as»©ö«iJia Hsiu: —


•€®te teto 1 teta
leta
■Ässfe©,
«	»	4
i 1
K 10’— a' 3-„ 2 -50
. V—
Avstrije: ——
'tmo teto . .	, 15—
'^issafle Sfevflktt
-V«*'»© S3 vinarjev. «•*
STRAŽA
is
%&epfei se ne ws^|
■mtdaMivo Im apravniStvo: Maribor :IS»f«8ta ttllea. 5. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. J
Z nređolStaa se nore §
are dopsafter,-
Naš cesar na BoroevieevI fronti«
Dne 10. aprila se je podal naš cesar v spremstvu načelnika generalnega štaba pl. Arz že v drugič, odkar je zasedel prestol Habsburžanov, na Bo-roevičevo Ironto, da počasti s svojim obiskom in izrazi svoje posebno priznanje hrabrim borilcem na soški fronti. V torek zarana je cesar došel v svetovno znano Postojno, kjer sta ga sprejela armadni poveljnik pl, Boroevič in kranjski deželni predsednik 'grol Attems Čeprav je bil cesarjev prihod nenapovedan, je bila namah vsa Postojna, so bile vse vasi in vsa sela, kjerkoli se je cesar vozil, od borne bajte do lepe palače z zastavami okrašena. Po daljšem vojnem posvetovanju v Postojni se je cesar odpeljal v avtomobilu proti Opčini. Vsepovsod, kjer se je prikazal naš mladi cesar, ga je burno pozdravljalo vo>-jaštvo, častniki in naše vrlo, cesarju iz dna srca u-dano slovensko prebivalstvo. Ko se je cesar pripeljal v Trst, je bilo namah vse prebivalstvo na nogah, da vidi in pozdravi svojega ljubljenega cesarja. Iz Trsta se je podal cesar naravnost skozi Vipavsko dolino na soško ironto, da sporoči junaškim borilcem ob Soči svoje cesarske pozdrave. Na svojem povratku proti Postojni je trumoma prihajalo prebivalstvo od vseh strani, da vidi in pozdravi svojega ljubljenega cesarja, za katerega je voljno prinašati mi' večje žrtve, darovati kri in življenje. Dne 11. aprila popoldne se je cesar vrnil na Dunaj. Vsa cesarjeva pot po našem slovenskem Krasu je bila podobna e: nemu sajnemu velikanskemu slavoloku!
Monarhije in republik#,
Marsikatero gonilno sito, ki deluje, ustvarjajoč nove razmere, v sedanji svetovni vojsk/, spoznavamo še le polagoma, Počasi dobiva izrazito obliko in nam postaja jasna. Tako tudi glede oblike državne oblasti. V ententi se vedno bolj izrazito pojavljajo moči in sile, ki delajo na to, da se človeška družba popolnoma demokratizira in da dobijo vse države v bistvu enotno obliko državne oblasti, Ententin ideal je republika Ali je razlog za to prikazen Iskati v ustaljenih republikanskih razmerah nekaterih eilten-
I tinih držav, ali v idejah iramasonstva, kakor mnogi j trdijo, ali morda v obojem, tega danes nočemo raz-! iško vati.
Dejstvo je to-le: Centralne države so vse monarhistične: Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija. Ententine države, med katere smemo prištevati se daj brez pridržka tudi Severno Ameriko, so republike:	Francija, Severna Amerika, Kitajska; na-
videzne monarhije so: Anglija, Italija, Srbija; stro žje monarhije so: Japonska m Rumunska; absolutistična monarhija je bila Rusija,
Da so ententine države delale na republikansko državno obliko, smo zapazili najprej v Grčih Tam se Je le na vpliv ruskega carskega dvora še pardoniralo sedanji kraljevi rodbini. Da je pri ruski revoluciji imela ententa svoje roke vmes in da dela za republiko, je dokazano., V Italiji, čeprav je kralj le senca, se je med vojsko republikansko razpoloženje med ljudstvom razširilo. V Angliji zares ni treba takega gibanja, kajti tam ima kralj mnogo manj vpliva, kakor ga ima predsednik katerekoli republike. Mirovne in druge poslanice Wilsonove se morejo le v tem slučaju docela razumeti, ako jim suponirr-mo, da hoče strmoglaviti monarhije in uvesti republike. Saj so le v tem smislu njegove besede, «' • morajo narodi imeti vlade, ki si jih sami želijo ih določijo, dovolj razumljive. Tudi najnovejše izjave Lloyd Georga o demokratiziranju narodov in Milji: kov govor o vojnih ciljih nove Rusije so dovolj zgo vorne izjave za razbitje monarhističnih držav.
■Svetovna vojska se nam torej po skoro triletni dobi predstavlja tudi kot vojska proti monarhijam. Ako ententine države trdijo, da je treba enkrat za vselej zdrobiti militarizem centralnih držav, posebno Prusije, je s tem tudi mišljena zorobitev monarhistične oblike državne oblasti, kajti militarizem je, v-kljub slabemu vzgledu, ki smo ga doživeli ravnokar na Ruskem, velika opora vsakega monarha. Da ima Francija kot republika stalno armado, je contra-dictio in se, in se je ta v republiko nespadajoča institucija držala iz edinega vzroka, ker je revanšna ideja držala vso Francijo v vojaški hipnozi.
Vsako svetovno naziranje, ki je za popolno svobodo v mišljenju, govorjenju in delovanju, zahteva nujno republiko, kajti samo v njej je možno priti do neomejene svobode. Kdor pa priznava, da je v elo-
LISTEK
JLo&Jsko ime.
V ruščini spisal Anton Cehov.
Generalni major Buldjejev je trpel na močnem glavobolu Splakoval si je usta z žganjem in konjakom, vporabil tobakov pepel, opij, terpentin, petrolej, drgnil lica z jodom, v špirit namočeno vato je vtaknil v uho; toda vse to ni pomagalo deloma nič, deloma pa je bolečino le še shujšalo.
Poklicali so zdravnika. Ta je stikal in vrtal v zobu in predpisal kinin; toda tudi ta ni hotel pomagati. Misli, da bi se zob izruval, pa se je uprl Buldjejev z vso silo.
Vsa družina — žena,, otroci, služabništvo, celo kuharČek Peter — so predlagali vsak svoje prav posebno sredstvo.	s
Med tem je prišel k njemu tudi njegov inšpektor Ivan Jelizejič m mu je svetoval, naj pusti zob zagovoriti.
—	Tu v naši okolici. Vaša ekscelenca — je-de-jal — je živel pred kakimi desetimi leti davčni uradnik Ivan Vasiljic, V zagovarjanju zob je bil on mojster. Navadno se je obrnil od bolnika proti oknu, Šepetal je nekoliko, pljunil zdaj pa zdaj iz ust, in je pomagalo. Poseben dar mu je bil dan.
—	In kje je sedaj?
—	Da, potem, ko so ga pri davkariji odslovili, je stanoval v 'Saratovu pri svoji mačehi. Sedaj se
I živi samo ob zagovarjanju zob. Ce imajo ljudje zobo-I bol, gredo k njemu in Jim pomaga. Domačine, Sara-.
I tovce, zdravi doma; če pa mu pišejo ljudje iz ostali lih mest, stori to brzojavnim potom. Pošljite mu kar j brzojavko, Vaša ekscelenca; pišite mu samo nekako tako: „Jaz, Aleksej, hlapec božji, imam zobobol, in prosim, da se me ozdravi.“ Denar za zdravljenje pa mu pošljete po pošti.
—	Nesmisel! Sleparija!
—	Toda poskusite vendar, Vaša ekscelenca! On je sicer velik pijanec in živi v prepiru s svojo ženo, toda reči se mora: pravi čudodelnik!
—	Brzojavi, Aleksej! — je prosila gospa generalova. — Ti sploh ne veruješ na zagovarjanja, to- s da jaz sama sem že videla vspehe. Tudi če ne veruješ. brzojavi! Tu pač ni posebnega truda.
—	No, dobro — je privolil Buldjejev. — V mojem položaju bi ne mogel kdo' brzojaviti le davčnemu uradniku, ampak samemu vragu, 01 To se ne da prenašati! No, kje stanuje tedaj tvoj davčni uradnik? Njegov naslov?
General Buldjejev se je vsedel k mizi in vzel pero v roko.
—	V Saratovu ga pozna vsak pes,- — je ob voril inšpektor. — Tedaj: Njegovemu blagorodju go-spođu Jakovu Vasiljič — Vasiljič —
—	No?
—	Vasihič-— Jakov Vasiljič — s priimkom —
Na, tu sem pa res priimek pozabil! — Vasiljič — Vrag gai vzemi! — Kakšen je bil že njegov priimek — Ravno, ko sem sem prišel, sem ga še vedel! — Dovolite!	?
veški družbi treba omejitve tudi v svobodi, da se je treba ozirati ne le na se, ampak tudi na bližnjega, kdor priznava, da ima človeška družba izpolnjevati tudi višje, nravstvene naloge, njemu je monarhija najprikladnejša oblika državne oblasti. Seveda samo monarhija, v kateri deli monarh ustavne pravice z ljudstvom, ne pa absolutistična monarhija, kakoršna je bila Rusija, kjer ukazuje in odloča le monarh, a ljudstvo mora molčati in ubogati.
Krščanski modroslovci in bogoslovci so vedno dokazovali, da je monarhija najprimernejša državna oblika. Moderni krščanski sociologi učijo istotako. Dr, Krek piše v svojem „Socijalizmu“: „Državi najprikladnejša je monarhija, kjer vlada en sam dede s vladar, ki ga podpirajo avtonomne srenje, dežele, narodi in stanovi*. Monarh najbolj zagotavlja mir in red v državi; monarhija se izogiba vednim notranjim bojem. Poleg tega pa en vladar iz stalne vladarske rodbine neprimerno lažje pozna razmere in potrebe v državi, in mnogo gotovejše je, da ima resnično voljo, delovati v splošni blagor. Ker mu je oblast dedno zagotovljena, tudi ne potrebuje silovitih in krivičnih sredstev, da bi si jo ohranil.“
Za Avstrijo je monarhistična oblika državne o-blasti naravnost njena nujna eksistenčna potreba. Mi si ne moremo Avstrije misliti, nego da v njej vlada monarh, ki stoji izven vseh narodov In h kateremu se vsi narodi obračajo z enakim zaupanjem v njegovo modrost in pravičnost. Vladarska rodovina Habsburžanov je za avstrijske narode najmočnejša vez, ki jih spaja in ki edina je zmožna, njih sile nagibati v enotno smer. Vez med avstrijskimi narodi in njih vladarsko hišo je najdragocenejši zgodovinski zaklad, ki ima nepopisno mnogo pomirjevalnega, blažilnega in vzgojnega v sebi, za to si tudi vsi narodi, naj so njihove politične in kulturne tendence še tako različne, te vezi ne dajo od nikogar zrahljati, tega zaklada od nikogar vzeti. Za nas je vprašanje, ki ga stavlja ententa vsem narodom po širnem svetu, ali monarhija ali republika, enkrat za vselej rešeno.
Vojni ©liji	Rusijo,
Ruski zunanji minister Miljukov se je dne 8. aprila v razgovoru s časnikarji izjavil o Wilsono-vem govoru glede mednarodnih vojnih ciljev:
Ivan Jelisejič je uprl oči v strop in premikal
ustni.
Buldjejev in njegova soproga sta čakala uprav nestrpno.
—	No, ali bo kmalu? Spomni se hitro!
—	Takoj — Vasiljič — Jakov Vasiljič, — Sem
pozabil. Bil je popolnoma navaden priimek — neke vrste konjsko ime — Kobila? Ne, Kobila ne. — En trenutek! Žrebec? Tudi ne! Spominjam se, da je bil njegov priimek tako ene vrste konjskega nazivanja — toda kakšnega, to mi je pač zletelo že iz spomina.	m
—	Žrebcič ?
—	Ne vendar. En trenutek! Kobilar — Kobil-šek — Kobilčič —
—	Morda Žreban?
—	Ne, tudi ne Žreban — Konj — Konjar — Konjčič — Žrebe — Nobeno ni pravo!
—	No, kako pa naj vendar pišem? — Pomisli še malo!
—	Takoj. Konjič — Kobilec — Kobiloglav —
—	Rjavec r' — je vprašala gospa generalova*-
—	Ne, ne! — Belec! — Ne, to je napačno, — Jaz sem pozabil!
—	Vrag te vzemi! — se je hudoval general, — Zakaj pa prideš s svojimi predlogi, če si priimek že pozabil? — Glej, da se izgubiš!
Ivan Jelizejič se je odstranil počasi; general pa se je tiščal za lica in začel hoditi tja in sem po sobi.
—	U-u, sveto nebo! — je tožil. — U-u, Bog, q Bog! To se mora znoreti! *
Ruska demokracija se more popolnoma priključiti Wilsonovim izjavam, ki povsem odgovarjajo izjavam evropskih državnikov, Le načela o miru brez zmage Rusija ne more priznati. Le zmaga nad Nemčijo, ki celo v svojih mirovnih željah zahteva hegemonijo med.narodi, omogoči uresničenje Wilsonovih stremljenj.
Kar se tiče konkretnih Wilsonovih mirovnih ciljev, kakor osvoboditev narodov,- zlasti Poljakov, in pravica narodov na dohod k prostemu, odprtemu morju, povdarja Miljukov, da stremijo aliiranci za tem, da dosežejo temeljne pogoje Wilsonovega programa. Ti so: odklonitjev osvajalnih ciljev, preureditev evropskega zemljevida zlasti na jugovzhodu Evrope, tako, da bodo dani vsi pogoji trajnega miru in bode izločeno vse, kar bi moglo povzročiti nove konflikte. Lahko se torej govori o „miru brez aneksij“ pod pogojem, da pomenja aneksija toliko kakor uzurpacija. Brez te neobhodne korekture pomenja geslo nemške socialne demokracije „mir brez aneksij“ mir, ki odgovarja nemškim interesom in ki bi bil sklenjen na podlagi statusa quo ante.
Glede vprašanja morskih ožin ne more biti nobenih diferenc. Nevtralizacija bi Rusijo prisilfla, da bi neprestano skrbela za utrditev svojega črnomorskega obrežja in vzdrževala močno vojno brodovje. Rusija raje odpre svoja črnomorska pristanišča vojnim ladjam ostalih držav, kakor pa da bi pustila te morske ožine pod varstvom propadajočega turškega gospodstva. Ako je postala ta razrešitev za enkrat nemogoča, se je zgodilo to le vsled tega, ker se je Nemčija hotela polastiti turške dedščine, in je tako spravila na dnevni red vprašanje, ali naj bodo morske ožine ruske ali nemške. Pri tem je izhajala pa Nemčija s stališča, da treba ustvariti nepretrgano ozemlje za (centralne) zaveznike do Bagdada.
Problem aliirancev obsega dva, z nacionalnimi stremljenji narodov popolnoma združljiva cilja,- namreč osvoboditev narodov, ki se nahajajo pod turškim armom in pa korenito reorganizacijo cele Avstro-Ojgrske,
Ustanovitev češko-slovaške države bo služila kot jez proti uzurpatoričnim načrtom Nemčije na-pram slovanskim deželam.
Nemška Avstrija in 'Ogrska se morajo reducirati na svoje etnografične meje.
Italijani bodo združeni z Italijo, Kumunl z Ru-munijo. Ukrajinske pokrajine bomo spojili z našimi Ukrajinci. Naravni, od zgodovine označeni problemi zahtevajo združenje srbskih ozemelj.
Armenija mora priti pod rusko oblast. Zadnji dogodki so jasno dokazali, da ne gre pustiti armenski narod pod turškim jarmom.
Vsi ti problemi, o katerih aliiranci že dolgo razpravljajo, ne le da ne nasprotujejo Wilsonovemu programu, temveč tvorijo njega neobhodni nadaljni razvoj pri dejanski ureditvi odnoišajev med Evropo in Orijentom.
Ali je Miljukovu ta govor narekoval angleški poslanik Buchanan, v poročilu ni povedano. Ruski narod gotovo noče slišati nič več o spremembi evropske karte, ampak bi bil zadovoljen, da se mu — vrne mir!
..............
Lloyd* Georg® za
demokracijo
V imenu vojnega odseka je dne 6. aprila nar
Inšpektor je bil šel na vrt, gledal na nebo in je poskusil domisliti se pozabljenega priimka.
—	Žrebec — ŽrebČak — Kobilček — No, to je vse napačno 1 Konjar, — Konjšek — Belčič — Belu-har —
Kmalu ga je poklical general nazaj.
—	Si se spomnil? — ga je vprašal.
—	Ne, Vaša ekscelenca.
—	Mogoče Kobiljan? Ne?
In cela družina se je spravila pridno na delo, da bi se spomnila pravega imena. Imenovali so vse stopnje starosti, spole, pasme konj, pritegnili so še zraven grivo, kopito, opravo. V hiši, v vrtu, v kuhi-nji, v podstrešnici so šli ljudje iz enega kota v drugega, napenjali možgane, grbančili čelo in iskali priimka.	_ iilÖÖl
Neprestano so klicali nazaj inšpektorja?
—	Lisec? — so ga vprašali. — Podkev? Kopito? Kopitar?
—	Ne, ne, — je dejal Ivan Jelizejič, uprl spet
oči pod strop in glasno ugibal:	— Konjčnik, Kobi-
lar, Belčnik, Beluh —
—	Ata! — se je zaslišalo iz otroške sobe. — Mogoče Poni? Jezdni konj?
Vse je bilo v silni napetosti. V svoji nestrpnosti in bolečini je obljubil general tistemu, ki zadene pravo ime, pet rubljev, zato so se zbrali ljudje okrog Ivana Jelizejiča. — Vranec, — so mu dejali, — ah D:rkač, Brzec! — Toda prišel je večer in priimka niso dobili, Vlegli so se spat, ne da bi bili odposlal brzojavke.
General ni spal vso noč; iz kota v kot je hodil in tožil. Ob pol treh zjutraj je zapustil stanov * nje in potrkal na okno inšpektorjevega stanovanja.
—	Morda Sek? — ga je vprašal s tožečim gla-
som.
—	Ne, tudi ne Sek, Vaša ekscelenca, — je odgovoril inšpektor Ivan Jelizejič in je vzdihnil.
govoril angleški ministrski predsednik Lloyd George zastopnike ameriškega Časopisja takb-le:
Amerika je sedaj naenkrat velesila prve vrste, kakor dosedai ni bila nikdar. Čakala je, da je našla vzrok, vreden svoje tradicije. Ameriški narod je ča-kal tako dolgo, da se je prepričal, da boj ne bo nizkotna borba za moč in posest, marveč nesebičen boj proti naklepom proti človečnosti in pravu. Ko se je o tem prepričala, je stopila velika republika zapada v boj in stoji sedaj bok ob boku z evropskimi demokracijami, ki se polne ran, krvaveče po triletnem boju še bore proti najkrutejšemu sovražniku, ki je kdaj ogrožal svobodo sveta.
Navdušujoče besede plemenitega predsednika razsvetljujejo horicont ter kažejo jasneje kakor ke-daj cilj, ki ga hočemo doseči. Tri stvari so, ki so pomembne za zgodovino te križarske vojne:
Prva je, da mora svet imeti sigurnost za demokracijo. Druga, da obstoj avtokratične vlade ogroža mir) in svobodo, avtokratična vlada, ki je oprta ob organizirano moč, katera podpira le njeno voljo in ne volje ljudstva. Krona njegovih izvajanj pa je tretja trditev predsednika, da je mogoče vzdržati trdno zvezo za mir samo, če so udeleženi demokratični narodi. -Te besede so izraz zaupanja, ki vzdržuje tudi naš narod pri strašnih žrtvah, ki smo jih prinesli in jih še prinašamo. Tudi naš narod veruje, da more edinost in mir Človeštva sloneti le na demokraciji in na pravicah onih, ki imajo, podrejeni gosposki, glas v lastni vladi, na spoštovanju pravic in svobode narodov, velikih in majhnih in na splošnem gospodstvu javnega prava. Neizprosni sovražnik vseh teh pogojev je pruska vojaška avtokracija.
Pravo misel tega govora smo že označili v članku „Monarhija in republika.“
Zopetni oklic ruske vlstdc*
Za osvobojen je zasedenih ruskih pokrajin.
Petrograjska brzojavna agentura objavlja dne 10. aprila sledečo izjavo začasne ruske vlade:
Začasna vlada je premotrila sedanji vojaški položaj ruske države in prišla do prepričanja, da vrši le svojo dolžnost napr-am deželi, ako naravnost pove ljudstvu resnico:
Odstavljena vlada je brambo dežele ostavila v velikem neredu Vsled svojega kaznjivega brezdelja in neokretnih odredb je spravila nered v naše finance in v oskrbo armade z živili, prevozom in gradivom. Stara vlada je zrahljala vso našo gospodarsko organizacijo.	•
Začasna vlada bo z živahno dejansko podporo celega ljudstva uporabila vse sile, da odstrani i-slabe nasledke starega režima. Kri številnih sinov domovine se je tekom te dveinpolletne vojske bogato prelivala» Kljub temu pa stoji dežela še vedno mogočnemu sovražniku nasproti, ki ima zasedene cele pokrajine naše države in ki ravno sedaj ob času rojstva ruske svobode grozi zopet z novim odločilnim sunkom.
Da za vsako ceno branimo svojo pravo naro *-no domovino in osvobodimo pokrajine o sovražnika, ki je prodrl čez naše meje, je glavna, najvažnejša naloga
—	Potem njegov priimek sploh ni bil konjsko ime, ampak koga drugega!
—	Ne, resnično, moja beseda, Vaša ekscelenca, bil je konjsko ime,— Na to se spominjam še prav natančno.
—	Kakšen slab spomin pa imaš, človek. Tako daleč je prišlo, da je za-me to ime dragocenejše kot vse na svetu! Že do smrti sem se mučil!
Zjutraj je poslal general zopet po gospoda zdravnika.
—	Naj ga izdere! — je dejal sam pri sebi. — Nimam več moči, da bi dalje prestajal.
Zdravnik je prišel in mu izdrl zob, Bolečina je ponehala in general se je pomiril. Ko je zdravnik napravil svoje delo, prejel plačilo, se je vsedel v kočijo, da bi se odpeijal. Inšpektor je stal ob robu poti, gledal v svoje čevlje in nekaj mislil. Po nagubanem čelu in po izrazu oči sodeč, je moralo biti njegovo duševno delo zelo naporno.
—	Plaveč — je mrmral. — Kljuse, Sklepra — Mrha. —
—	Ivan Jelizejič — ga je poklical zdravnik. — Ali mi prodaste, dragi prijatelj, par bokalov ovsa? Kmetje mi ga sicer prinašajo, pa je tako preklicano slab —
Ivan Jelizejič je strmel topo v zdravnika; nato je preletel zadovoljen nasmeh njegov obraz in ne da bi rekel besede, je plosknil z rokami in letel v poslopje s tako hitrico, kot bi ga gonili psi,
—	Spomnil sem se, Vaša ekscelenca! — Je zavpil vesel in s tuje zvenečim glasom, ko je > land v generalovo sobo. — Spomnil sem se! Ovsenik! Ovsenik je priimek davčnemu uradniku. Bog daj zdravniku zdravje! Ovsenik, Vaša ekscelenca! Naslovite brzojavko na Ovsenika!
—	Tepec! — je odvrnil general z om ilovaž" j
jočo kretnjo. — Sedaj ne rabim več tvrdoga • oljske 'j ga imena! Tepec!	f
13. aprila 1917.
naših bojevnikov, ki se borijo za ljudsko svobodo.
Začasna vlada prepušča volji ljudstva, da se v ožji zvezi z našimi zavezniki končnoveljavno rešijo vsa vprašanja, ki se tičejo svetovne vojske in njenega konca. Začasna vlada pa tudi smatra za svojo pravico in dolžnost, že sedaj izjaviti, da svobodna Rusija ne zasleduje cilja, gospodovati nad drugimi narodi, jim odvzeti njih narodne dedščine in s silo zasesti tujega ozemlja. Vlada hoče temveč na podlagi pravice narodov, da sami določajo svojo usod o, doseči stalen mir. Rusko ljudstvo ne stremi za tem, da bi se dvignila njena zunanja moč na račun drugih narodov, ono tudi ne zasleduje ciljev, da bi si katerikoli narod p o d j a r-mila ali ga ponižala. V imenu enakosti hoče odstraniti verige, v katere je vklenjen poljski narod. Toda rusko ljudstvo tudi ne bo pripustilo, da bi izšla ruska domovina iz velikega boja glede svojih življenjskih pogojev ponižana in omajana. ,
Ti temeljni cilji bodo podlaga zunanje politike, katero bo začasna vlada z ozirom na ljudsko voljo točno izvrševala; vlada pa tudi hoče čuvati pravice domovine ter pri tem vstrajati pri obveznostih, Katere smo sklenili s svoji'mi zavezniki.
Začasna vlada osvobojene Rusije nima pravice, da bi ljudstvu prikrivala resnico:	Domovina je
v nevarnosti. Dežela naj na to resnico ne odgovarja s potrtostjo in malodušnostjo, temveč z živahnostjo, da se pride do enotne ljudske volje. To nam bo dalo novih sil za bodoče borbe in nam bo prineslo srečo. Ura preizkušnje naj najde celo deželo dovolj močno, da si pridobljeno svobodo zasigura in da se v neutrudnem delu posveti blaginji svobodne Rusije.
Začasna vlada, ki je slovesno prisegla, da hoče služiti narodu, je trdno prepričana, da bo* s splošno, dosedaj neznano podporo vseh in vsakega posebej zmožna, do konca izpolnjevati svoje dolžnosti do dežele.
Predsednik ministrskega sveta:
Knez Lvov.
Vpliv ruske revolucije na Poljake
Friderik Naumann, znani nemški prvoboritelj za Srednjo Evropo se je mudil pred nedavno skozi več časa na Poljskem in sicer v dobi, ko so začela prihajati iz Petrograda prva poročila o ruski revoluciji. O tem potovanju bo v kratkem izšel pri Juriju Re ner v Berolinu dnevni zapisnik. Zadnja številka časopisa »Hilfe« je že začela objavljati iz tega dnevnega zapisnika posebno poglavje z nad» pisom: »Nova državna vprašanja.« V uvodu je priobčenih nekaj resnih svaril, da se zgradba nove poljske države ne sme smatrati kot preveč lahka ter se ne sme ž nje ustanovitvijo porabiti preveliko časa. V Varšavi se občutijo vsi dogodki v Rusiji veliko naravnostno in neposredno, kakor pa v Nemčiji Ako bi Nemčija ne bila zasedla Rusko Poljske, bi se bda vsa Rnsko-Pdjska takoj pridružila novemu gibanju v Rusiji Liberalizacija Rusije je bila ena največjih želj vseh Poljakov. Ker četverospo-razumove države simpatično spremljajo preobrat v Rusiji, so pri Poljakih visoko čislane V teh dneh ruske revolucije imamo tukaj v Varšavi občutek, da se brzojavke iz Rusije sprejemajo v obeh taborih, t j. v nemškem in poljskem, s popolnoma različnimi željami Nemci si želijo, da bi bite zmede v Rusiji vedno večje, večji del Poljakov si pa želi, da bi se posrečili načrti ruske dume Za naše raz-mišljevanje je pri tem najvažnejše to, da na Poljskem ne gre za reševanje kakega navadnega uradnega spisa, ki se ga lahko poljudno reši na ta ali oni način ali odloži na poznejši čas. Vse kakor v ko !u. Vedno bolj prebujajoča se narodna misel hoče kmalu kaj doživeti, naj si bo slaba ali dobro. Na nemški st ani se poprašujejo, jeli bo bodoča poljska armada zanesljiva ali ne. Po mojem (Nau-mannovem) mnenju bo v toliko za nas zanesljiva, v kolikor je poljsko narodna. Poljak je kot tak dober vojak, on stori tvojo dolžnost, toda lahko je vplivati na njegovo mišljenje. Lahko si je misliti poliberaliziran panslavizem, ki stoji vabljivo na oni strani jarka in ki in a tudi v deželi svoje tajne agente. Proti takemu panslavizmu prav nič ne izda navaden ukaz, da se naj odstrani, pač pa je nekaj, kar zadostuje pri vseh okolščinah in to je lastno državno narodno Čustvo Nahajamo se torej bo zaključuje Naumann, pr d alternativo: »Ali opustiti misel ustanoviti poljsko a mado ati se pa n-3OT& . tiuničen začetek poljske držav-.,«
Amerika v vej ski z Nemcij o.
Dne 6. aprila je severoameriška reprezentančna zbornica sprejela predlog predsednika Wilsona o vojni napovedi Združenih držav Nemčiji. Za vojsko je glasovalo 373, proti pa 50 članov zbornice. Voditelj demokratične stranke, Kitchin, jo nastopil proti vojni resoluciji, tar je vzbudilo občo pozornost. Po glasovanju je Wilson takoj podpisal noto, da se nahaja Severna Amerika v voj,nem stanju z Nemčijo. Odredila se je takoj obširna mobilizacija armade in mornarice. Nemške ladje, nad 100 po številu, so z plenili
Avstrija na strani Nemčije.
Ko je Wilson proglasil vojno stanje Združenih držav z Nemčijo, je avstrijska vlada takoj prekinila diplomatične zveze z Ameriko in je odpoklicala svojega poslamka v Vašingtonu. Severoameriškemu poslaniku na Dunaju so dne 9. aprila dostavili potne listine, Vlada Združenih držav je kmalu nato proglasila tudi avstrijske ladje, ki ležijo v severoame-riških pristaniščih, za svojo kast.
Bolgarija proti Ameriki.
Reuterjev urad poroča dne 9. aprila iz Vašin-gtona, da je 4 tudi Bolgarska prekinila diplomatične odnošaje z Združenimi državami. Turčija se še ni izjavila
Države, ki sledijo Severni Ameriki.
Severni Ameriki so se zaporedoma pridružile sledeče južnoameriške države: Kuba, Panama, Brazilija, Domneva se, da bodo temu sledile še nekatere druge južnoameriške države. Španska je dne 9. aprila uradno razglasila svojo nevtralnosti v nemš-ko-ameriškem sporu Kaj bo storila Nizozemska in Skandinavske države, še ni jasno.
Kaj pa Mehika?
Poročila iz Berolina zatrjujejo, da zbira Mehika močne čete ob severoameriški meji, ki komaj čakajo, da udarijo čez mejo. Uradno še te vesti niso potrjene.
„New- York-Herald“ poroča, da se še predsednik Carranza vedno ni odločil, ali bi naj proglasda Mehika svojo nevtraliteto ali ne.
Iz Rotterdama se poroča, da je predsednik Wilson pozval mehikanskega predsednika, naj izroči nemškemu poslaniku potne listine, ker ’ navzočnost poslaništva kazi dobre odnošaje, ki vladajo zdaj med Združenimi državami in Mehiko,	S e vero ameriško
vojno ministrstvo je baje naročilo v Mehiki za dva milijona plinovih bomb.
Švica zastopa Avstrijo.
Ker so se diplomatične zveze med Ameriko in .Avstrijo pretrgale, ne more več Amerika zastopati avstrijskih interesov v Franciji in Angliji. Za to je prevzela Švica varstvo avstrijskih interesov, na Angleškem in Francoskem.
Španija zastopa Ameriko.
Ameriško diploma,tično osobie je dne 11. aprila zapustilo Dunaj. Varstvo ameriških podanikov v Avstriji je prevzela španska vlada.
Mirovno gibanje
Oklic nove ruske vlade je naredil na entento siab utis, ker ji je premalo bojaželjen. Francoski in angleški listi svarijo svoje vlade, naj pazijo, da jih Rusija ne preseneči
Bojni in razdrobi]evalni govor Miljukov je glasom poročil iz Rusije vzbudil med delavci in vojaki ogorčenje, da je moralo par ministrov omiliti Milju-kove besede,	m
Kmetsko ljudstvo še komaj sedaj izve popolno resnico o prevratu. Kmetje so za to, da se naredi mir in upostavi zopet carstvo. Baje še so tudi vojaki na nekaterih frontah komaj sedaj izvedeli, zakaj se gre v celi revoluciji, in so mnogokje za carstvo. Druga poročila zopet pravijo, da se vojaštvo navdušuje za nove razmere, za republiko in za nadaljevanje vojske.
Resnica 'bo, da se v Rusiji borita obe struji, mirovna in vojna, za zmago.
Domnevani mirovni pogoji.
Ruski list „Utro Rossi“ trdi, da je dobil o bodočih mirovnih pogajanjih sledeče podatke: Alzacija ostane nemška;
Belgija bo nepristranska, a ne bo smela postaviti lastne armade;
Jugoslovani dobijo svojo avtonomijo; Poljska bo samostojna, a brez armade;
Kurlandija ostane nemška;
'Armenija pride pod turšici protektorat;
R u m u n; i j a se zopet uredi;
Dardanele bodo nevtralne, a ostanejo pri Turčiji.
Ust ne pove, kdo da predlaga te mirovne pogoje.
Za vojsko ali za mir.
„Daily Telegraph“ poroča iz Petrograda: Re-volucijonarni delavski odbor poziva v posebni vlogi začasno rusko vlado, naj odredi pri armadi glasovanje o nadaljevanju vojske ali o miru. List dostavlja, dai bo začasna vlada iz tega ravnanja uvidela, da je postopanje delavskega odbora nevarno državi ter da mu je treba odločno stopiti nasproti.
Buško delavstvo za takojšnja mirovna pogajanja?
listu „(Times“ se dns 11. aprila poroča Iz Petrograda:
Odbor poslancev ruskih delavcev je priobčil večje število sklepov ter naznanil, da je ustanovil komisijo za zunanje odnošaje z namenom, da uvede takoj neposredna pogajanja s sovražnikom, V ta namen se bo podalo v Stockholm odposlanstvo, kjer se bo ustanovila posebna postaja za. prenašanje nujnih poročil med Rusijo in Švedsko. Komisija za zunanje odnošaje naj ima zastopnike pri petrograjski brzojavni agenturi, ki naj daje naznanila in poročila inozemskemu časopisju ter naj, nadzoruje vsa poročila, katera razpošilja petrograjska- brzojavna, agentura. Odbor je med drugim sklenil sledeče: Zahtevamo, da se takoj začnejo mirovna pogajanja med vojskujočimi se državami ter otvori delovanje za končanje vojske. Odbor nadalje izjavlja, da delujoče defenzive ne zametuje, pač pa zahteva pravico, rla se ustanovi v Stockholmu agentura, da odpošiljajo necenzurirana pisma in brzojavke in da se smeio odpošiljati v inozemstvo posebni brzi seli, Odbor je končno sklenil: Zahtevamo, da dobi izvršilni vojaški odbor nadzorstvo nad delovanjem državnih ministrstev.
Švedski socialist Branting.
„Corriere della Sera“ piše, da je Branting odpotoval v Rusijo s posebnim poročilom nemških socialdemokratov o miru. Nasproti časnikarjem se je v Rusiji izjavil, da si nemški socialisti želijo odkritosrčno miru. Mislim, je rekel Branting, da bi se dal med obema strankama doseči ne samo časten, am-pak tudi ugoden dogovor.
Proti Miljnkovi izjavi,.
Proti kričavi izjavi Miljukovi, ki jo prinašamo na uvodnem mestu, se obračajo ruski socialdemokra-ški listi z vso odločnostjo. Za Carigrad ne bo Rusija žrtvovala nobenega vojaka, več. Tudi Miljukove načrte glede Avstro-Ogrske odklanja socialistično časopisje.
italijansko Dojišce.
Iz poročil, ki prihajajo iz italijanskega bojišča., je razvidno, da so Italijani izgubili inicijativo za napadanje. Pri Spodnji Vrtojbi na Krasu so naši vdrli v sovražni jarek in vjeli 139 mož. Artilerijski boj je na primorski in tirolski fronti vedno bolj živahen. Italijanska artilerija močno obstreljuje naše kraje v dolini reke Adiže. V Gornji Italiji je civilni železniški promet večinoma ustavljen. Vrši se veliko premikanje čet proti Soči, Francozi in Angleži so baje odpovedali Italijanom svojo pomoč.
Cesar Karel je dne 10, in 11. aprila obiskal soško fronto, osebno odlikoval naše hrabre junake in jih navduševal za bodoče boje.
Velika premikanja čet v (tornji Italiji.
Iz Lugana se poroča, da je italijanska vlada železniški promet v Gornji Italiji zopet močno omejila, ker so v teku velika premikanja Čet proti soški fronti.
Francozi in Angleži Italiji ne morejo pomagati.
„Journal de Geneve“ poroča, da sta generala Robertson in Nivelle izjavila, da ne moreta poslati Italijanom pomoči, ker se sleherni mož nujno potrebuje pri veliki ofenzivi na francoskem bojišču proti Nemcem. Cadorm sta baje svetovala, da se naj omeji samo na defenzivo.
laske bojišče.
V bitki pri Tobolu ob Slobodu so baje Rusi, kakor pravno italijanska poročila, izgubili do 25,000 mož. Zmago je odločila avstrijska artilerija in pionirji pod poveljstvom generala Hauerja, Rusi na ta napad niso bili pripravljeni, Vsled tega. sta zdaj o-
ba generala, ki sta poveljevala pri Tobolu, odstavljena. Na celi ruski fronti prav živahen artilerijski ogenj in manjše praske prednjih čet? V ruski armadi se opaža velika razdvojenost. En del je za nadaljevanje, drugi del pa za konec vojske
Krivci ruskega poraza ob Stohodu.
Vojni minister Gučkov je baje takoj, ko je zvedel podrobnosti o ruskem porazu ob Stohodu, odstavil poveljnika tamošnjega vojnega ozemljja, generala Lech in zbornega poveljnika, generala Manušev-ski. Generala sta se baje pred začetkom bitke udeležila neke dirke in se nista zmenila za napade avstrijskih in nemških čet.
Romansko bojišče.
Rumunska. armada, ki je sedaj nanovö organizirana, stoji v južni Rusiji, pripravljena za napad. Tako pravijo Četverosporazumova poročila. Ker je bojno ozemlje močno preplavljeno, posebno ob Donavi in Dnjestru, je nastop infanterije sedaj nemogoč. Artilerijski boji pa postajajo od dne do dne bolj živahni.
Na francoskem bojišču se bije že šesti dan Krvava bitka na črti Arras—St. Quentin, Angležem se je posrečilo doseči nekaj vspehov, zlasti zavzetje višine Loretto je velike važnosti, ker tvori podlago za nadaljna podv zetja v smeri proti mestoma Douai in Cambrai, ki sta glavni nemški opirališči na tem delu fronte. Glavnega svojega namena, predreti nemško bojno črto, Angleži dosedaj še niso dosegli. Na črti St. Quentin—La Fere—Laon—Reims pa Francozi z vso silovitostjo napadajo, da bi tudi na tem delu predrli nemško fronto. Švicarski listi pišejo, da so Francozi vdrli v Alzaciji blizu do mesta Altkireh in in mesto s topovi večinoma porušili. Angleško uradno poročilo pravi, da so Angleži vjeli v bitki pri Arrasu dne 9, in 10. aprila 235 nemških častnikov, in čez 11.000 mož, vplenili pa 100 težkih in 60 lahkih topov ter 163 strojnih pušk. Krvava bitka pri Arrasu se nadaljuje.
V elika bitka pri Arrasu.
Iz Berolina se uradno poroča:
Po hudem bobnečem ognju, ki je trajal po več ur, je prišlo dne 9. aprila zjutraj pri mestu Arras do bitke, ki se jo sme prištevati med najsilnejše v tej svetovni borbi. V širokosti 20 km napadajo Angleži nemške postojanke na Črti Arras—Cambrai z nečuveno silovitostjo in z vsemi sredstvi moderne vojne tehnike V borbo posega eden milijon Angležev. V tej velikanski borbi se Angležem ni posrečilo predreti nemške bojne črte, pač pa se jim je posrečilo, vzhodno in severovzhodno od Arrasa udreti v prve nemške bojne Črte. Posebno hudo sta bili prizadeti dve nemški diviziji, ki sta imeli nalog, ustaviti angleški naval.
Angleško uradno poročilo z dne 10, aprila pravi, da so Angleži vjeli 11 000 Nemcev, vplenili 100 topov in 163 strojnih pušk.
Angleška poročila iz Londona zatrjujejo, da hočejo Angleži za vsako ceno predreti nemško fronto na Črti Arras—Cambrai.
Bitka pri Arrasu se nadaljuje z vso silovitostjo.
Velika spomladanska ofenziva na zahodu.
Švicarski listi so dobili iz Novega Jorka poročilo, da je četverosporazum na zahodni fronti pričel z veliko ofenzivo. Angleži napadajo na črti, široki 150 Krn, z armado, ki šteje milijon mož.
Artilerijska bitka ob švicarski meji.
Bazelskim listom se poroča od švicarske meje, da se ie med mestom Altkireh (v južni Alzaciji) in I švicarsko mejo pričela zadnje dni velika bitka med I francosko in nemško artilerijo. Francozi so spodnji 1 del mesta Altkireh že močno porušili. Nemški težki topovi krepko odgovarjajo. Švicarski vojaški krogi so mnenja, da se je velika četverosporazumova spomla-'dna ofenziva na zahodu že pričela in da hočejo Francozi skozi Spodnjo Alzacijo vdreti na Bodensko.
Macedonsko bojišče.
Odkar se je Sarrailu zadnja ofenziva proti Prilepu ponesrečila, so vojna podvzetja na celi ma-
oedonski fronti večinoma ponehala. — Pri Tepeleni-5 n v Albaniji so albanski oddelki dne 10. aprila v-spešno napadli italijanske prednje straže in se polastili njih postojank.
Turška bojišča.
V Mezopotamiji prodirajo Angleži v smeri proti Samari severovzhodno od Bagdada in proti perzijskemu mestu Hanikin, kjer so dobili stik z ruskimi četami, ki prodirajo tudi proti Samari. — Na kavkaškem bojišču prodirajo Rusi južno od mesta Bitlis proti staroslavnemu turškemu mestu Mosul v gornji Mezopotamiji, — Na egiptovskem bojišču se Angleži pripravljajo na velikopotezno ofenzivo proti južni Palestini. — Na ostalih turških bojiščih nobenih večjih vojnih dogodkov.
Kralj Nikita ne dobiva ved plače.
Kodanjska poročila zatrjujejo, da je novi ruski finančni minister črtal črnogorskemu kralju Nikiti njegovo plačo, katero je ‘dosedaj dobival od Rusije. — Nikita živi zapuščen v južni Franciji,
Politične vesti
Cesar Iu cesarica v Budimpešti. Listi poročajo, da bo naša cesarska dvojica v bližnjih dneh odpotovala v Budimpešto, kjer bo ostala nekaj dni, — [Cesarjevo potovanje na Ogrsko je baje v zvezi z važnimi bodočimi notranjepolitičnimi dogodki.
Državni zbor bo sklican, kakor je trgovinski minister de. Urban izjavil v nemškem Nationalver-bandu, že komaj koncem maja. Prej se je zatrjevalo, da koncem aprila ali vsaj začetkom maja, V istini še vlada dosedaj ni storila koraka, da bi se sklical državni zbor. Grof Stürgkh je imel vsaj korajžo povedati, da noče zastopnikov ljudstva, sedanja vlada si tega ne upa.
O notranjepolitičnih reformah, ki jih obljublja velikonočna poslanica cesarja Viljema nemškemu narodu, pišejo nemški listi z velikim odobravanjem. 'Njihovi komentarji povdarjajo posebno, da odklanja cesar* Viljem iz ustavnih razlogov vsak oktroi in 'da smatra za potrebno, odgoditi izvršitev reform na čas po vojni, ker hoče dati tistim milijonom nemških državljanov. ki danes krva,ve na bojiščih, priliko, da uveljavijo svoje nazore o novem ustroju domovine. Glede obsega reform smatrajo listi, da bo novi pruski volilni red temeljil na načelu pluralitete, da bo torej na Pruskem uvedena sicer neposredna in tajna, ne pa splošna in enaka volilna pravica. Odklonitev oktroia in odložitev notranjepolitičnih reform na dobo po vojni — to je melodija, ki marsikateremu avstrijskemu zastopniku rihtlinij in belangov ne bo prijetno donela v ušesa. Upati pa bi bilo, da se bodo avstrijski državniki dali vsaj od cesarja Viljema podučiti*
Na novih potih. Duca ski listi poročajo, da bo koncem meseca aprila predsednik poslanske zbor nice dr. Sylvester predložil strankam nov načrt zborničnega poslovnika. V kak namen? Ali da ga vlada oktroira aii da ga poslanska zbornica pri sestanku takoj brez debate in sporazumno spreme? Na vsak način je to, ako je vest istinita, znamenje, da vlada ne namerava več takih stvari, ki so za vse stranke in za vse avstrijske narode in vsled tega tudi za cčia državo — kajti državo ne tvori samo vlada, ampak še tudi drugi faktorji — vitalnega pomena, urediti samo v sporazumu in z ve denjem WJffove stranke. Vsi narodi hočemo v Avstriji iu z Avstrijo živeti, za to imamo vsi interes na t m, kako si hočemo življenje v njej urediti. Po rec pfcu samo ene stranke, ki niti ne predstavlja volje e sega celega naroda, se Avstrija ne sme in ne more nanovo urediti.
„Südösterreich“. Koroški Vsenemci so na svojem zborovanju v Celovcu dne 4. aprila z ihte vali tudi ustvaritev nove južne pokrajine »Südösterreich«. Toda natančno bodo o tem razpravljali na prihodnjem zborovanju. Ptujski »Štajerc« bo med koroškim ljudstvom odločno nastopil proti vseu mškim razkosovfelcem sedanjih kr novin z o ir m na svo-j jo geslo: Mi ostanemo ner /.deljeni Štajerci in ne-; razkosani Korošci!
Demisije v vojnem ministrstvu. Proces Kranz rodi svoje posPdice. Minister Krobatin je podal demisijo, kat ro ;ie cesar sprejel. Imenoval ga je
za armadnega poveljnika. Tudi sekcijski načelnik vojnega ministrstva Jarzebecki je odstopil Rdmoj ster von Lustig, Kroba inov gospodarski adjutant, je v vojaški kazenski preiskavi.
Umor grofa Stürgkha. Obravnava prati Frideriku Adlerju, ki je umoril mšnistrskeg! predsednika grofi Sftagkha, bi se bila morala vršili v kratkem. Adlerjev zagovornik je pa vložil ugovor in višje so d šče je te*u ugovoru ugodilo, češ, da ni popolnoma uvaževano fakultetno mnenje. Višje sodišče je na stališču, da pri Adlerju ne gre za s i-m u 1 a c i j o, nego za d i s s i m u I a c i j o, to se pravi, o toženec v e d o m a s i m n 1 i r a, da je duševno normalen, a v resnici je duševno nenormalen. Z oz ram na to določbo višjega sodišča je obravnava proti dr. Frid. Adlerju preložena na nedoločen čas.
Ogrska poslanska zbornica je z dnem 12. t. m. odgodena. Poslanci ljudske stranke in Karolyjeve stranke so z vpitjem: Živela splošna, enaka in tajna volilna pravca! zabranili vsako razpravo. Odkar se je Prusija odločila, uvesti demokratično ustavo, se tudi Ogrska ne ba smela dolgo braniti, da raz širi ljudske pravice.
Kako se dela z državnim denarjem. Ogrski knez Odescalchi se je ustrelil in bil pri priči mrtev. Služil je kot ritmojster, bil najprej prideljen c. in kr. vojnemu ministrstvu pri gospodarskem oddelku, pozneje se mu je izročilo vodstvo zeljne, konopeljske, krompirsko-sušilne, sočivje ohranjujoče, svinjerejske in sodarske fabrike., katere fabrike je dalo vojno ministrstvo zgraditi deloma na njegovem ali vsaj sosednem posestvu. Fabrfške zgradbe so že sedaj tako urejene, da bi jih lahko prevzel po vojski knez v svojo last, z ozkotirnimi železnimi progami urejen dovoz in odvoz v gozde in na železnico pa je povzdignil visoko vso vrednost Odescalchijevega veleposestva. Vojno ministrstvo Je investiralo 35 milijonov K. Zadnji Čas so začela prihajati anonimna pisma na ministrstvo, ki so pokazala, da ljudstvo ne zaupa 0-descalchijevi nesebičnosti pri zgradbi in vodstvu er-arnih tovarn. Ko je preiskovalna komisija prišla v. fabrike, si je Odescalchi pognal kroglo v glavo.
Framasonstvo in vojska. »Reichspost« piše pri godom vojne napovedi Amerike proti Nemčiji, da se nahaja v severnoameriški reprezentanta! zbornici 213 framasonov, v senatu 48 framasonov, da je potemtakem reprezentantska zbornica z dvema tretjinama, senat s polovico framasonsk. Boj fra masonov velja že od nekdaj monarhističnim drža vam, za to pa je boj entente proti centralnim državam, ki so vse monarhistične, tako srdit in nepopustljiv.
Tedenske novice.
Nadvojvoda Lndovik Viktor zbolel. Brat rajnega cesarja Franca Jožtfi, nadvojvoda Ludovik Viktor, je v Solnogradu obolel na pljučniči. Nadvojvoda Ludovik V ktor je roien L 1842.
Kardinal pl. Bettingen V Monakoverc je dne 12, apnla nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, kardinal nadškof dr. Franc Rihard pl. Bett nger. Rajni cerkveni knez se je zelo živahno zanimal za javno življenie in je bil velik prijatelj delavstva.
Monakovski nuncij nevarno obolel. Monakovski nuncij Averza je bil na slepiču operiran. Njegovo stanje ie zelo resno.
Naslednik kardinala Horniga. »Reichspost« poroča, da bo za naslednika umrlega vespršmskega škofa-kardinala Horniga imenovan prelat dr. Ferdinand Rott, ravnatelj budimpeštanske ga osrednja semenišča. Z vesprimsko škofovsko stolico je združena tudi čast kancelarja ogrske kraljice.
Pohvalno priznanje. Graško vojaško poveljstvo je izreklo vlč. g. monsignorju vojaškemu superiorju Antonu Jaklič za njegovo požrtvovalno službovanje tekom vojske svoje pohvalno priznanje.
Duhovniška vest. G. g. kaplan Josip Jeraj je prestavljen iz Celja v Žalec.
Koroške cerkvene vesti. Prestavljeni so vlč. gg.: Ludovik Wtgoiann iz Kotič v Irschen, Štefan Schweiß iz Irschen v Kotarče, Anton Oblak iz Borovelj v St. Lenart pri Sedmih studencih, Jo? f Dobernik iz Škocijaca v Boro Ije. Imenovan je bil vlč. g. Jakob Kalan, administrator na Rudi, za ka-Inonika v Gospa Sveti.
Iz finančne službe. Davčni kontrolor Ivan Vodji lak pri Sv, Lenarta v Slov. goricah je imenovan
Iza davčnega upr vitelja istotam
Mlad zdravnik. Varaždinski rojak Stjepan P> slončee, n n obrtnika Marka Poslončeca v Va.aždi-
BU je bil dne 28. marca na graškem vseučilišč i pro v oviran doktorjem vsega zdravilstva.
Iz pošte. Poštna aspirantinja Ana Sevnik je : dobila mesto poštne odpraviteljice v Št. Vidu pri Ptu-; ju. — Poštni adjunkt Rupert Tručl v Knittelfeldu je imenovan za poštama v Lambertu na Gornjem Štajerskem.
Visoko odlikovanje generala pi PuMllo. Naš cesar je odlikoval armadnega poveljnika generalnega polkovnika tl Puh&llo z vdikim križcem Leopoldovega reda z vojnim okraskom. General Pu-hallo je rodom Hrvat.	.	.
Od desetnika do častniškega namestnika. C.
g. vojni kurat Franc Letonja nam poroča iz bojišča sledeče: Naznanjam, da je pri našem črnovojniškem bataljonu bil povišan za častniškega namestnika posestnik v Bišečkem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju Frane Polič To je najvišja stopnja, kojo more doseči mož. Kot desetnik je išel ob mobilizaciji na fronto ter si priboril bronasto, malo in veliko srebrno hrabrostno kolajno. O tem možu se mora reči, da ga ljubijo predstojniki-častniki in spoštujejo, a še z veliko večjo ljubeznijo so mu učlani vojaki vsake narodnosti. A je tudi res neustrašen, ne samo pred sovražnikom, temveč tudi v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti V tem daje vsem najlepši zgled; kolikokrat mu je mogoče — to je kazal tudi že na italijanski fronti — se udeleži sv, maše* pazno posluša besedo božjo, dvakrat si je dal očitno blagosloviti'sv. rožni venec, ne sramuje se vpričo svojih podložnikov poklekniti, prositi sv, odveze in pristopiti k mizi božji, in mislim, da je ravno to tudi vzrok, da pri njegovi kompaniji možje najrajše in v največjem številu pristopajo k sv. spovedi in se najspodobneje obnašajo pri najsvetejši daritvi. Zato ga pa tudi blagoslov božii vidno povsod spremlja; ker daje Bogu, kar je božjega, daje tudi cesarju, kar je cesarjevega, Želimo le, da ga Bog še nadalje varuje vsega hudega ter ohrani tako krepkega, čvrstega in zdravega. UrbanČani, bodite ponosni, da je izšel iz Vaše sredine tako značajni, verni in v vsem posnemanja vredni branitelj nad vse nam ljubljene domovine Avstrije!
Spodnještajerski Slovenec zašel med sever-; neslovanske pisatelje. Iz Zreč pri Konjicah se nam j piše: Te dni je namreč pošta prinesla poslatev z j naslovom »Priručna knižočka pre (?.a) terciarov I sv. Otca Františka Serafinskeho. Dl’a najnovšich I pramenov (virov) upravil: P. Cyrill Goričan, knaz (duhovnik) radu kapucinskeho.« Imenovanec je doma v bližnjih Žičah. Kot pridigar znan je po naši deželi med Slovenci in gornještajerskimi Nemci. Sedaj misijonari na Ogrskem med Slovaki. Tu je »slovenskemu 1’adu« sestavil »v slovenske] reči« knjižico, 1 akoršno so tam pogrešali, ker ona v letu j 1903 izdana je zastarela in tudi »minula sa cel-I kom« Bodi pristavljeno: Slovak, s tem imenom [ imenuje sebe, a svoj narod in jezik zove »sloven-I sky«, to izvaja od besede »Sloven«, izraz »slovac-I ky« smatra žaljivim, nam Slovencem pa pravi: j Slavinci, oziroma slovinski. M. K.
Slovenski begunski koledar za leto 1917. Gori-I ški deželni glavar dr. A Faidutti je izdal slovenski I begunski koledar za leto 1917. Cena koledarja je j 1 K. Izkupilo je namenjeno beguncem z Gonške-jj ga Naročila sprejema deželni odbor goriški na j Dum ju Vlil. Scblesingerplatz 2. Poleg običajnega \ gradiva vsebuje koledar spominski spis o pokojnem j cesarju Frar.cu Jožefu, spis o novem cesarju Kar-j Iu, opise glavnih taborišč za begunce, nekaj be jj lelrističhega gradiva in poročil za begunce. Kole-I dar prinaša dobro pogojeni sl ki Njunih Veličanstev,
! sliko generala Boroeviča, svetolucijskega župnika j Fabjana, par prizorov is porušene Gorice, iz za-I ledja in iz taborišč
Pastor Mahnert ne gre v Gradec. Graški listi j poročajo, da je bil pri volitvi protestantskega župni-j ka v Gradcu na levem bregu Mure izvoljen pastor I Friderik Ulrich iz St. Hipolita. Dobil je 344. glasov,
■	Mahnert pa 3 glasove. Kakor smo že poročali, se bo l Mahnert potem, ko bo tudi za Maribor določen nje-j gov naslednik, vrnil v Nemčijo, odkoder je prišel.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t.: j Hranilnica in posojilnica v Sevnici ob Savi 25 K; j Miroslav Volčič, župnik, Brezno, 20 K; Rantaša A. i L., c. in kr. vojni kurat, Usora, 30 K; Jurko Ivan, j župnik v Pamečah pri Slovenjgradcu, 10 K; Mohorji jani v Pamečah po g. župniku Jurku 10 K; Peldar j Matija, Spodnji dol-Sv, Jakob v Slov. gor., 20 K: I inženir Franjo Pahernik, veleposestnik, Vuhred, 20 ! K; S. Ducman in Fr, Pišek, Orehova vas, 4 K; dr. ( Ivan Žolger, c. kr, sekcijski načelnik, Dunaj, 50 K.;
: Malej Štrakl, župnik pri Sv. Petru niže Maribora, mesto venca na grob f g. dekana 'Kralja, 10 K; J. i Kovačič, Pristova (kruh sv. Antona)* 7 K; Fr. Za-
■	cherl,. učitelj, Ljutomer, 10 K; Posojilnica v Konjicah za leto 1915 in 1916 50 K; Ivan Medvešek, žu-
} pn;ik, Tinje pri Slov, Bistrici, 20 K; Martin Medved, j župnik, Laporje, 10 K; Ognjeslav Skamlec, župnik i Leskovec v Halozah, 50 K; Ferdinand Pšunder, žu-
pnik, Sv. Bolfenk v Slov. gor., 20 K; dr. J,. Majcen, o, in kr, mornarski nadzdravnik, 10 K; Frar Mravljak, c. kr. profesor in nadporočnik, Maribot S K. Vsem častitim gospodom darovalcem se najis-kreneje zahvaljuje odbor.
Zopet potres v Brežicah. Iz Brežic se nam piše : Potres se noče od nas posloviti. Na veliki petek, zjutraj ob 8. uri, smo ga vsi močno čutili. Toda vznemiril nas ni preveč. Na velikonočni torek, dne 10. aprila, ob M. uro zjutraj, pa je tako močno streslo, da je opeka padala s streh, da so sobe bile naenkrat zaprašene z odpadlim ometom, in da so ljudje prestrašeni poskakali iz postelj- Na zidovih so se pokazale zopet nove razpokline. Kdaj bo konec tega strahu! Bog se nas usmili!
Vpoklic letnikov 1891—1872 deloma preložen. Kakor je bilo razglašeno, bi morali v letih 1891 do vštevši 1878 rojeni črnovojniki dne 16, aprila k vojakom, v letih 1877 do 1872 rojeni črnovojniki dne 2, maja. Sedaj je pa vpoklic preložen v toliko, da gredo letniki 1891 do vštevši 1887 dne 16. aprila k vojakom, letniki 1886 do vštevši 1872 pa Še le dne 1 4. m a j a.
Dopisovanje vojnim vjetnikom in osebam v zasedenem ozemlju. C. kr. korespondenčni urad poroča: Dasiravno je bilo že večkrat razglašeno, da se je na skupnem centralnem uradu zsl poizvedovanje, oddelek za vojne vjetnike, ustanovil nov oddelek L, Dunaj, L, Brandstätte 9, ki edini posreduje dopisovanje med avstrijskimi in ogrskimi državljani, ki so ostali in svobodno žive na svojih domovih v ozemljih, ki jih je zasedel sovražnik, in med njihovimi sorodniki v monarhiji — in sicer za sedaj samo z ozemlji, ki jih ima zasedene Italija — prihaja še vedno največji del teh dopisov drugim uradom, bodisi v monarhiji ali v nevtralnem inozemstvu, Ker domači in tuji uradi vse take dopise pošiljajo na oddelek L, se prebivalstvo še enkrat opozarja, da posreduje vsa poročila in dopise te vrsitie izključno le zgoraj navedeni oddelek L. Vsi dopisi se morajo torej nanj nasloviti in sicer sme vsak poslati le enkrat na mesec največ 20 besed obsegajoč dopis, katerega mora frankirati in priložiti tudi znamko za odgovor. Najboljše je, da se vsak posluži dopisnic z odgovorom po 8 v. V bodoče bodo torej dosegli svoj cilj le dopisi. ki so izvršeni po gori navedenih predpisih. — Razen tega se naznanja, da je brez vsake koristi, Če kdo ponovi svoj dopis, na katerega po preteku enega meseca še ni dobil rešitve; vsak pravilno izvršeni dopis še gotovo odpravi v Italijo, toda poizvedovanja trajajo mnogokrat po več mesecev. Na vse druge dopise, ki niso sestavljeni v predpisani obliki, se urad v bodoče ne bo oziral. Edina izjema velja za dopise vojnim vjetnikom in internirancem v Italiji, katerim more vsak naravnost pisati in sicer poštnin« prosto»
Nov poletni čas. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Slično kakor v lanskem letu bo tudi letos za dobo od 16. aprila do 17. septembra upeljan nov poletni čas in sicer za vso Avstrijo in za vse o-zemlje, ki se nahaja pod avstrijsko upravo. Vse javne in tudi zasebne ure se morajo pomakniti dne
16.	aprila zrntraj ob 2, uri za eno uro naprej, dne
17.	septembra ob 8» uri zjutraj pa za euo uro nazaj. Prebivalstvo se opozarja, da spremeni temu primerno tudi svoje zasebne ure, da ne bo trpelo škode zaradi morebitne zamude sodnijskih obravnav,, vlakov, šol itd.
Gospodarske noviee.
Dveletnica krušnih kart. Dne 12, aprila sta minuli dve leti, odkar so na Dunaju prvokrat upel-jali krušne karte, Samo. na Nižje-Avstrijskem so do-sedaj izdali že 270 milijonov krušnih kart. Stare dkarte pošljejo zopet v papirno tovarno, da jih tam podelajo.
Ogrščica in repica zaseženi. Vlada je odredila zasego ogrščice in repice Kakor hitro se pride'ek požanje, razpolaga ž njim avstrijska osrednja banka za trgovino in industrijo, kateri se morajo nazna* niti vse zaloge ogrščice in repice. Posestnik si sme shranili dovolj semena za posetev. ostalo se mora oddati.
Lan na Ruskem. Nobena država na svetu ne pridela, toliko lanu, kakor Rusija. Ce stoji zdaj vsa velikanska nemška industrija, ki je izdelovala plat-jno, je vzrok to, da ne more dobiti lanu iz Ruskega. Lan je zgolj evropska rastlina; pridelujejo ga v veliki množini le na Ruskem, vrh tega pa zlasti na Irskem ter v Belgiji, na Nizozemskem in na zapadnem Francoskem. Več kakor polovica vsega lanu, kar ga je Evropa rabila, se je dobivalo iž Rusije, povprečno 250.000 ton na leto. Rusi doslej še niso posvečali pridelovanju lanu tiste pozornosti, ki bi jo zaslužil. To se vidi iz razmeroma malega števila
tkalnic in predilnic, ki jih imajo na Ruskem, Sedaj deluje nemška, poliedelska uprava na to, da bi na Nemškem sejali kar mogoče mnogo lanu, da bi njih industrija ne bila več odvisna od uvoza iz Rusije.
Davek na žganje zvišan. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa, da j8 zvišan državni davek na žganje, in sicer za liter alkohola za 1 K 40 v. Istočasno se določa, da odpade takozvani davek na žganjetcč.
Ogromen dobiček trboveljske premogokopne dražbe. Trboveljska premogokopna družba je leta | 1916 dosegla čistega dobička 2,170.691 K, delniška \ glavnica se je zvišala od 19,600.000 K na 24 mi- * lijonov. Premoga se je v vseh njenih rudnikih nakopalo 1. 1916 1,268.873 ton, približno 81.000 ton več kot 1. 1915.
Razu® noviee.
Velika nesreča na Donavi. Iz Budimpešte se poroča dne 11. aprila, da je pri krau Teteny na Donavi (nekaj km južno od Budimpešte) parnik za prevažanje oseb, »Zrinjski«, dne 11. aprila ob 11. uri ponoči trčil z nekim tovornim parnikom. Prednji del ladje »Zrinjski« se je pričel v nekaterih mi nulah potapljati. Zrinjski je odplul iz Budimpešte s 480 pomiki. Rešilnih čolnov niso mogli takoj spust ti v vodo. Kapitan je ladjo takoj obrnil proti bregu, kjer je v nekaterih minutah obstala. Prednji del ladje je bil pod, zadnji pa visoko nad vodo, Velik del potnikov je ob času nesreče spal. Parnika »Viljem« in »Gizela« sta prihitela na pomoč in sta mnogo potnikov rešila. Smrtno ponesrečilo je baje samo 30 potnikov. Druge so rešili.
Granata ga na dopustu ubila. V Gleisdorfu na Srednjem Štajerskem je dne 7. aprila prišel na dopust posestniški sin Janez Trümmer. Iz bojišča je prinesel granato, katera se mu je v roki vnela in
ga tako razmesarila da je kmalu nato izdihnil.
*
V Švici zletela velika tovarna v zrak. V Lies-talu pri Bazelu v Švici je dne 10. t. m. zletela velika tovarna v zrak. Uničenih je več poslopij Ubiti so 4 driavci.
Na njivi zakopan zaklad. Blizu Vesprima na Ogrskem je kmet Žiga Pintar s pomočjo ruskega vjetmka oral na njivi. V sredi njive trči njegov plug na lonec iz ilovice. Ko sta pogledala v iooec, sta našla v njem 481 velikih srebrnih novcev iz
17.	stoletja. Denar, ki je prav dobro ohranjen, so izročili muzeju, kmetu pa dali primemo nagrado.
Koliko sme imeti obleke ena oseba v Nemčiji. Da se omeji uporaba gornje in spodnje obleke, perila in čevljev, je. izdala nemška državna določeval-nica obleke novo naredbo, ki je stopila dne 3. aprila v veljavo in ki določa za moškega; 1 obleko za delavnik, 1 obleko za nedeljo, 1 svršnik ali ogrtač,
2	delavski haljini, 2 telovnika, 2 delavskih hlač, 1 par zimskih rokavic, 6 robcev, 3 gornje in 3 spodnje srajce, 2 ponočni srajci, 3 spodnje hlače- 4 pare nogavic. Za žensko: 2 obleki za delavnik, 1 obleko za nedeljo, 1 suknjo, 2 bluzi, 1 svršnik, 1 ogrtač, 1 jutranjo jopo, 3 predpasnike, 1 par zimskih rokavic, 6 robcev, 4 srajce, 3 nočne srajce, 4 hlače, 3 spodnje jope, 4 pare nogavic, .Poleg tega za oba spola: po 3 pare Čevljev, 1 par domačih Čevljev ali copat, 3 prevleke za podzglavja, 2 rjuhi, 1 volneno ali pre|šivano odejo, 3 obrisalke, 2 kuhinjski krpi ali krpi za posodo, 3 krpe za prah in milo. Za nakup obleke In perila se bodo izdajale nakaznice; predno pa jo kdo dobi, bo moral podati točen izkaz, koliko ima v resnici obleke, perila in čevljev Ako ima tega blaga že toliko, kolikor navedeno, nima pravice do take uradne izkaznice. Kdor bi podal neresničen izkaz, zapade kazni.
Znamenito operacijo je izvršil te dni profesor Kukula v Pragi. Vojak L, L. je dobil v jeseni 1914 strel v srce. Krogla mu je tam obtičala, ne da bi bil vojak umrl. Bil je spoznan za Invalida in odpuščen domov. V zadnjem času pa mu je krogla delala vedno večje težave in zdravniki so spoznali, da je le še ena obupna pot, mu morda ohraniti življenje: o-perativna odstranitev projektila iz srca. Operacijo je izvršil profesor Kukula s tako znamenitim vspehom, da je vojak te dni popolnoma zdrav zapustil češko kliniko.
Invalid ubil medveda. Invalid Valentini je stal na strmi skali pri Nonsbergu na Tirolskem. Pod to skalo je ležal medved in se grel na solncu. Invalid je vrgel debel kamen na medveda in ga tako dobro j zadel, da je bila žival omamljena. Z močno gorjačo, j okovano z železom, je invalid nato medveda brez te-I žave ubil. Invalid je prejel od okrajnega glavarstva j postavno določeno nagrado 50 K* Ubita žival je bila I stara 4—5 let.
Dragocena svinja. V Marošvašarheliju na O-\ grškem se more videti proti vstopnini 20 vinarjev j 4% stotov težka svinja, last kmeta Aleksandra Oro-slana. Za svinjo mu ponujajo že 7000 K, ali srečni ; lastnik se ne more odločiti za prodajo.
Indijska žena, katere mož se bori na Francoskem, se za časa moževe odsotnosti posti iu pokori, da s tem obvaruje moža nesreće. Zgodaj zjutraj vstaja in se koplje v mrzli vodi še pred izhodom solnca, potem gre v mokri obleki v tempelj, kjer izlije pred boginjo posodo mleka. Med vojsko skoro ničesar ne jč v veri, da njena pokora ščiti moža pred sovražno kroglo.
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za leto 1917 ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5.
Dopisi.
Maribor. Dne 10 aprila je umrl spreviden s sv. zakramenti hišni posestnik in trgovec Anton Tašler v Tovarniški ulici. Star je bii 58 let. Pogreb se je vršil dne 12. t. m. popoldne. Rajni je bil pošten kršćanski mož. N. p. v m!
Maribor. Pri prihodnjem razdeljevanju krušnih kart za mestno prebivalstvo in sicer v soboto, dne 14. aprila, bo treba oddati hišni seznam II, Veliko teh seznamov se še nahaja v uradni sobi za oddajo krušnih kart» Kdor želi dobiti polo za dobavo mesa po znižani ceni, naj si pride po hišni seznam II, da dobi polo za dobavo mesa po znižani ceni.
Maribor. V »Panorama International« se ta teden vi njo slike bojev za Mazovska jezera, razdrta mesta Sydkuhmen, Stallupönen, Schirwindt, Vladislav itd. Program je ra litega posebno zanimiv, ker se vidijo nasledki krvave v* jske, porušene cerkve, palače g>reče vasi itd. »Panorama« je na Grajskem trga zraven gostilne pri »Črnem orlu«.
Slivnica pri Mariboru, Bralno društvo priredi na Belo nedeljo, dne 15. aprila, popoldne po večernicah igri „Ljudmila“ in „Krčmar pri zvitem rogu.“ Cisti dobiček je v prid goriškim beguncem. K obilni udeležbi vabi odbor.
Fram. V sredo dne 11. aprila je tukaj umrla,
sprevidena s sv. zakramenti, Barbara Böhm, mati tukajšnjega mlnarja. Pogreb se vrši v soboto dne 14. t. m. popoldne ob 4 uri v Framu. N. p. v m.l
Marija Snežna na Velki, V nedeljo, dne 18.
marca, smo spremili k zadnjemu počitku posestnico Marijo Križan, staro 57 le:	Umrla je po tridnevni
mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti Bila je vrla slovenska in katoliška gospodinja in mati. Zelo je ljubila tudi „Stražo“ in „Gospodarja.“ Zapustila je žalujočega moža in štiri otroke. Sin se nahaja na italijanskem bojišču, prišel je tudi na dopust} ali prepozno. Sveti blagi pokojnici večna luč!
Št. Ilj v hlov. goricah. Na Belo nedeljo po ve čer nie ah bo imelo naše Bralno društvo občni zbor združen s podučnim govorom, igro »Dve materi« s petjem. Dobiček prireditve je namenjen za vojne 1 pohabljene-3. Vabimo sosede in domačine
Sv. Andraž v Slov. gor. Tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na Belo nedeljo, dne 15, aprila, popoldne po večernicah, v šoli gledališki predstavi. Vse domačine in sosede prav prijazno vabimo. Ker je čisti dobiček namenjen za j o potresu hudo prizadete prebivalce v Brežicah in o količi, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Sv. Jurij v Slov. goricah. F aac Knuplež, desetnik pri metalcih min. je dobil vsled izvanredne hrabrosti lepo odlikovanje, vojaški železni križec na traku hrabrostne svetinje.
Sv. Anton v Slov. goricah. Kakor nam poroča č. g. vojni kurat Franc Letonja, je tukajšnji kmet \ Franc Sirk, ki je kot poddesetnik šel ob mobiliza-j ciji k vojakom, bil povišan za štabnega narednika, j Za svojo neustrašenost je dobil bronasto hrabrost-j no kolajno in prusko vojaško zaslužno svetinjo, j Želimo mu skorajšnjega srečnega povratka v do-i momo vi io.
V Ljutomeru je bil pokopan na veliki četrtek, lončar g. Mat. Kociper, star 58 let. Pokojnik je bil skrben in spreten obrtnik ter zanesljiv naš mož. Naj mu bode zemlja lahka!
Polenšak. Zopet nam je vzela smrt blagega očeta, moža in posestnika Franca Cvetko v Stre-jacih v starosti 61 let. Bil je »previden s sv. za-j kramenti iu je J n- 28. marca mira« v Gospodu j zaspal, Pogreb sta vodila domači g. župrik m g, j župnik oi Sv Lovrenca. Pr odprtem grobu je do j mači g. žpmk imel nagovor. Rajni je kot a ve-
den katoličan moral mnogo prestati, a je ostal sta* noviten Domači pevci in pevke so mn zapele ža-lostinko. Rajni je bil več let zvesti cerkveni kiju
č r. Bodi m s bi?g soonjin!
Vuzenica. Na velikonočno nedeljo smo pokopali Janeza Langbauer iz St. Vida. Zvesto in skrbne je opravljal službo mežnarja pri vuzeniški podružnici Matere božje na Kamnu nad 20 let. Naj mu Marija poplača njegov trudi — Na drugo nedeljo po Veliki noči, dne 22. aprila, je pri imenovani podružnici, li je priljubljena božja pot, zopet sv. opravilo. Častilci Marijini, pridite v obilnem številu k Materi po tolažbo!
omikel nad Mozirjem. Naš kmet in cerkveni ključar Luka Gostečnik je mož še stare, pristne korenine. Ob mobilizaciji je bil poklican pod orožje kot poddesetnik, sedaj služi pri Črnovojniškem peš. bataljonu	vojskoval se je na koroški fronti,
sedaj pa stoji na braniku domovine proti Rusom ia je imenovan in povišan za narednika. Da je res hraber in neustrašen, o tem pričata mala in velika srebrna svetinja ki dičita njegove junaške prsi Sicer je sedaj nekoliko bolehen od prevelikih naporov in stroge, viharne zime, a želimo mu skorajšnjega okrevanja. Z velikim veseljem se udeležuje službe božje, če in kadar je mogoče. Tako nam poroča njegov vojni kurat Franc Letonja.
Celje. Višji davčni upravitelj g. Josip Kuss, stotnik pri tukajšnjem domobranskem dopolnilnem poveljstvu, je odlikovan za izvrstno delovanje v vojni službi s cesarsko pohvalo „Signum laudis.“
Sv. Lenart nad Laškim. V noči od velike srede na veliki četrtek nas je obiskal neznan tat Najprej se je oglasil pri županu, kjer je vzel nekaj sladkorja. Potem ie obiskal župnišče, kjer se je v kuhinji nekoliko okrepčal, odnesel nekaj denarja in par Čevljev, C. g. župnik ,te poslal za njim par strelov. Nato se je še mudil v neki drugi hiši, kjer je pobral gospodarju obleke v vrednosti do 200 K. Na veliki četrtek zjutraj se je našel blizu župnišča listek z napisom: „Danes nisem mogel veliko vkrasti! Pa pridem zvečer nazaj. Povsod bodo spoznali, da je bil nekdo tukaj. Na 'svidenje zvečer!“ V župnišču so se pripravili, da bi ga zvečer primerno sprejeli, pa ni prišel, kakor je obljubil. Oglasil pa se je, kakor slišimo, v isti noči v dveh drugih hišah. Torej pozor pred tatovi! Imejte vedno kaj pripravljenega, da tatove in take vrste ničvredne ljudi primerno s prejmete!
Trbovlje. »Dekliška zveza« priredi skupno z »Orlom« na Belo nedeljo, dne 15. aprila t. 1. ob Y24h popoldne v prostorih Društvenega doma dve gri: Skrivnostna zaroka, igra v 4 dejanjih in Prvi april, šaljiva igra v 2 dejanjih. V odmorih tambu-ranje Po igri prosta zabava, šaljiva pošta, tambu ranje. Čisti dobiček je namenjen za vojaške domove. Odbor.
Lesično pri Kozjem. Dne 2, aprila Je ogenj u-ničil pet poslopij v okolici Lesičnega, Goreti je začelo pri Reberniku (p. d. Plaveč) kjer je zgorel hlev, ena krava in tele, Nekoliko opečene vole je rešil neki mimoidoči mož, ki je dobd pri tem močne opekline in zaradi tega tudi ni mogel gasiti. Vsled močnega vetra, ki je vlekel proti severu, se je ožgalo nekoliko oddaljeno Bokaličevo poslopje. Tukaj so raz-na živila, obleka, hiša in hlev do zadnjega zgoreli. Od tega se je ožgala hiša Bevca. Došli ljudje so z velikim trudom in naporom rešili še zraven stoječi svin’ak. Vse drugo je pa zgorela. Škoda je velika, zavarovalnina pa majhna in nikakor ne bo pokrila stroškov, da se postavi novo.
Podsreda pri Rajhenburgu, V nedeljo, cine 1. aprila, smo spremili k večnemu počitku, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, blago gospo M. Resnik, rojeno Panek, posestnico in gostilničarko v Podsredi Kakonriljubljena je bila ratnica daleč na o-koli, je pričal njen pogreb. Velika množica ljudstva v spremstvu preč. duhovnikov jo je spremljala o minljivega doma do hladnega groba. Prisostvovala je pogrebu tudi požarna bramba. Vrle domače pevke so ji v slovo zapele žalostinko „Na grobeh,“ Žalujoči rodbini izrekamo naše sožalje. Blagi nepozabljeni pokojnici pa svetila večna luč!
Bele vode pri Šoštanju. Naš rojak Franc Sle-menšek je bil odlikovan na italijanskem bojišču s srebrno kolajno. Slemenšek se je v boju s polentarji že opetovano pokazal hrabrega in vstrajnega slovenskega bojevnika. Njegovi starši so sedaj v Drvarju v Bosni.
Podgrad v Istri, Veliko Sloveneev-Stajereev je že odlikovanih, posebno tudi „Prlekov,“ Tukaj je bil odlikovan naš zavedni rojak iz gornjeradgonskega okraja, g. Frančišek Golob, c. kr, voditelj tukajšnje orožniške postaje, s srebrnim zaslužnim križcem s krono, ker v tem kraju neumorno deluje v korist javnega reda. Torej zopet en „Prlek“ več.
J Nove Šmarnice za 1. 1917 pod imenom „Kraljica vic“ so ravnokar dotiskane v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisal jih je vlč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu. Isti pisatelj je bil spisal šmarnice „Novi majnik“ za leto 1915, ki so bi-
le tako zanimive, da so bile popolnoma razprodane v enem tednu in jih na stotine naročnikov niti več dobiti ni moglo. Letos se nam opisuje v šmarnicah Marija kot Kraljica vic, ki kot dobra mati obrača vso svojo pozornost na trpeče duše v vicah. Res ni primernejšega predmeta za letošnji majnik, kot je Manja, Kraljica in Pomočnica vernih duš v vicah. Ni je skoraj hiše, ki bi ne objokovala smrti enega ali drugega svojih domačih, ki so žrtvovali v tej grozni vojski svoje življenje za stiskano domovino. Za svojega cesarja prelil je svojo kri ali dobri oče, aii pošteni sin, ali pa zvest prijatelj. Preselili so se v večnost. Domači žalujejo za njimi, dobri otroci objokujejo smrt dragega očeta, zveste žene tarnajo za svojimi moži, blage sestrice prelivajo bridke solze za svojimi brati. Pa to žalovanje ne zadostuje. Ako smo padle junake res ljubili iz srea„ potem jih ne smemo pozabiti, ko so se ločili od nas in še mogoče trpijo časne kazni v vicah. Hiteti jim moramo na pomoč s svojimi molitvami in dobrimi deli, priporočati jih moramo Mariji, Kraljici vic, da jim pride na pomoč in jih reši iz trpljenja v vicah ter preseli njihove duše v nebeško slavo. In letošnje šmarnice nam živo opisujejo vice in trpljenje v vicah ter Marijo, kot Ijubeznjivo mater in rešiteljico uvieanik duš! Zato so te šmarmce za krvavi vojni Čas več kakor primerne in jih vsled tega vlč. gg. dušnim pastirjem in pobožnim vernikom toplo priporočamo. Ob koncu premišljevanj je še kratek dodatek, ki obsega eno sv. mašo za rajne, litanije za verne duše in razne druge molitve za rajne. Knjiga se naroča v tiskarni sv, Cirila v Maribo r u. Stane pa trdo vezana z rdečo obrezo kljub grozni draginji s poštnino vred samo K 2.60. V zlati obrezi se knjiga ne dobi.
Krščanski vojak. Pouk "slov. mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Spisal Valentin Rozman, c, in kr. vojni kurat Stane trdo vezana knjižica K 1-30; broširana pa 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. To knjižico je spisal rajni vojni kurat V. Rozman, ki je padel L 1914 pri Grodeku v Galiciji junaške smrti za domovino. Blagi gospod je poznal iz lastne skušnje, kake nauke potrebujejo vojaki. V knjigi opisuje te le predmete: Vojaški poklic, prisega, pomen zastave, ljubezen do domovine, svetost kraljeve krone, pokorščina, izpolnjevanje dolžnosti, tovarištvo, vera, molitev, pijančevanje, pohotnost, samomor. Knjige je na razpolago samo nekaj sto komadov. Knjižico toplo priporočamo vojakom oziroma staršem in domačim, da jo kupijo za svoje sinove oziroma brate.
Koledar za slovenske vojake za leto 1917 J»
nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civil-aim osebam silno prikupil. Tudi po koledarju za leto 1917 Že vojaštvo več mesecev močno poprašuje„ Njegova vsebina je:	a) Organizacija naše vojske
tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov. 3) Podpore zaostalim padlih in •ogrešanih vojakov, s) Preskroa invalidov in njiho-tih družin. I) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja z« acštvo. Povsod se ie oziralo na najnovejše odloke. Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim rojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik", ki h'sega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, s stane s poštnino vred K 1.10: po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
„Ob Soči.“ Alojzij Res. 2. izdaja (Trst, 1917. Založila knjigarna J Stoka, 36 osm. strani. Cena 60 vin.). Mala knjižica roma v drugič med naše ljudstvo. pomnožena in obogatena z novo črtico „K A-driji.“ Pisatelj je podal v fini obliki občutij in vtiskov utrinke slovenskega trpljenja, ki ga je rodila ta vojna na našem jugu ob Soči, Toda ne le moralni v-speh, tudi gmotni je povsem razveseljiv; čiste dohodke prve izdaje v znesku 250 K, katerim Je priložil založnik iz lastnega še 50 K, je prejela „Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.“ Priporočamo! Knjiga se naroča pri J. Stoka v Trstu,
Nove knjige. V zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani so ravnokar izšle sledeče knjige: „Kresalo duhov,“ Roman iz irskega življenja, angleški spisal P, A, Sheehan, Prevel Davorin Ciuha. Cena K 3.80, vezano K 5.50. — „Vojska in mir.“ 1 K; — „Albanska špijonka,“ Povest iz balk, vojske. Spisal Ivan Dolinar, Cena 80 v. — Omerza: „Homerjeva Iliada“, I, do VI. spev. K 1,60. — „Lepa Blanka.“ Roman. Napisal P* Zacoone. Cena K 1,80.	—
Knjige se naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani,
Nsroiivafije ssmo pšncietjirovi
„Straže“- . Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže"
f Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je stOV iti Star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-Jeijkova Straža stane za celo leto K 3*20? za pol Ima K 1*60 « za četrt leta 90 vin«
Zadnja poročila došla v petek dne 13. aprila.
ir&jitovejše avstrijske uradno porodilo.
Dunaj, 12. aprila.
Italijansko bojišče.
Na Goriškem so vdrle včeraj zvečer naskakoval n e patrulje pešpolkov št. 71 in št. 76 v s o v r a ž n e jarke vzhodno od Spodnje Vrtojbe, vjele so 4 Častnike in 135 mož; vpleniie pa 2 strojni puški in 3 minske metače.
Artilerijski in minski boj je bil na posameznih mestih primorske fronte od časa do časa zelo zelo živahen.
poročil©,
Berolin, 12. aprila. Francosko bojišče.
Armadna skupina prestolonaslednika Ruperta: Na severnem bregu Scarpe so bili v hudem artilerijskem ognju angleški napadi na Vimy in pri Fam-pouxu odbiti. Južno od doline potoka je sovražnik napadal z močnimi četami naše postojanke. Po večkratnem izjalovljenem navalu smo izgubili Monchy; severno in južno od tega kraja so bili angleški napadi, v katerih so bili udeleženi tudi oklopni avtomobili in kavalerija, z izgubami odbiti. V bojih pri Bullecourtu je bil sovražni začetni vspeh s protisun-kom zopet izjednačen; vjeli smo 25 častnikov in čez 1000 mož, vplenili pa 27 strojnih pušk, V bitki pri Hargicourtu, vzhodno od Peronne, smo vjeli več kakor 100 mož in vplenili S strojnih pušk» St. Quentin je bil tudi včeraj hudo obstreljevan.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Od Soissona do Reimsa se je zvišal topovski o-genj do skrajne silovitosti. Posamezni deli Irome so bili opetovano v bobnečem ognju. V zahodni Cham-pagni i stot ako narašča artilerijski ogenj. Poizvedovalni sunki francoske pehote so bili odbiti.
Armadna skupina Alberta virtemberškega: Vohio delovanje v omejenem obsegu.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina princa Leopolds, bavarske-kega:	Pri Brody ob železnici Zlozov—Tarnopol ter
na obeh straneh reke Dnjestr živahno rusko topovsko delovanje.
Na fronti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini generala-feldmar-šala pl. Mackensena nobenih bistvenih vojnih dogodkov.
Macedonsko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Argentinija pojde s Severno Ameriko.
Kakor se iz Buenos-Airesa poroča, je argentinska vlada izjavila, da bo Argentinija ostala tako dolgo nevtralna, dokler se ne bodo kršile njene pravice. Sicer pa argentinska vlada soglaša z nastopom Severne Amerike in odobrava, da vlada Združenih držav ta,ko odločno nastopa proti botju nemških P-Čolnov.
Čile ostane nevtralna.
List „Depeche de Lyon“ poroča iz Santiago de Chile: V vladnih krogih se zagotavlja, da bo država Chile ohranila svojo nevtralnost, dokler se je ne bo direktno napadlo.
„Stara mati“ ruske revolucije.
Uradno se javlja:
Iz 351etnega prognapstva v Sibiriji se je vrnila v Petrograd gospa pl, Breško-Breškovska, Imenovana „stari mati ruske revolucije.“ Na kolodvoru io je sprejel minister Kerenski in velikanska množica ljudstva.
Na Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 30 raznovrstnih križevih potov. Spisal Fr, Šegula. Take zbirke križevih potov ni dobiti pri nobenem narodu. Kot dodatek je pridjan Še poseben molitvenik, obsegajoč sv. mašo in razne pobožnosti v čast trpljenju Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko službo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K 2.80, V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Na Kalvarijo H. Kažipot za duhovnike. Spisal Fč; Šegula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p.
n.	g. dušnim pastirjem. V knjigi so natančne razprave o teh-le predmetih: 1, PoČetek in razvoj Križ. pota. 2, Natančna določila o ustanavljanju Križ. pota 3, Odpustki sv. fcriž. pota, 4. Stacijonski križci. S Bratovščina živega Križ. pota, 6. Obrednik za Križev pot. 7, Lega in zgodovina Križeve ceste v Jeruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet je torej silno zanimiv in p» n. gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporočamo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obrezi K 2.80. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
, Usnjehran“
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za i ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-I skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Presto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej), R, Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust.
„Straža“ in „Slovenski Gospodar“ se še
prodajata v naslednjih krajih:
Maribor: tobakama Ane Kresnik, Franc Jožefova cesta 55;
tobakama Katarine Maher, Magdalen ski trg;
tobakama Jos. O rti; er, Sch nidpl. 2;
papirna trgovina Josipina Lagler, Schmidplatz.
Ptuj: tobakama Marije Martini, Glavni trg.
Sterntal pri Pragarskem: Matilde Cize!, baraka U, W, L
Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat
Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar.
Poljčane: organist Franc Fekonja.
Dobrna pri Celju: tobakama in pekarija Alojzija Kopan,
Petrovče: trgovec Josip Polanec.
Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija Jankovič.
Laški trg trgovec Josip Osolin.
Vransko: trgovec Ernest Brezovšek
Kozje: tobakama Vahčič.
Zagorje Ob Savi; trgovec Karel Uršič.
Andric pri Gradcu: tobakama Marije Schlacher.
Ljubno na Gornjem Štajerskem: trgovina Ruperta Niki.
Dunaj: Papirna trgovina Katarine Peštal, IH. okraj, Schützengasee 30.
Čevlji
Mladega in krepkega fanta
*2 poštene rodovine sprejme za hlapoa (za svojega, ker mn je padel edini sin.)
Simon Doško,
kmet w tCamnici pri Mariboru.
sz lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino.
Št. 26—28 K ! 4' —,
„ 29—34 K 17—.
„ 35—38 K 20-—.
„ 39—41 K 23-—.
„ 42—46 K 26 —.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena. Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin. *
M. SCHRAM, Maribor ob D,
GOSPOSKA ULICA.
gumijeve
Noro!	Noro!
Slamnato šolne (čevlje)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago us-uieno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj & pari za 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej, ker je po šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal.	m
ki so boljši kot selanje usnje, trpežne :n nepremočljive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf Starovašnik, Kemlise. Ital.
za moške K 5*50; za ženske K 4 50 in za otroke K 3’o0 par.
Denar m prej ali po povzetju. Obdelati sedajo ravno •tako kot podplati - iz usnja.	25g
Tri glasu» pesem
„Y strelskem jarku“
* s z lepo naslovno sliko *s
se dobi pri nje skladatelja A. Kosl-ja iolsk. ravnatelju ▼ 8re-diiču in ▼ vseh slov. kuj igo tržnicah. Cena samo 16 t uvod Pri radijem naročila znaten popast.
1ESASSKI pomočmi
in osebe, ki smejo snaženje črev, se proti dobrem plačila sprejmejo ▼ trajno službo pri „Gustavu Wal ger“. Darmindustrie Pnntigam pri Graden.
VINOGRADSKO
POSESTVO
v Grošovi pri Mariboru,
1'5 orala vinograda, 6 6 orala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadno drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi in tri viničarska stanovanja se proda za 18.000 K. Naslov se izve v upravništvu.
„Dom in Svet“
letnik 1616 knpi (morda iz zapuščine kakega duhovnika) celega ali vsaj 1. in 2. številko župnik Miroslav Volčič v Brezna ob Dravi.
Kupim
kislo zelje, vinski kamen,
čebelni vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddat*, prosim poročila, pridem tudi na dom bbgo prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Serec, trgov., Maribor, Tegetthoff-ova ulica 57.
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spisa! Fs&nč. 3er. Šegula.	Mala Sa 640 strsnij.
Pregled vsebine:
1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1875) — 8. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., sv. Alfonza M. Lignori. 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. &. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 1L V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih mož. — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo), 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 28. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25. Za postni čas — 26. £. p., na Veliki petek. 27, Za čas posebnih stisk in nadlog. 33. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa'' vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je t prodajalni tiskarne sr. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. % rndečo obrezo sa K 2 50- 2. % siato obrezo za K 3-20. 3. krasna izdaja za K 3'50, Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po na kazniei naprej in naj priloži za vsak komad 20 via, za poštnino.
Tiskarna sv. Cirili v Mariboru.
„Panorama-International“
Maribor, Grajski trg Stav. 3, zraven gostilne „k črnem orlu“ se priporoča na obilen obisk. Odprta cel dan. Vstopnina 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 26 minut. Vojni degodki is vse! bojišč, pokrajine vseh dežel celega sveta v naravni velikosti, slikovit«
in resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo sani mivosd celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo,“ pride šepet ker so redno nova predstave.
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje?, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeaje istih ohranite po končani vojski najema slovenskemu ametniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Suje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
I >	i ješ ta j Ij dska p oso]ilnica v Mariboru
*	reg» zad z neonu zav.
Hranilne vlog«?
tj* si «SMkm
' Sa L pT'
.»te» m
#***»► ■'
pomest*}	*****1»=

p> etirtsv «a
Š8j£8f5£siS§
kat ipÄ?
s»
c sgi
spl s&ssssäwesfe tag
■ Šišaš#-
Ufadnv JUtH f* J*'*’	** *» ugm is -m*
‘m š#s -%mm

iteÄ» Mat'
Zmotiš
"Mn )&'
60M
PofMnllA MGt ifjttssfiffc ** pmJbsmm»	V« k J* 'tt *» mp&te* » % i» m mfMsm
■’	«.«ajgajv	riwoaato»	«1 raa^o-agG donadt kr.tsrihi« aabirsinfk«. «Ml
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom In stolno cerkvijo,

V vaöjo dobro urejeno mešano trgovino želi IB let staro, močno in zdravo dekle, vešč slovenskega in ne» škega jezika stopiti v uk. Iv. Selič pekarija Laški trg.
ifJIiil

Slovenci,
Naročajte
im razširjajte
Stražo!

Psšsia® sreteaa era Osagpsal esssga ara Eahbyafea ets Bedflka efldMt*
Pss-ečsi prstani Svefersss vsršžic#
večtesaa jamstvu. |
Masi, M®t!n||©r 1
! lini. fgferentel
! . mf k bMif
I junu, mmm ii m
j Kup*}«® skdah» is srefevs,
mrnmMmmm
mm
s«
mm
Ivan Ravnikar
MA trgovina špecerijskega, kolonija!- TJ A
HPHPT n i ne§a bIa8a h3-rv in zaloga mine- rninmin s IlJUJlLU!	ralnšh voda	MUMUl
CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, Janež, pristno strd in vosek.
Ms
m
kupi veletrgovina
Ure! Ure!
Wm ■ v® wm.wrm t#f m
¥ mum mm m
p® nizkih mmsM,
2a vsako uro se jamči?
PxeeMjske are, Sskaffeausea,
Slssith, Omega, Itera®
§$ OAala: Z& kratkovidne nova, zboljšana stekla.
's»s
faäs Burni M
urar, ziatomor la očalar,
leptlata cesta Sl. M var M glaüalaftera.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja,. da ima tiskarna sv, Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prušnj® is Potrdila, za klanje telet in mlade živin«.
Umetni	ie štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj
med	redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma-
ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu! Zavojček velja 85 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs, L.jwMjasa Zsljarska ulica Ate?. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
Knlieavna« uimetffiine iti imisikalüe.
Goričar & Leskovšek
= CeSJe =
trgovina s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinam? m debelo in drobno, priporoča . trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zrn flestllnilarj)«:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestmje v Gradcu po zelo nizkih cenah.
VELIKA UMETNOST
v slučaju nagle smrti obuditi popolni kos.
Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč 16 malih stranij.
Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem časni Oe kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva In najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še le bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo % obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu.“ Glejte nauk o popolnem kesu Vana podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim ko' žem in sinovom na bojišče.
Cene: 1 komad 8h, 15 komadov s poštnino vred 1K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej.
k© iiMŽIni — w$e®6 —-——
Amtes* Kolenc, Celje.
Edina Sia ferska steklarska narodna Irci %:
Mn. d€b@t®
Na
® e © ® e ®
Sp'
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča p® tissfnlžjih cenah svojo bogato zalogo steklene I» pm*» c«lanasi® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip te olretrjNre mm «edobe. — Prevzeti® vseh steklarskih del pri cerkvah fes SMvfeaäfc»
NajsolidnefSa in i©Sna p©str«tba.

sprejem« wss > tisksrsko stroko tpad^oč» šivi* časnike- knjige, broinre, stenske In drag#.
Em V.i. žnpnijske urade sporeda« Ib misijoBske Ustk« a 4r»?as. tacčua aii ®«iras tiskom, uradu» zavitke s natisom glare i#r rasne č*»saUse napis«. 2k slavne občinske, šolske in druge urade- aradne saritke, ssnanila, pl», -naglase, plačilne predpis^ prejeme«. potrdila itd. Zi obrtnike n tegovee pisma, savitke, okrožnice, račuas. opomine, menic«, cenike, dopisnice, naslovnice. letake in lepake s črnim in dragobarvniia tiskom. £a posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice is sp»-jaasaiee, letna poročila, računske s&kljnčk®, društvene sissk«, vafeääs itd.
3 V
naslov j tiskarna
©ftl
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastet hiši Koroška cesta štev. S
parea, škstlj» zavitkov (bar-'
■■■■■M
pripore!» svoje velike «sloge rasnega papig»., peresnikov, j» peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic,- .črnil? ranfih is belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismesesf» papirja v mapah in škatlah, raaglednie, iti — Svete podob» (»ate, velik© is stesake), raspala vseh vahkesti, molitveniki, molski, wetbgiee, šfcapalizji. — fetsoUij* s» orado in ir. — Postrežba tečna ta solidna.

Prsne bolesni, ©atovaki kašelj, fbßduhiLpa I^CIimHdL
JKdo m&j jBwwtlje Sir&Mm f
i Vsak, ki irpi «a« Jrejnem ks#ju.	j X
la&j« j« ohvaecw*#» hobMvUjwgs	1 «Im#
X Osebe § kroničnim	bronhijmv, j A STtro^uju»!
W ki s Sirelfnom «drev*.	*	jho«u4dPl»
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.*
U3govora! urednik: Vekoslav Stupanj
Tisk tiskarne sv* Cirila v Marihors,