». :ij>ri'-? I i K JT jm> iriiliwvni bolezni (a]M»i>lexy» v starosti 47 let. l'ok«»i»ana je l»ita dne le. april.i |h» katoliških obreilih v iHinlo. i'u. Pokojniea je "bila rojena v e*erkiii«-i, Jugoslavija, «liie 17. Junija lSSt». V Ameriki je bivala :M let. Tukaj zapusti žalujoet-ga w>i»r«ft Josepha Meden, dva sinova Josepha in Franka in lieer 1*avliuo Meden: v Cleveland, e».. brata Antona, brata .laco*« v ftuffalo, V., v Jugoslaviji |w brata Johna in eno sestro Mary Seruel. lAiraiu, U.. zapušča sestričiii, .Mrs. J-'raiwes Mejak in Mrs. Aj;-n«>s lHfUgan: v onualinda, l'abratranca Franka Zalarja in sestri-čno Mrs. Johaiio Matii-ic. V globoko dolžnost si štejemo, da s** iskrvuo zahvalimo vm-ui številnim sorodnikom, prijateljem in znamvtn, kf >o nam bili v tolaži »o ter naui jioujagali na t>u ali tlrugi način. Itavuo tako vsciu, ki so jo prišli pokropit ter vsem. ki so se udeležili jnigr^ba. l'risrena hvala vsem darovalcem številnih »rnrev in cvetlic lii sieer: Mr. in Mrs. Andy Urubukrli, Mr. in Mr-. Frank Kranjc. Mr. in Mrs. Frank Š vel t z, Mr. in Mrs. John Švigcl. Miss Mary eialligan. Mr. in Mrs. Joseph Maticic, Mr. in Mrs. Anton kernel iz Cleveland, <»., Mr. in 'Mt-s. Anton Iktnilwdi iz Uetroit, Mi' h., Mr. in Mrs. Ma then* Hribar. Mr. in Mrs. Kushlan, Mi» Margaret Kruiw, društvu št v. CO SM'J . Ihniverdaie High School in IJeaverdale, A. I'.. s. S. — Najprisn-nejša hvala vsem, ki so darovali za maše zadušu:-ce:"Mr. in Mrs. Frank Mejak, Luraln, O.. Mr. in Mrs. John l>ougaii, i^orain, e>., Mr. in Mrs. John Uigler. Cleveland, <>.. Mr. iu Mrs. Anton Hlad, 1'leveland, O., Mr. in Mrs. Anton Szalay, Mr. ill Mrs. Joseph Arhar in Miss Mary liallit;aii. IVrseliiio hvalo izrekamo Uev. Kayu-u za opravljen«* cerkvene i»l»rifle. Kavno tako izrekamo vsem znancem iu prijateljem iskn*t.?» hvalo, ki so tak<» blagohotno dali avtouiohiUf hrezplaCiio na r:iz|N>tago. Ako smo moginV ko^a izpustili, pros nio oprja in se jim ravno tako zahvalimo. Z veliko udeležbo ljudstva m* je udeležilo iH^frvlu tu«ll ilrnštvo štor. (Ml SNl'4., h katervuiu je |*okojiiiea pripadala in inu je bila tajnica. Pogreba se je udeležilo tudi društvo A. It. S. JJeaverdale, I'a. Predraga soproga iu mati, zapustila 4š nas. t«ida za pulila si na* prehitro in premno. Vsi suio Te s|NišrtovaIi iu ljubili. Želeli smo Te imeM m- mnogo let med nami, toda usoda Te je »nI nas ločila. Počivaj v miru, sveti naj Ti večna luč in lahka naj ti Ik> ameriška zemlji. Žalujoči ostali : JOSEPH MEDKN, soprog; JOSEPH in FRANK .MEDEN, sinova in PAVLINA MEDEN, hti. Vsi v IJoydell, Pa. New Ycarfc; Tkixx»day, AprH 29, i 937, TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VAU. JIlllll^lllllllllllllHi^^llllllllillllll POUČNE KNJIGE RAZNE PO VESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE lllWMllHIIW^IilllllllllllllllCTWIli KNJIGARNA "GLAS NARODA J J 216 WEST 18th STREET ZEMLJEVIDI MOUTVENKI /IGRE: S 2 s IS _____NEW YORK, N. Y. * _ Mispiiiipiiiih^^........ii i t m i niniiMniit^wm 111 u u mmun 111 n 11 tm mi 11 i inmmmit»gN\ /'^u imm i n mt tu............................... MANI • SPISI - POVESTI NMKJ3CU ■mm TERNOVC, (autor), reliefna ksrika-I tura I« ari nu Usti -------------------------------- 1 iinudviiimgBi iTM DNEVNIK, spisala Lniza Pesjaksva. — 1M strani. Cen* ------------------------ poleg Pavline Psjkove Je Luiza Pesjakova takoreko« edina teiuska, ki se J« koncem prej-finjega stoletja udejs»tvovala v slovenski knji-ievnoetl. Njeni spisi razodevajo Čutečo fen-ako doSo. NOCI. MALI JUNAK, »pisal F. M. De-■toJcvAL 153 strani. Ona------------------ Kratke povesti i* življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskesa romanopisca. K LE ELIZA, spisal EdmonO de Coneourt. 112 Cena ------------------------------------------- -60 .46 JERNAČ ZMAGOVAČ, 123 strani. Cena spisal H. Sienkiewics, .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tndl povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jik človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo ve-ene .75 .45 Coneoortova dela so polns fines ln zanimivosti. zlasti v risanju znafnjev, Njih nekateri so mojstrsko podani ln Ima človek med branjem vtis, da jmsamezne osebe sedijo sraj njega ln kramljajo t njim. K1HOT spis« I Miguel Cervantes. 158 str. Cena To Je klasično delo slavnega Bjmnskcca pisatelja. To Je satira na vlleOtvo, ki je ?ie vcl-no hotelo ohraniti svoj |n«hm ln veličino. ]ia ae nI zavedalo, da ie umira. "Don Kihot" apada me«l mojstrovine svetovne literature. .75 SLIKI, spisal K saver Me*ko. 193 strani. Cena .60 Dve čtrlci enega naSlh najboljši ti pisateljev vsebuje ta knjiga. -Njiva" ln 4'Starka". Obe sta molstersso tavrSenl. kot jih more aavrftltl etilnoie naš nelno-čutečl Meško. JLOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jlraaek. 182 strani. Cena --------------------------------- .60 O Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Oh čitanju ne mu ho «*lprl po-(> vaem nov svet. |*oln neslutenlh dogodkov. t? KAD. Spisal Knot Hanson. 210 strani. Cena JO Konian znanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velezanimlv in oilkriva nove h strani človeškega življenja. n ■8PODARICA SVETA. (Kari Flgilon) ...... M »ZDOVNIK. spisal Kari Maj. Dva ivezka. 266 In 156 strani. Cena .................. Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo ae s|M>minja njegovih romanov "V padUabovi senel", "Vlnetov". "iut." Itd. Dejanje "Gozdovnlka" ae vrf* na nekoč divjem ameriškem Zai*dn. .75 »MPAČI IN KOMUKSAKI Spisal Julij Zejer. 154 strani. Cena : Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki srso Jo do nedavna po-I' anali komaj po imenu. To Je pesem ljubezni f» la zvestobe. ni OfiNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 rt. A Cena Knjiga je posvečena onim. ki ao NI skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu ti- bomo Junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ________________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako žiro domišljijo kot Jo Je imel Francoz Jnles Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln. polet v stratosfero Itd. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena ........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje nsodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Al poslali v šole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjl«* ■*» pisane živahno. Ob čitanJu se ho moral čim-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Auj;. Šenoa ____75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Rojev s Turki ln grafičakL — "Zadnji kmečki pont" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Aenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisa; H. Murger. AVz str. Cena..J6 Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga svetovno znano deio. LISTKI. (Ks. Miško^ 144 stran! MALI IjORD. spisala Prances Hodgesoo net t. 183 strani. Cena ______________________ Bur- BREZNO In drage psvesti, 79 strani. Cena---- Frane J9 Nal lsboren pripovednik in pozna vatel j narave nudi čltatelju lejxKo naših krslev ln saalmivostl Is življenja naših lJudL I0T. Spisal F. M. Dostojevski. STIHI KNJIGE. Cena .............. S. 35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Birr" vsebuj* nad tisoč stranL F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena glavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec Izgublja in dobiva, poskuša na vae mogoče načine, splet-kari. doživlja ln pozablja, tod« strast do Igranja ga nikdar ae .75 PROZI, Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljndnega čudaka. I>eček je plod ameriške vzgoje, ki ne i»ozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slahlin. MALENKOSTI, spisal Ivsn Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strmi]. Cena -..........- Zanimiva povest lz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena------- Do skrajnosti napet roman Is modernega življenja. Oppenbeim je znani ang>«4U roan opl sec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... J30 JO 75 PLAT TS ONA, spisal LeenSd Andrejev. 121 sir Cena Poleg nsslovne jovestl slavnega roškega pisatelja vsebuje knjiga Se dve. naC3eC "Misel v megli" ln "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _____ POPOTNIKI, spisal Milan PugeiJ. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naše«* domačega Življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena ___________________________ Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanja. Njegov slog je izrazit, njecove misli so globoke ln mehke. Posebno Ženske so vnete za njegova dela. ___j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladindr Levstik. 144 stranL Cena------------------ Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovini uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L TorgenJev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega plsatelia. ii 1.25 JO J5 PRDIAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ces* JO Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. lil strani PRODANE DUŠE. spisal Joia Likov 1*. 166 str. Cena Kdor hoče veileti. kaj počno fašisti s našim ulmgim ljudstvom na Krasu, na* nrečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda ves. 84 strani. Cena ___________________________________________ Prgeovori, eseji In misli rta v nega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. etLm pričakovanjem Citati do konca. .75 J5 .70 ROMANTIČNE DUŠE, Cena_____ MIMO ŽIVLJENJA. Z? Ivan Cankar. 230 str. Cena JO MLADA LETA. (Jan. tL »rek), 188 str. MOŽJE. *»isal Emerson Hngb. 209 strani. CeanLM Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Gartin. 112 strani. Cere,-------- Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvlSku, a sredi pota omagajo. J5 NA&A VAS. Anten NevnCan. 224 V zvezku Je devet črtic povečini lz naBe lepe Štajerske. Pisatelj Novačsn je nedoegljiv mojster v opisovanja enačajev. SAŠA USTA, Cena ves. Milan Pngelj. 128 stranL — . .79 Bral.-----M Knjiga vsebuje dvsnsjst povesti pisatelja Pn-gijo. ki je posnel dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NA&I LJUDJE, spisal Al^s Zanimiva povest ls časov, ko so bill Francos! na Vipavskem. M EROTIKA, spisal Iva IS straaL Ona kOZMaN. Trda n- vsebuje M misli, ki so sa rodile v flo-prvlb letih svatoma vojne". 112 Bt- spominov nanj. OTOK, t tira na francoske pretekle la V tej knjigi Je stavni najbolj drsen In LVlJicL spisal Ivan Cankar 87 SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja, — 67 atranL Cena___________ SLIKA DORLANA GRATA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Oeaa ............n............L* To je eden nsjbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo ES BLAZNIMI« Pratika za leto 1937 Cena 25c s poitnino vrel "Glas Naroda" SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 sušal. Cena— .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 stranL Cena -50 NaS mojsterski pripovednik nam nndl v teb dveli svojih delih obilo dufievnega ulitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Scttner. 228 stranL Cena —————----------------- To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani- točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojiSču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .76 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano. 301 strani ..........1-2* TUNEL, spisal Bernhard Kellennann. 295 str. Cena 1A Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evroj»o in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tiaoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allans ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. \ VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena---------------------- -7» Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca. o Ijubezc*. - «orodnK« dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .3s Eden najboljilb spisov francoskega mojstra, vzeta lz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevace. 461 stranL Cena -------------------- 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame ▼ roko. V GORSKEM ZA*OTJU, spisal Anten Koder. 189 strani. Cena------------------------ M Zanimiva povest is prejfinjega stoletja. . VRTNAR, spisal Rabindranat Tagere. 195 str. Trde vez.____ .75 Mehke ves.---- .60 V knjigi je vsebovana globoka miru* modrost In srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Jesip Ogrinee. n str. Cena JO Zanimiva povest is časov prekrfecevanja koroških Slovencev. ROBSTVU, spisal Ivan MatUM. 256 stranL Trda ves. Cen__________1.28 Ivan Matičič je eden tistih redkih naSih ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih gro-zot ter posledic, ampak sna te£ vse pretresljivo opisa tL ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 stranL Cena - 75 Zvezek vsebuje povesti Milčtnskega. Premks ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis MUčia-skega -Mladih sanlkernefev lami Življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa. poslovenil I«. J. sa Ljudsko knjižico, ohsrcs 378 stranL in je Jako sanlmivo pissna povest Cena ............—...................... .75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Doetojev-jevakL L DEL 200 strani. II. DEL 212 str. t<— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja makih jetnikov takozvanih katorgah. ntrjnaln jetni-Stih taborih v SibirtjL ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejie delo slavnega roškega misleca. Nihče nI tako opisal duBevnostl zločinca kot ga Je opisal v tem ranami DostojevskL ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZAKJA, spisal Csama Dsria. 862 strani. Trda vez. Cwbl... «80 Cltatelj ae mora do aols nasmejatL ko Sta poglavja: Kako Je izfubll Napoleonov hoar nbo; Kako Je amd Saragooso; Kako Je u-btl "brata***: Kako ga Je hadič skniaL Itd. ZBRANI sna, m Š(mL cn. mnk). Cena 2£6 V tem ateaku m zbrani spisi naiega prvovrstnega pisatelja Maslja-PodUmbarskega, ld Je pogledal v Kraki svež ter deloval aa združenje ne samo Jugoslovanov, pač m Slo* vaaov v sploflnem. ZMAJ n B08N% Joo. Iv, Mi m straaL Osaa ................................................. .78 Boaran is krvave bosenika agodovlne. Boji a TuU; skora uefsejetne dogodiviSne; temeljit opts najbolj krava vs dsbs Bossneev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena ............................. Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska itovcst prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu Čltatelju. 79 wJyLf Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRD1ERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA RNJHi O P KEMI JENA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER ..........................-.................. BENEŠKA VEDEŽEVALKA .......................a... 35c BELGRAJSKI BISER ......................................3if BOŽIČNI DAROVI .................................-........35e BOJ IN ZMAGA .............................—...............2tte CVETINA BOROGRAJSKA ..................--------------45e CVETKE (pravljice stare In mlade)-------------30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ----------------25? DEVICA ORI.EANSKA ---------------------------------50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) -------------------4«e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK ........................................35c FRA DIAVOI.O ________________-................—........... 5«e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-činski. veselomodre humon-ske, 72 stnml JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) ....................................................3©c KRALJEVIČ IN BERAČ ______________________________30e KRVNA OSVETA (povest iz ah ruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO .......................25e MARKO SENJANIN, SMIVENSKI ROBINSON.... ?5c MAK ON. krščanski deček iz Libanona ..............2f»c MUSOLINO. ropar Kaiabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ ______________________________________________3T»e MALI KLATEŽ (spisal Mark Ttvain) ...............70e MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ...................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ......................................40e NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50c PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillinan. Cena ........ ^{0 PRISEGA HURONSKEGA G1.AVARJA. Povest iz starej.še misijonske zgotlovine kanadske. Spisal Ant. Huta resnica! Bil sem obojen na pet let prisilnega de-Z«laj je minilo že sedem let včeraj so me poklicali v pi-irno. Povtulali so mi, da so saibili pregledati moje listi-. o pravem času. In če so me Dovalj » starim oslom, ker bm tako dolgo imel potrpi je-j »ie 7. njimi." 44 Zakaj pa so te prav za pra'v loslafi sem?" 4 4 Ve«, bilo je tako. Napil »m se in som preveč govoril, |a sem dejal nokemu tovarišu, aj ga hudič natakne na goreee M le. Kako dolgo, sem dejal, \očete še biti pokorni tem Rv-|ovim, Trockijem, Radekom in iinovjevim ? To življenje jo M*sje životarjenje. V želodcih lam kruli in hodimo v capah lamorfto v oblekah, pa še j>ove-ičujete ta n*žim. Vsi, ki ste a vlado, niste prijatelji delav-tva, marveč razbojniki. Tako em rekel." 44In ti je kaj koristilo?" 44 Saj vidrš, obsodili me na mrt z ustreljitvijo. Pa me ni-o ustrelili. Ko.sem prišel pred odi^če, je netofo pripomnil, a je bilo škoda moje glave za-adi mojih rok. Poslali so me Sibirijo." Mesec dni pozneje je bil Pelt er Ivanovič zopet v Sibiriji. Ffvan Petrovič, ga je videl iu je 17.aču d en o vzkliknil: 44Kaj si prišel nazaj? Glej nu, jk.fi, pa sem mislil, da so te iz-lstili na svobodo! Kaj se je dilo?" Peter Ivanovič je pripovedo-«1: SMOLA "'Prišel sem domov in moja j prva po»t je bila v gostilno. Vi-1 no mi je razvezalo jezik. Sibi-i i ja me je izpa met ovala — žarel sem hvaliti prijatelje delavstva: Trockega, Badeka, Zinov-.i«"vn, in druge. In kaj sem doživel * Prijeli so me aretirali in 7oj>et poslali eein. Vrag razu- mi čuda revolucije! Zdaj sem zopet v Sibiriji!" 44Xa koliko let pa so te zdaj obsodili?" je pobaral tovariša Peter Ivanovič. 44 Zopet na pet?" 44Ne." je odvrnil Ivan Petrovič, 44topot so me obsodili na mnogo milejšo kazen: na dosmrtno ječo ..." WPA prispeva k zdravju otrok. Mala vojska WPA zdravstvenih pomočnikov daje vzrnali Vsenarodnemu j »ri za < leva n j u, la se zaščiti zdravje ameriških ,trok. »Štiri tisoč delavcev, zaposlenih na WPA projektih v šolali, klinikah, bolnišnicah In laboratorijih, posveča ves svoj čas zključno otrokom in preprečevanju otročkih bolezni. V vrstah teh delavcev so zdravniki, l>olničarkc, zoba rji in laboratorijski strokovnjaki. Njihovo lelovanje Obstoja iz preizkuše-vanja, imuniziranja, pregledovanja in lečenja otrok pred-^ohke in šolske dobe. Projekti so trojne splošne vrste: vsebujejo študije in klinične preiskave, da se ugotovi potreba posebnih oskrb, nadn-lje zdravniška, zobarska in u-mobolna pregledovanja in končno dejansko lečenje c. strani zdravnikov. V nekaterih slučajih, kjer kak WPA projekt razodeva potrebe zdravniške oskrbe, kakršno projekt sam ne more ponujati, preskrbuje se pomoč potom sodelovanja lokalnih zdravnikov ali s peci ja 1 tatov, ki nudijo prostovoljno osktfio ali pa zdravijo nl> malenkostnih pristojbinah. Bilo bi nemogoče' proceniti skupno levilo otrok, ki dobivajo )A>moč potom AVPA, brez-dvonino pa jih je mnogo miljo-nov. * Raznovrstne oskrbe vsebujejo lečenje zob. ušes, bezgavk, splošne telesne preidca-, ve, imuniziranje proti nalezljivim boleznim, pomoč za hrome in pohabljene otroke in ustano. vitev zdravilnih -središč, kot so podnevni tabori in zdravilišča za tuberkularne bolnike Vso to zdravniško pomoč ne Važno za potovanje. K*mr W> matenje« pMmxmtt v »IaH kraj ali dabltl ka?s od tam. jr patrelma. da Je pauten \ v«Hi ►IrsrH«. V hI rti M{r |Knr *u*nje V*« nmwnm dati poja-rfla in »«4» p«4r.b... presfcr+etl. Je pot-vanje »■!!— ■■ davaUenJe. KE-ENTRY P^KMIT I lili I mrej tnknj m llispliim fmvetflla la xagatavljaaee Vam. SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Tnvel Bureau) 216 West 18th Street •New York. N. Y. _____ smemo zmešati z nidirektno zdravstveno, pomočjo, ki jo priski^buje AVPA pod svojim programom. V< čina projektov za otroško zdravje je bila za-p oče t a na zahtevo državnih in mestnih zdravstvenih oblasti, šolskih svetov, državnih de-partmentov za javne gradnje in državnih vseučilišč. Federalni '.dravstveni urad prispeva z nadziranj;m omejenega števila na nekaterih poljih in tudi pre-!?leduj»» skoraj vse druge projekte na programu z ozirom na njihovo primernost in metode nadziranja. WPA delavci v šolali in po liišah pregledujejo oči stotiso-čerili otrok, odkrivajo ušesne' hibe% pregledujejo in čistijo zejfl)«', pre'iskujejo nevarnost j<--tike, tlaviee in lega rja in elosti-krat elajejo pe>polen lele^ni pre-^le^l v novo oelprtih šolskih klinikah. V tipične«m preijektu za pregledejvanje oči v CSiicakn pregleielali so oči 138,331 otrok v 254 šolah in 144 pregledoval-cev oči je otvorilo klinike v šolah, kjer se izvršuje velekorrst-no delo za popra vi jen je vida. V mestu New York je TriO.OOO MČrncev v javnih in župnijskih šolali imelo svoje oči pregledane. Mnogim se je vid popravil. Klinične raziskovalne štneli-je so morda najbe>lj da'e»kosež-ni in pomembne izmeej vseh projektov. Tmeli bodo za posledico rešitev nerštetih otrok v boelrčnosti. Izmed najpomemb ne.išjli so študije, ki se vršijo v New Yorku s serumi in vaei-nami in ki pokrivajo e>bcek." — To je eno tisočerih pričevanj, ki so jih hvaležni odjemalci Trinerjeve Angel ice poslali izdelovalcem tekom zadjnih 4() let. Seveda, to je izborna toni-ka v fakih slučajih okrevanja. In je brez primere, če trpite v sled slabša teka, zaprtja, občutka utrujenosti, nespee^nosti, glaveil>ola, ki ga povzročajo že-lodčni neredi, ter je tudi zelo uspešna pri preprečanju takega stanja. Trinerjeva Angelica j«' l>oniagala tolikim tisoe'em, ali se vam ne zdi, da bi se je izplačalo poskusiti ? Dobite jo lahko pri vse'li bol.jših lekarnarjih ali prodajalcih zdravil, če je na ne morete dobiti v svoji so-Kčini, pošljite $1.33 Joseph Triner Con).. 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111., in dobili bo-ste velikei elružinsko steklenico. 23 ounces. |>oštnine prosto. Po sleeliee* vam bodo pokazale, d?-ie' Trinerjefva Angelica tisto, kar bi morali inn'ti doma ved no pri rokah. I>ahko dobite tudi 1 r»*z]>lač<'n uzorec. če pošlji te* spodnji kn]»on na usti naslov. '_ k t — ^v^ L. Ganghofer: Grad Hubertus ^^ :: Roman :: Dept. R. 1'rosini. nošljllr mi l»rrr-platen vzorer Trinrrjeve An^e!ir-; Ime........................... Jesla.......................... Mesto, drža va ................ pravljajo v me*stih New Yeirk in Grand Rji piti s. Mich., z neko vakcino, e>d katere se pričakuje-da bo zaščitila otroke pred oslovskim kašlje«m. Drugi važni komad dela je oni s pršilom proti otroški paralizi. Eksperimenti, izvedeni na nekem WJ\A zelravstvene-m projektu v Alabami, so pokazali neverjetno nadepolnc rezultat". Študije niso še izpei-I '.lnjene, ali exlloeno pe»kazuje-jo, da raba pršila nima nikakib škodljivih pexsledic. Raba pa je že znatno zaustavila raz pus bolezni tekemi epidemije' na Jugu v zadnjem pedetju. 117. POGLAVJE Z nemo grozo je gospodična Kleesberg p«»-dušala zjutraj novico, da je Kiti ponoči izginila. Pismo, ki so ga našli v Kitini sobi, ji je e*l-vzelo sicer nekaj skrbi, te>ela nakopalo ji 11:1 ilavo nove in večje, Tako je bila razburjena, la ni več -vedela kaj počenja. Pri zajtrku si je nalila čaj v sladkornico (namesto v skouelieo, za ilelo je rabila ranjeno roko in vtaknila zdravo v svileno zanko. Poleni si je dala primaknili naslonjač k odprtemu oknu. Tu je sedela in s.i-njala pred e. Vedno znova je jemala Kitino j»i->mo v roke.-^Seveila! Morala je v Monakovo! •"'e je hotela ali ne! K Tasu? Tako! Ali re-' Samo k Tasu Pri mislih na grofa Eggeja jo je -prelete la mrzla grozit pe> hrbtu. Toda grof Egge je bil /n sedaj še daleč gori v svoji lovski ke>či. In navsezaelnje bo moral biti Vili vsega kriv. I^a-žje bo opravil z očetom >n be> lahko rekel, da je on pregovoril sestro, naj ga spremlja na p«»-ta. Ne, prva skrb ni bil i^rof Egge, temveč R«»-ln?rt! Izmišljala si je zgoelbo o nekem izletu, ki sta ga (napravila Vili in lviti. Gospodična Kleetfberg ni imela več priliki-, da bi to izmišljeno z-godl>o tudi prodala. Robert je že prav zarana se«lel na konja in odjezdil s -vojim .slugo, nihče ni vedel kam. Ko se je proti devetim vrnil na Hubertovo, je prišel v očetovo hišo tufdi nekdo drugi — na tujih no ga h. Ribič je bil na bregu hudournikove stru^-naše! "ponesrečencaNa svojih rokah je o»>-uesel mrliča v grad in roj razburjenih l judi ga 'v -premija! pri tem. Meel njimi je bil tudi Point.ne«-iev Andrei, ki ga je bilo kričanje ljudi zvabilo 'z Zaunerjeve hiše na e-esto. Sočutno je gledal mrtveca To.la njegova mlada sreča je- bila ta ko velika, da je» v njegovimi prefK>lneni srcu ni bile) kaj dosti prostora za usmiljenje. Ko je ta zmešana množica ljudi prišla p« brestnem drevoredu do kletke, so se orli v n je. splašili in prestrašeno butali ob jmliee. Star Moser, ki je baš nesel hrano ptičem, je bil o. grajskih ljudi prvi, ki je moral čuti in videti kaj se je dogodilo. Krvava skleda mu je padla ; rok. "Jezus Marija! Takšna nesreča! Že sino čl, ko je poginil orel, sem bil rekel: nič ne pome»ni." HALJE riti DE NAROČILA -driV^ve. bo dobil kniisre iz do movine naravnost na svoj nu slov. 1X2 | Patscheider je cbstal med vrati, dokler nje-;ov gospod ni izginil med cretjem. Potem je prenesel srnjaka v kuhinjo, pogasil ogenj is:. -tekel iz koče. Ko je prisi>el med gosto eretje, e zakašljal. Počasi se je prikazal kmet izza gr-na. Patscheider se je starčevemu pogledu iz--gnil. 44Muehltaler, poveilati »vam moram we. )če je vedno vreden usmiljenja. Toda izdati ne ne smete! Ne spravljajte moje družine v nesrečo!" Kmet je segel po klobuk in se odkril. "Zdaj /em vse! — Bog v nebesih, elaj mu »večni poboji" Prekrižal se je. Iti čez čas je vprašal:« 'Ali je biti moralo?" 4 4 Pomeril je name. V službi si iu imaš ženo n otroke. Zato misli pač vsak najprej na last-ie) keižo." Kmet je prikimal. "Veelno sem mu pravil, in i me maral poslušati! Zelaj mora trpeti. In oče . njim!" Počasi je dvignil e>či. "Kakor sem vi-!el, ti je malo hudo. (Movek je le človek. In pač ♦ekaj drugega ko kakšen srnjak." 4'Da, Muehltaler!" Spet je bilo tibo med njima. 44Kje pa leži?" 44Ali bi mi ga pomagal zanesti do lju'li.'" Patscheielerju se je oelgovor zatikal. 44Trda reč zii naju dva: oče in jaz, lovec! In skazilo ga ho gotovo že- tudi. A bodi v božjem imenu! Da bo vsaj po krščansko pokqpan! Drugo mu bo Be>«r že oe I pustil. Saj je dober mož naš Bog." Prešla sta že nekaj poti, ko je zamrmral sta ree v brado: 44Ene -aine beseeKce mi ni povedal gospod gre>f!" 4*K«*r o tem nič ne ve. Nisem nič javil." "Tako, nič javil.' Prani lovec si, ki tako varil je»š svoje'ga gos|K»da.M Patse-heider je* potegnil kmeta v sene-o za i;rin. "Tam doli spodaj gre čez jaso. ('e- se ozre. me mora videti. In ev-e me vidi, sem ob službo." Lovec si je po nepotrebnem elelal skrbi. Grof Egge je» lienlil svojo pot, .ne da bi se le kdaj ozrl. Ko je prišel do roba planinskih paš-uikov, je sedel ]>od skalno steno na debeli grlice. položil si puško (Vz kolena in >e zagledal doli proti gozdu, iz katere'ga se je »vila e>el Jezer >kega gor steza, i>oelobna drobni, beli črti. 1 Tu jih je moral že od elaleč ogledati, kadar i;ode> prišli, da bi ga ]K>kLie-ali domov. Za kulisami z Edtvin-om C. Hill-oai ."TDWIN C. HILL, ki broadca^.a **Votir N"e*$ Pai-atic" pet juter vsak teder. od ponedeljka do petka, K je pred leti proslavil, da je iiajboljc oblečni izt.ied \ teli aewyorskih časnikarjev. Ta sloves zasluii. v časi pa natakne nase tudi naj stare j io obleko, kar jih tnore dobiti, in se "postavlja" i njo, kot vidite na gornjih dveh slikah. Rad ribari, in slika na levi dokazuje, da jih tudi zna loviti. V rokah drži vrvico s ribami, ki jih je nalovil v mrzlem vodovju King in 'Bartlclt jezera ▼ severozapadnenj 'delu Maine. Druga slika ga predstavlja klatecega se po gozdu s svojim priljubljenim psom. Obe sliki razodevata človeško stran tega moža. Iti je proslavil s optaqrraniem do- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi n? hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z »VI aye m v §*Padisahovi senci'* pri 'Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti*'> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I ! IZ It A« ADA V STAMBUL 4 knjige, a slikami. €27 s* rani Vsebina : Smrt Mohamed Bonna; Karavana smrti; Na begu v Gorupa; Drotba Ku Nacr Cena________lil KRIŽEM PO JUTROVRM 4 knjige, SM strani, a slikami Vrehlos; Jezero smrti; MoJ roman oft Nilu; Kako sem v Mefcku romal; Pri 6amarib; lini Jesidl Orna_________IM PO OIVAM SI RDI8TANI' 4 knjige. 694 rtrani. • nitkami Vsebina: AmadlJa * Be* a Jefe; Krona sveta; UH dvema ««njema (Sean______lil Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem sapadn; Keftenl milijoni; iK-dl« Cms __________JJt V (iOKAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Si men; Zaroaa z zaprekami: V go.*'>b-njaku: Mobamedauakl svetni* Cen ____________Ui PO DKŽCU SklPRARJKV 4 knjige, s allkmnL »77 strani Vsebina: Brata AladfIja; Kote e soteski; Mlridlt; Ob Vardarju Cen ..................1JI wiNtrrov IZ knjig, s sllkand. 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem za padu; Za življenje; Nfio-fl. lepa Indljanka; Prokleatvo zlata; detektiva; Uerf Komadi In Apačl; Na nevarnih |iotih; Wlnnetorov romati; Hana Kar; Prt KonsoOb; Wlnnetova smrt; Win-net ova oporoka __IM "Your News Parade" je pod po-krovueljstvom Ludrr Strike cigaret, cigarete, ki nudi zučito grla potom izključnega procesa praženja — pro-««a, Ici odstrani gotove rezke dra-mjivce, la so navzoči t vsakem SATAN IN I&KAMOT U k nji«. • slikami, 1794 strani Vsebina: Izaeljenci; Turns Betar; Na Meda; Nevarnosti nasproti: Aimaden; V treh «eUk greta; Naročite jih lahko pri: t u t i 4 knjige, s »llknml, 997 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; too —: Rib. In njegova poslednja pot AM KNJIGARNI 216 West I8th Street SBBBBBH^HBaBB "Glas Naroda" New York, N. Y. "0L19 New York, Thursday, April 29, 1937 TBE tJRrmr vwvtpwk VAJLT TK VBH. TAKOgAMAB bJugoslavije. ROMAN 11 ŽIVLJENJA ZA "6LAS NAROOA" PRIREDIL: I. H. OG ?o Čudežna rešitev brodo-lomcev. Ko jo strašno neurje dvigalo < irronme valove na Dunaju in Savi pri Zemumi. so je razbilo in potopilo ver pl;»--ui!i ob_ jektov in ljudje, ki .«o slali na brojru so hili tudi prič; ohupnili borb himlolomcev z valovi. Pretresljivi prizori so bili povod v<-sti o številnih Miirtnih žrtvah. Xa nekem ba.^ru, ki se je prevrnil, je hilo Jo ljudi in naglo so je razširila vest. da s<> vsi utonili. Pozneje se je izkazalo, delavcev. Mno«*i ljudje so z brega opazovali, kako so s<* nwri eneži borili z l»esriimi valovi. Čoln je premetavalo kakor lupino. Celo uro m» z bre-s ga ljudje opazovali strašno borbo. S,,j,. naslednji dan se je doznalo, da je tudi tem hro. temvee 7 Illladill j delavcev i 11 uslužbencev na raznih plovnih objektih, imeli pa I samo dvoje Vesel. Med obup-j nimi napori da bi eoln okrenilil proti bregu, se jo eno veslo zlo-! milo. z i -talim pa se ooln sploh j ni dalo ver voditi. Coin :; IRVING A V K., BROOK-LYNC, VAŽNA SEJA DEL MCA R.l EV SL< »VENSKE kamor je pribežal pred njimi, oklali z noži. Kanjon j«» tudi, Evič r»ogdan. gledališki iirra ; lec. rojen leta 1!»12 v Zagrebu, ki je slučajno zašel m««d pretepajoče Študente. Obiteljska tragedija. V tirubišnem polju so je kmet Malikovič že pred loti spil s svojo ženo. ki ga je naposled zapustila iu so preselila k svoji omožeui hčerki. Ko je nedavno žena hudo zbolela je ni i..ož nikdar obiskal, a ko je umirala je naročil cigane, da so svirali pod njenim oknom. \ e j«« zgražala nad si-rovostjo moža. ki j«* pijan ko-lovratil po vasi ter pripov« do-val. da bo s cigansko muziko prišel tudi na ženin pugreh. Ko je bilo \se pripravljeno za po-greb, pa »noža ni bilo nikjer. Pozneje so ga na^li obešenega na |>odstrešju. Iz Lintona, Ird. Rojak Pet*' Dolence nam piše: — Malokdaj se kaj sliši, oziroma bere v .-Iovenskih II — til; iz naše naselbine. Mesto Linton j«» majhno, ima le kakih ."».OOO prebivalcev. Slovencev nas je komaj iH»>oica. naj v« č jo Nemcev in Francozov. Tako malo kot nas je. pa smo še iz-gtibili iz svoje srede »Minira z imenom John Potočnik. Rojen je bil 0. maja 1*72 pri Sv. Fili- loč I Tel ga je zelo presenečena. 44Xemogoče! Tako velika ljubezen--" 4t'— — je bila. Toda zahteve so bile še večje. Papa je moral nazadnje odločno položiti roko na svoj žt-p. Saj 'i vedela, kaj je oče vedno mislil o Albertu, in imel jo prav. Albert bi nas vrgel v siromaštvo. Igral je. Xo, in papa je kratko napravil/' pravi Gloria luhkomišljeno, kot bi govorila o vremenu. 4tPa saj ti menda ne pripovedujem nič novega. Gotovo si vso to že slišala z majhno olepšavo. Saj »o že vrabci cvrčali na strehah." "Nič ne vem, Gloria." <4Nef Ali nisi več v Monakovom! Sicer te nisotu več videla. Povej mi, kako ti gre, prosim. Name si zelo huda, vem.. Imaš tudi vzrok; kajti bila >som nesramna proti tebi. ki si mi bila najboljša prijateljica. Pogosto sem se sramovala sama scl»e, pa saj veš, kako to gre. In mama je tako sebična; vse kar moti njeno udobnost, .sovraži. Verjemi mi, pogosto sem mislila na tebe. Najino prijateljstvo je bilo v< i*!ar tako lepo in tebi sem mogla zaupati vse. Ne bodi več huda in pozabi." Prostodušno iztegne Gloria >vojo roko proti Helgi in 7Ielga jo prime. 4tXisein bila huda na te, Gloria. Bila sem samo zelo, ::elo žalostna, da sem se morala v ljudeh, ki sem jih imela tako lada, tako motiti," pravi tiho. Temna rdečica zalije Glorijin od solnea zagoreli obraz. "Oh, Holga človek tako malo pomisli; živimo samo za sebe ill se skušamo izogniti vsemi neprijetnostim iu tež kočam. In na-a mama je v tem lep vzgled. Jn tako smo mnogi." 4*Saj odkiitcsrčua si. Gloria," se smeje llelga. "Potem pa bom še bolj odkritosrčna, ilelga. Vse 1110-laš izvedeti.*' Lahko pritegne Hclgino glavo k sebi in ji za.šepeče na nho: 44In poglavitna stvar — na tebe sem bila liubt sumna! Albert je bil precej vnet za tebe; takrat, ko •iiio se zadnjič videli, sem videla nekaj njegovih pogledov — Jn to me je popolnoma raztogotilo." He Iga jKjfetane vsa rdeča. Občutek prijateljice je bil pravi in sedaj vidi vse v drugačni luči in to jo veseli. Kajti Gloria ji je bila vedno zelo draga prijateljica in tedaj je vslod razočaranja mnogo trpela. 44Toda sedaj ti gre menda vendar dobro, llelga. Saj si gotovo | »o ročen a." Prodno ji more llelga oporekati, nadaljuje Gloria: "Nekaterikrat som te že tudi od daleč videla z velikim plavolasim gospodom; čudovita prikazen. Prekosi vse tukajšnje gospode. Vsi si bolijo glave nad tem lepim parom. In sedaj sta tukaj na letovišču." "Da, Gloria," — slednjič vendar pride llelga do besede — 44in sicer jaz kot družabnica neke starejšo gosj*-, pri čije možu je moj čudoviti spremijo valeč zaposlen. Mojo življenje v dno kaže dolg. Za seboj imam težko čase; toda sedaj s« m n;'ila dom pri dobri ljmleh. Oprosti, da ti moram tvoje domišljije zopet podreti. Ni namreč vse zlato, kar se sveti." Malo trdo govori llelga, da Glorio kar jezi. •'Strpna si, Helga!" "Ker ti nismi ničesar prikrila in sem ti povedala vse tako, kakor je! Zaradi tebe, Gloria. Ne bi te rada po nepotrebnem razgalila." "Še bolj si strpna," se huduje Gloria. "Zaradi tega I u smeš vendar z menoj piti kavo. Tukaj sem sama, iščem zabave in drugo žrtev, Albertu naslednika. Mogoče bo se-daj boljše. Mama zelo želi. Toda vedno je tako: kogar por« či.š, nikdar ni pravi." vzdihuje. "Torej, obleci se, četudi bi v tej obleki mogla pridobiti največ Oboževalcev. Gloria je ostala stara Gloria z vsem svojim značajem, ki Je ) »ostal mogoče še malo lažji, bila je poredna, kar je njeno meter j>og'.jito spravilo v zaotem ne, če tvojo strogo milostijivo prosim za dovoljenje! Predstavila me ji boš. Ti si vendar najboljša, llelga. Pa junaška in poštena. Ko bi se poročila z možem z mačjimi očmi, bi imela vse boljše — toda neumna in nepraktična si bila vedno." "Potem bi bila s*>daj ravno tako daleč, kot ti, Gloria; ena žena. Brez ljubezni no bi nikdar mogla postati žena." Tn pred njene oči stopi podoba moža. ki mu je bila žena brez prstana na pr^tn, s srcem j»olnim vroče ljubezni. Xjon pogled potemni. O^tcr sunek ji -re -kozi srce. Otrese se spomina in se vzravna. ,4Xo, Helira. pri svoji zunanjosti bi pa vendar mogla pri-«i dalje kot pa samo do družabuiee." "Misliš. Gloria? Kako daleč pa si prišla ti? Loče- ra žena! \">akVio je navezan na meje svojega bitja. Čez ne sineš. To je usoda, ničesar si ne bova prikrivali. Sedaj pa moram misliti na svoje dolžnosti. Ob petih gospa rada pije caj doma, ki ga jaz pripravim. N*še čajanke so vedno zelo prijetne.'' "l"pam, da se je bom tudi jaz Še kdaj vdeležila; svoji gospodinji me boč prestavila. Saj se bove jutri zopet videli; potrudila se bom, da ti bom vsiljiva." Glorijine ciganske oči se porodno smejejo iz temnega ob-i-a*a in njene niečc ustnice, ki si jih je ravnokar namazala, naravnost izzivajo. "Helga, jaz sem boljša kot pa moj sloves." Prijateljico »"^•ipne v ramo, da so pokažete dve rdeči lisi. "Veš, tako sem vesela, da >em te zopet videla. Vsega je bila mama km a. Pa Mira tudi. Sedaj je i>ostala popolnoma zagri-seura in neprijetna tovarišica. Doživela je veliko razočaranje. Njena zaroka s sinom nekega renskega velcindfcistrijca se je raadrla. Swlaj mi je najljubše, če je od mene v primerni razdalji. Sedaj je s starrši v Carmišm. Jaz pa sem se hotela kopati. In samo tebi povem: da sem brez varuštva." Helga se Še ni rVblekla, ko naenkrat zagleda gospoda W eitbrcta in njegovo ženo, ki ji veselo migatat tako da si takoj ogrne kopaln^ plašč in po nagli j»oslovitvi od Glorije hitro steče proti ujima. 13 aprila je policijska uprava v Zagnan dala novinarjem to-pismeno sporočilo: Dne 14. »rila jo prišlo v Zagrebu me«l v»*č skupinami vseu«"'iliških dijakov do |prerekanja. ki s*» je spremenilo v med seboj ni pretep, v katerem so študentj«* rabili lesene )>ali-ce in nože. Pri pretepu so dobili nevarnejše rane: Boras Frano, Študent prava, rojen leta 1012 v Vitici, srez Ijubuš-ki; Abinnm Markup študent medieine. rojen leta 1915 v Gračanici. >rez Sarajevo; Lju- (, \K \\TIK \NK STAROKKAJSKK KOSE MOTIKK in dru-o ormljr kakor tudi razno postrljinn In pohištvo razpošiljamo na v* kraje. I*i>itr po iia> cinik m» danes. STEPHEN STONKH Box 7!5fi ( II1SHOI.M. MINN. i Dalj« prihodnjič.], ___ ■ ■ • -_jLL DENARNE POSILJATVE Dcnarn« naka^i1a izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v jriiosi.Avuo tm % 5.55 ---------Din. 1M $ 5.0®_______Din. 2M t 7-2t ____________ IMn. 3M $11.7®_________IMn. 500 T IT A U JO Za $23.0« $45.0« Din. IMn Din. 2*M $ « 50 $ 1-.25 $ H« 00 f 57.00 S112JS0 $167.50 100 200 Ur Ur Ur 500 Ur 1001 Ur 2000 Ur 3000 < t M f*£ <£> K as DAJ UIT KO MENJAJO BO NAVKDENB ' t*M iOPVVŽENg 8PHKMEMBI POKI ALI DOU £» Izplačilo vcijib zneskov kot zeoraj navedeno, bodisi t dinarjih aH Urah dovoljujem« ie boljge pogoj«. 1/ruClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH U Izpt >#!)• t S.— aerate poslati............f B.7I •lt— " - ..............J1IJI «15— " " .............II«.- $20.— - ............$21«— $•0.— - - ______________stum $«•— - - ...................$81 JO Prejfaalk doW • srareib krajo l«pl»«l. » dolarjih. JHA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PKI fTOJRINO $1._ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY HGli. Naroda" 010 WEST IMh STREET MEW YORK. N. If 2 IZLETA V SLOVENIJO (prt'ko CliorlMiiirtra I BERENGARIA 19. JUNIJA I»t>I> VOI»STV«»M Mr. B. M. PEK I ('HA. Kl. tajnka SRBSKEGA NARODNEGA SA VEZA AOUITAMA 30. JUNIJA r«m USKUNIM VO|»STV«>M Mr. JOHNA D. IH TKOYIC1IA, shinrca pmhrdniUa HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADISE INutmtnio VH* ('lam iu iH-^Iant-|»» />lniž»-.iili dnui»ah in Kana • Ii. «1j» .m- titiui (»riilru/ijti. <"'J:ih., njihov«- »nit* in ne«IulHiii nt«-.,. fi. ki InmIo UtlHfžlIl l«li i/.l-t«>v. ImmIu ikiiiivali |«» iMfxl.ii.. /.iiižuni «Tni. Zajamritr si pro>torr /^aMiaj. Vprašajte pri: FRANK SAKSKK, Jr. SL0VEN1C PUBL CO. 216 \V. lrfth St., Ne»% lork C ity CUNARD WHITE STAR pu in Jakobu. Valterski vrli pri Skofji l^oki, .Jugoslavija. Umrl je 1 Ti. aprila. Imel je >bilo vencev ter lep in velik po«rreb 11'. aprila. Bil j«> /.ele> priljubljen in poznan pri vseli Ijieleb teira mesta. Bil je olan ilru>t\a -t. l^i. SXIM in elan premogar-sk«» unije I'.M.W. (»t" A. Za-|»u>i"*a žalujoeo sopn>ir«» in heer.i ki ji« bi»luie;irka v City IJespi-tnl v Chicago in «»1 »i 1 • > prijateljev. V Ameriko je prijel iz Xemeije leta 1!M)4 ter j" bil Ves ea< «lo svoje -mi*ti tukaj v tem mestu. Z ilelom irre tukaj pol»*ti lw»lj| >Ialn». Brez ilela jih je pa t tu Ii tukaj ; Ameriki. Pok« Ira v vs<»m ?*<»ja-kom in naroi'iiikom (Jlasa Xa-j rotla po >inii Ameriki. NEKAJ SPLOSNIII POJASNIL GLED1C POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pi*rm, ki jih dntvmo od rojakov, opazimo, da so prrrrj v nr jasnost I g!ede potovanja. Večina onih, ki se b»tejo pridružiti trn.i alt enemu izletu, mi-li, da ne morajo z islo enipo tudi vrniti. To ni pravilno. I/Irtr sr pripravi ramo za tja in sirer zato. da imajo rojaki p-iliko p->lM\ati sk|tpno tja in imajo s trm vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je ranj najbolj pripravno. Vnaka karta vela /a dve kti. pa š«r vre. ee ie potrefmo. Torej ima vsak izletnik eell die leti rasa /a ostati v domovini. I>alje ni potrrh„o. tla bi ne vrnil z isfin pa mikom, impak Ki sam izbere parni!i, s katerim *e bore vrnili. ('r je p;t slueajno razlika v reni. pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'afa. ee izbere parnik. na katerem stanr voinja vef. Zahteva w samo. da i/l>err parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katrrim je potoval t.;a. Ani'-ri^ki drrav'jani dnl»e potne liste la dve leti, nedržavljani pa d«»be potni list samo za eno leto. lorej se morajo v tem fasu vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki s* i/da tudi sam > /a eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da ni •ivoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo >a t'» /adostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni leto* potovati r -tari kraj, naj si takoj zajame"-io prostore, da ne In> prepozno. Za me ser junij l.i julij so ie slioro vsi prostori od«lani Na parnikih. ki so debe'o lisltanl, jv v»la » lienoa 5. toa ja . yiMi'n Mary r ».'IhtIh>urz 8. nta ja : ltcx v livirna 12. maju : A«ptllattia ; Cherbourg 14. listin : lie Franee v Havre Kun>|t Krrm-ii NAPRODAJ *:nam <» liiš in 7"» lotov, lii-e so tinli pripravil«* za vsakovrstno trsr«»vino. p«»le^ Slate R«l. -W. ilve milji iz Chieaire in po lo minut «lo tlveli »Irmrili me>t i'roilam v s«- za zmerno eeno. V'i-i "Ii - e na oirla-ite pri la-t niku: FRANK SPol.AR. 14:: and W.H.,1 St.. Box 12. Harvev. TI!. (10\- Tini rs.; SMRTNA KOSA •Josepli IIiK*lievar v Detroit, Mieli.. j«- pn jel o.I svojo tostre »ilostno vest. tla j«- v Robu pri Velikih lM-i>eali .ln<- 'J4. niarea t. I. umrl njesfov o<"i> (tremor lloelievar v vi-i»ki starosti fin l«*t. Y Ameriki zapušea -in;i. v starem kraju pa «lve hr-eri in • Iva .-iiiova. Franees Ziniertiian v St. Louis. Mo., j«' ilobila žal«». aprila umrla v Jugoslaviji mati Marija Mali nie. stani SI) let. Rojena je bi-la v Štorjah pri Sežani. V A-meriki zapušea ilva sinova, in iri li«*M*re. v stilnem kraju pa heer in sina. ____VAŽNO ZA NAROČNIKE P«fc* nj»vl.,rf» J^ .«„.|« meni m<,<»,«\ druga dan in trrtjs oe I »a nnm priltrs- ni.< iif|mln lim-en «lela In stroškov, Vns primimo. On skušate iiarnful n,< (»ratiifasiip tx uprari-^etil oliixknt! tm.'l 'lrnse nas«>lliine. kjer je saj miših rojakov nnselj^nlh. VKOIXA TKI I ZASTOPNIKOM IMA V ZA I.(H. I TI 1)1 KOI.K1IAKJK IN rK.\T!KK; (K NK 4111 PA ZA VAS NAKIK K. — ZATO OlIlŠCKTt ZASTOPNIKA. C*K KAJ I'OTKKItI -I KTK (AI.IKOUMA: Sao Frauclseu, Jacob Lausbia •OMUIA1M): Puelilo, Peter CuIIk, A. SartlC Wulsenliurg, M. J. Bavuk INDIANA : lmJiaiiniKjIi*, Fr. ZupcoMt. 'LLINOIS: Cbieagn. J. HerCl^. J. l^ukstibb Cieero. J. Fabian tCblcai;o. Cl< to In IUlnolsj Jollet, Alary Aambieb La Sal le, J. SpeUcb M senu tali. Frank A iikumMq North Cbieaso, Joe Zelene Maryland: Kitzmiller. Fr. Vudoplvec AIICHIGAN: Detroit. L Phutkar MINNESOTA: Chlsboim, Frank Couto El.r. Jos. J. Pesbel Ereleth. I/inl« Gonite CJilbert. I^ic!s Vea»>l Hiblilnc, JtiL.i Por. ui'ijs : Rex ▼ v»enoo L junija: l.uio|ia r Mri'itn-n junija : NOIOIANDIK » HAVRE Aipiiiatiia v Clietlaiurg \Va>hii.gl«rti v Havre 5. jenija : Vul<-ania v Trst junija : t/ili en Alary v Cherbourg Hi. jun.ja : lir« in*ui«*n junija: Champlain v Havre Coute «li Savoia v Genoa 10. junija : Alatoialtan v Havre # Aquitania v Cherlamrg Norma ml ie v Havre '.H. junija : Kuropa v Bremen 13. Junija: ll»» de France v Havre KKKKNOAKIA » CHFKBOI KG Saturnla v Trat 'SI. Junija: yneeri Mary y ClierliuurR i iO. jtinija : Itex v hernia 1"?». junija: Bremen v Bremen | Lafayette v Havre i M. junija : NOKMAMIIK r IIAVKK AQl'ITAMA » ( IIKKBOt Vti \Va»bingtou v Havre julija : l*«»nt»- dl Navola v G;-ni«a Beren^arla v Cherbourg Cltamplaiii v Havre G. julija: ! Kuropa v Bremen j 7. Julija: c^ueen Alary t Cherbourg I *. lie de Fran«-e v Havre 0. julija: I Vul<-ania v Trst 114. julija: ' Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg ! Manhattan v Havre ' '7. Rex v Genoa Bremen v Bremen -1- julija: Bcrengsria r Cherbourg I --3. julija : ( KUROPA f BRKAIKN -'4. julija: ! Saturnla t Trst Champlain r Ilarre •S. julija : Washington v na vre Queen Alary v Cherbourg i jO. julija: Ilo de Franee v Havre 3L julija: Conte dl Sarola v Genoa Vsak zastopnik Izda potrdile ta sto (o, katero jo prejel. Zas^pniho toph (JPBAYA HUB NAKOOI' Za vsa pojasnila glede potnih listov. een in dragih podrobnosti se obrnite na • POTNIŠKI ODDELEK ~iLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York Posebno naj hite oni, ki namera-rajo potovati meseea junija aH julija, kajti za ta dra meseca tm na vseh parnikih skara i« vse kabine oddane. _ _.__ _______