ISIS IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA junij 1991 cena 15 din poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica št. 3 JIM wamy bunt d.o.o. Šalka vas 4,61330 Kočevje, tel.: (061) 851 - 967; fax: (061) 855 - 052 ZA NAMI JE ENO LETO USPEŠNEGA DELA IN PRODAJE VOZIL OPEL IN CRVENA ZASTAVA. « SKODA FAVORIT 135 L Z MOTORJEM, TESTIRANIM V PORSHEJU a NOVA, LEPŠA OBLIKA a CENEJŠA g UGODNO POSOJILO NA DVE ALI TRI LETA S 40 % POLOGOM IN PREVZEMOM VOZILA TAKOJ. d=b Trgovsko podjetje d.o.o. Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006 g viskozne srajce od 641 - 750 din g kopalke, bermuda g in še veliko kvalitetnih izdelkov g Kaubojke Disel do št. 58 L-TTd kupon za 5 % popust V C K VIDEO CENTER KOČEVJE Tatjana Špiletič, Seškova 13 Tel.: (061) 852 -192 i umis»w> Muctncttt v veu-ui.itiovmii ^ naivečje število originalnih kaset z odkupljenimi avtorskimi pravicami G kvalitetno snemanje z videokamero po naročilu G presnemavanje kaset, G izposoja video playerjev, Hggustizaaane. Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset. Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h Tone ŠPILETIČ YU-61330 KOČEVJE.Seskova 13 tel: 061/852 192 OPOZORITE NASE! Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... poiščite nas ! Smo prijazni in vsakomur dostopni! V tretje gre rado... Tako smo v drugačni barvi zopet z vami^ drage bralke in bralci, iz ribniško-kočevskega konca. Čeprav ta mali časopis trdno držite v rokah, nekateri fizične prisotnosti NOVIH NOVIC kar ne morejo priznati. Hočejo ta pravi, ta zaresni, ta veliki, ta "nobel" časopis, vreden njihove lokalne veličine. Jasno in glasno jim je bilo sporočeno: naj ga imajo, Če so ga sposobni plačati Mi pa dodajamo: naj gredo svojo veličino prodajat na ulico. Tudi med tiste, kise odločajo med nakupom časopisa in kg kruha. Teh je največ. NOVE NOVICE so šle in se obdržale. Ne kot ribniški ali kočevski "občinski" ali "medobčinski" časopis, temveč preprosto kot časopis za ljudi iz ribniško-kočevskega konca. Če s tem krmimo veličino njihovih izvoljenih predstavnikov, je potrebno tudi dodati: njihova dela bodo predstavljena ravno v tolikšni meri, v kolikšni se bo "ulica" pripravljena zanje odreči pri kruhu. Kot smo že ugotovili v prvi številki - POSEL JE POSEL. Vaša urednice P.S. Sporočite nam še svoje mnenje. Vsak namig je dobrodošel. VSEBINA Vas Kot plačuje svojo ceno napredka... "Šlajmar" kolonija životari na ostankih slavne preteklosti... Nove novičke Ali ste ogroženi? Odmevi bralcev Jana Uran: Iz pravobranilstva v turizem Za ogrevanje Šolska stran: OŠ Sodražica Novinarka Radia Slovenija iz "našega" konca vesolnji slovenski javnosti v lastni režiji sporoča, da se bodo NOVE NOVICE le težko obdržale, ker Kočevje in Ribnica že tradicionalno gresta skupaj kot olje in voda. Če čas ne bo potrdil njenih prerokovanj, nas bo lahko obtožila celo alkimizma: iz "olja in vode" nameravamo namreč napraviti eksplozivno zmes. Nekaj prahu se je za NOVIMI NOVICAMI že dvignilo. Na ulici nam že grozijo s tožbami, pa tudi po nekaterih ustanovah se je že grdo govorilo o nas. Kar je res, je res. Postajamo čisto pravi časopis. ■ Obrtni kotiček ■ Dobro je vedeti ■ Skupščinsko rešeto ■ Šport ■ Nagradna križanka NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 9. Časopis je oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861- 704. ž NOVICE VZNEMIRJENI | .............................. Vas Kot plačuje ceno napredka... Za vas Kot, ki leži le streljaj od idilične Nove Štifte, bi, glede na njeno lego, le težko našli primernejše ime. Toda namesto idile in miru slišiš hrumenje težkih tovornjakov, ropotanje traktorjev in donenje detonacij. Skoznjo namreč vodi edina pot do dveh peskokopov, ki se vse globlje zažirata v pobočje Velike gore. Po strmi, ovinkasti in globoko načeti vaški poti se dnevno odvaža pesek za malto in beton, iz katerih se zadnja desetletja razcveta ribniška industrija in gradijo naselja. Vaški mir je žrtvovan za višje cilje, v imenu katerih se gladko ignorira prometni znak, ki naj bi mimoidoče opozarjal, da je skozi vas dovoljen prehod vozilom z osnim pritiskom le do treh ton. Vaščanom Kota je nekajkrat sicer že prekipelo, a ribniškega razcveta se kljub temu niso tvegali zavreti. V davnih sedemdesetih letih so si pri občinskih oblasteh sicer izborili postavitev omenjenega znaka, a sta se lastnika že po enem letu vrnila v peskokop po dogovoru z vaščani, da lahko le onadva odvažata pesek. Interni dogovor so v imenu napredka tolerirale občinske oblasti, na eno oko pa je zamižala tudi policija. Lanski razmah demokracije je sprego lokalnih oblasti in zasebnikov postavil pod vprašaj. Vaščani okoliških vasi so demokracijo vzeli resno in začeli množično odvažati pesek iz kamnolomov. S tem so po eni strani načeli monopol lastnikov peskokopov do izključne pravice za odvažanje peska, po drugi pa s svojimi traktorji resno ogrozili že tako načeta mir in varnost vasi Kot. Ker kot zasebnika nista smela odkloniti strank, so jima na roko šli vaščani z grožnjo, da bodo zaprli cesto, če se ne vzpostavi zopet stari red. Takega ultimata niso dolgo trpeli vaščani sosednje Jurjeviče, ki so zagrozili s traktorsko zaporo na meji med vasema, če jim ne bodo dovolili dostopa do peskokopov. Sredi maja so posredovali predstavniki občinskega izvršnega sveta, ki so izpostavili nemoten dostop vsakomur. A le za en dan, kajti že naslednjega večera so bili pod pritiskom vaščanov Kota prisiljeni pristati na kompromis: traktoristi smejo odvažati pesek le ob četrtkih in petkih med 7. in 15. uro. Zasebnika sta delovni čas za stranke prijavila na občini, in ker po tej uri tudi sama ne smeta odvažati peska čez vas, s tem kompromisom ni seveda nihče zadovoljen. Za red naj bi v skladu s tem dogovorom odslej skrbel tržni inšpektor, gradbeni pa bo vsaj do konca meseca zaradi višjih interesov še malo mižal na obe očesi - oba zasebnika namreč izkoriščata peskokope in potrpljenje vaščanov brez lokacijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Glede na to, da tudi med sabo nista v najboljših odnosih, in da bo v Kotu najbrž slej kot prej prostor le za enega, utegnejo hrup tovornjakov, ropotanje traktorjev in detonacije zmotiti idilo še kakšne druge vasice v kakšnem drugem "Kotu" ribniške doline. Če bo v imenu napredka zopet žrtvovan mir in ignoriram znaki, NOVE NOVICE ne bodo mižale! 4 NOVE NOVICE OTOPELI "Šlajmar" kolonija životari v preteklosti "Šlajmar" kolonija - simbol povojnega razvoja Kočevja in skrbi za priseljence, ki je ovekovečen na zidu Šalke vasi 107. Danes geto za ostarele staroselce, nove priseljence z juga in "sončnike". Izpod rudniških sipin na dvorišče kolonije curlja voda, ki zastaja v črnikastih lužah. Stanovanja v pritličju, z linolejem čez valovito golo zemljo, podstrešja z razbitimi šipami in skupna stranišča na prosti pad na vsakih nekaj stanovanj. Alojz stanuje prav pod obeležjem preteklosti. Pove, da živi v tem poslopju že dve desetletji in da sta z ženo že nekaj let brez posla. Preživljata se s priložnostnimi deli, stanarine ne plačujeta in ne premišljata o selitvi. Kako bosta pa plačala stanarino? V koloniji je nihče ne plačuje. V stari "Šlajmar" koloniji so tako ali tako vsa stanovanja že odpisana in v njej uradno ni stanovalcev, v novi pa bi morali stanovalci odšteti zanjo okrog 530 din. Rezka je v koloniji že 27 let in pravi: "Če nihče ne plačuje stanarine, zakaj pa bi jo ravno jaz? Izvolite, oglejte si sami, da nič ne vlagajo nazaj." Kaj posebno novega niti v stanovanju niti na zunanjosti res ni opaziti. Iz puste fasade mogoče odstopajo vsa vhodna vrata, ki so jih pred nekaj leti očitno zamenjali v vsej koloniji. Potem so me prebivalci kolonije opozorili na podstrešje, kjer kot kakšna hišna zanimivost stanuje Vili, 54 -letni upokojenec. V podstrešnem stanovanju živi brez vode in elektrike in rad gosti "sončnike" iz bližnje in daljnje okolice. Za posnetek ob petrolejki je zaračunal liter vina, vendar žal posnetek zaradi mraka ni uspel. Otroci se zunaj ob našem prihodu niso dali motiti..., kot si kakšen dan kasneje niso dali motiti na stanovanjski skupnosti. Ko smo jih povprašali po njihovi evidenci stanovalcev stare in nove "Šlajmar" kolonije, po neplačevanju stanarin, vlaganjih, načrtih, so nas po nekaj vljudnostnih frazah napotili na Itas. Tam so kot lastniki tudi te rudniške zapuščine kaj takega od občine tudi pričakovali, vendar nam tudi tu s kakšnimi konkretnimi zagotovili za izboljšanje položaja stanovalcev niso postregli. Za njihove delavce so že pred stečajem večinoma poskrbeli, za tiste, ki so v koloniji po stečaju ostali brez dela, pa bo tako kot za druge pač morala poskrbeti občina. Pogovori so v teku, rešitve pa se odmikajo v vse bolj oddaljeno prihodnost ... Če smo v NOVIH NOVICAH v začetku reportaže o "Šlajmar" koloniji imeli še mesijanske ambicije, smo na koncu prišli do spoznanja, da smo skušali reševati nekaj, kar odrešitve niti ne potrebuje. Stanovalci se vsakih sprememb pravzaprav bojijo, ker se zavedajo, da bi vse skupaj šlo prej na slabše kot na bolje. Ravno to pa ustreza tako Itasu kot občini, zato si prvi raje belijo glave z drugimi problemi, drugi pa tolerirajo neplačevanje stanarin. V NOVIH NOVICAH pa smo bogatejši vsaj za izkušnjo o skoraj idiličnem sožitju ostarelih rudarjev, prehodnih stanovalcev z juga in "sončnikov", kar je možno le na samem socialnem robu, med tistimi, ki jih je država knjigovodsko že odpisala. 5 NOVICE ODMEVI j.;.;.;, v. Kočevski športniki smo se udeležili iger prijateljstva v nemškem mestu Oer-Erkenschwicku Dosegli smo prvo mesto in s tem osvojili prehodni pokal Od 17. do 20. maja smo se kočevski športniki udeležili mednarodnega športnega srečanja, ki je bilo v pobratenem nemškem mestu Oer-Erkenschwick. Citat iz pozdrava, kije bil natisnjen v programu prireditev: "Dobrodošli v Oer-Erkenschwicku! Prisrčno dobrodošli na igrah prijateljstva v Oer-Erkenschwichu. Veseli nas, da lahko pozdravimo športnice in športnike iz mest Halluina, Kočevja, Lubbenauna in North Tynesida v Oer-Erkenschwicku. Spolna srečanja so zelo pomembna pri povezavi ljudi iz različnih dežel in okolij, da se med seboj čim bolje spoznajo in s tem pripomorejo pri odpravi predsodkov in meja. V središču programa so IGRE PRIJATELJSTVA v Stimbere -Stadionu. Skupaj bomo praznovali praznik odprtih vrat, prisrčnosti, zadovoljstva in skupnosti". Clemens Peick, župan mesta Oer - Erkenschwinck Klaus Skodeli, 1. predsednik Športne zveze Kočevski športniki smo bili prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo nemških gostiteljev. Tudi s športniki iz drugih držav smo se hitro spoprijateljili. Ob večerih je bil ples v diskoteki, z nami pa je bil znani kočevski ansambel Pesta, ki je tudi poskrbel za zabavo. V merjenju moči in spretnosti z ekipami iz drugih držav smo bili premočni in smo zasluženo osvojili prvo mesto. Dobili smo prehodni pokal. Vtisov smo prinesli kar precej s seboj, vendar bi bilo potrebno veliko prostora, če bi jih hoteli opisati. Matevž Novak, Kočevje IZJAVA OB ENODNEVNI STAVKI SREDNJIH ŠOL 27/5-1991 Sindikat Srednje šole tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje se pridružuje mnenju stavkovnega odbora SVIZ R Slovenije, da nobena zahteva stavke 16. in 17.4.1991 ni bila izpolnjena, zato je pristopil k enodnevni stavki srednjih šol 27/5-1991. Minimalno povečanje OD v šolah, ki ga je vlada zagotovila, ni uskladilo nivoja OD v šolah s povprečnim OD v gospodarstvu glede na izobrazbeno strukturo. Zavedamo se zaostrene gospodarske in politične situacije v R Sloveniji, vendar ne moremo pristati na stalno marginalnost reševanja kaotičnih razmer v finančnem in strokovnem vodenju slovenskega šolstva. Ne pristajamo na stereotipno gledanje na učitelja, ki naj kvahtetno dela zaradi moralno-etičnega zadovoljstva, ne glede na plačilo za svoje delo in na to, da se učiteljevo delo v javnem mnenju ne priznava kot intelektualno delo, ki ima svojo ceno. Sprašujemo se, kdaj bo znanje pri nas toliko cenjeno, da učiteljem ne bo več potrebno s stavkami dokazovati, da je njihovo delo podcenjeno in šolski sistem neurejen? Menimo, daje urejeno šolsko polje prav tako pomembno za razvoj slovenske družbe v samostojni državi in njeno obračanje proti Evropi. Razlog za ponovno stavko pa niso bili samo neustrezni OD v šolah, ampak tudi zahteve po sistemski ureditvi celotnega šolstva. Kljub napovedanim rokom šolska zakonodaja še do danes ni bila sprejeta, zato neurejene razmere v šolah tudi po stavkah ostajajo. Stavka dijakov je jasno pokazala, da t.i. strokovni organi in ministrstvo za šolstvo, ki vodijo naš izobraževalni sistem, delujejo neusklajeno, in da v spornih zadevah prelagajo odgovornost drug na drugega. Menimo, da s takim načinom vodenja slovenskega šolstva tudi v prihodnosti ne bo prišlo do pomembnejših kvalitativnih premikov na bolje. Nedopustno je, da republiški strokovni organi za šolstvo ne spoštujejo določil šolske zakonodaje, po katerih morajo biti učenci ob vpisu v program (marec) seznanjeni z vsemi vsebinskimi sestavinami programov. Tako se tudi letos dogaja, da so učenci vpisani v dve, tri in štiri-letne programe, pa še do danes niso znani predmetniki, učni načrti, učbeniki in normativi novih, prenovljenih programov poklicnih šol. Zato zahtevamo, da je vsaka sprememba srednješolskih programov z vsemi vsebinskimi določili natančno pripravljena s strani šolskih oblasti, prav finančno in normativno določena in posredovana srednjim šolam najmanj 1 leto pred vpisom nove generacije učencev. Nedopustno je naknadno vsebinsko ali finančno spreminjanje programov, ki že tečejo, saj šolski sistem ne prenese stalnih, predvsem pa premalo dorečenih sprememb. Samo s pravočasnim planiranjem uvajanja novosti v šolstvo je možno le-te tudi kvalitetno vgraditi v že obstoječo strukturo pedagoškega dela. Vsak program mora biti finančno in normativno ovrednoten, šola pa mora z učnimi programi dobiti tudi za to potrebna sredstva. Dogaja se ravno obratno, da namreč nek program že teče, šolam pa je naknadno sporočeno, iz česa in koliko se plačujejo pedagoške storitve šole. Kot primer navajamo program gimnazije, ki je bil prvotno dokaj široko zastavljen, ni pa še dorečena matura, nejasna je finančna ocena programa (standardi in normativi v 3. in 4. letniku), sedaj pa ga strokovni organi že drugič finančno krčijo. Ze ob pretekli stavki v aprilu smo učitelji ugotavljali, da so javna občila pretežno enostransko in neobjektivno posredovala javnosti razloge in povode učiteljskih stavk. Zlasti poročanje g. Jasne Tepina preko televizije kot najbolj odmevnega medija, je po našem mnenju pogosto površno, z dokajšnjo mero cinizma pri komentiranju in premalo jasno razčlenjenimi vzroki stavk. G. Jasno Tepina in uredništvo Televizije Slovenije pozivamo, da skuša biti v svojem stališču do problemov v srednjem šolstvu bolj objektivno. IO Sindikata Srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja Kočevje 6 NOVICE VROČA TEMA Predsedniki, ministri, stotniki in policaji nam preko malih ekranov in časopisov zagotavljajo varnost in nas pozivajo k mirnemu reagiranju na provokacije. Ali se tudi v našem koncu počutimo ogrožene - vojaško ali socialno? Ali zaupamo slovenskim teritorialcem in policajem? Ali si upate čez Delnice v hrvaško primorje? Primerjajte svoja občutja z občutji naših sogovornikov. Iz priznanja strahu se napaja pogum! Vladimira Zupančič iz Gornjih Ložin Z varnostjo je pri nas tako kot drugod v Sloveniji. Z Mariborom se vsaj zaenkrat še ne moremo primerjati. Ogroženo se počutim od armade, pa tudi zaradi celotne nejasne slike v Jugoslaviji. Največja pa je trenutno finančna ogroženost, ta je največji problem. Od koga pričakujem zaščito? Težko rečem. Celotna družba bi morala biti tako sinhronizirana, da bi nudila varnost. O tem, da bi šla na morje čez Delnice, bom ugotavljala deset dni pred dopustom. Danes bi si upala, drugače pa o počitnicah ne vem še nič določenega. Daniela Blatnik iz Poloma Zaenkrat se počutim varno, vsaj v Sloveniji je kar v redu. V vasici izven Strah in pogum mesta se počutim mirno, v redu. Živim normalno naprej, brez strahu, ogroženost pa se čuti iz Beograda, od koder pritiskajo na nas. Na dopust bi šla čez Delnice, zakaj pa ne. Zdaj hodim tja dol na obisk k mami v Srbske Moravice. Bojan Lipovec iz Koblarjev Če se počutim varnega? Niti ne. Vlada napetost, pri nas je še dokaj mirno, od drugod pa lahko tudi sem hitro pride. Vojašnica v Ribnici je blizu in lahko hitro nastopijo. Ne moreš tudi zagotovo reči, ali boš jutri še imel službo ali ne. Danes vsepovsod odpuščajo delavce. Pred vojsko bi nas sicer lahko zaščitila teritorialna obramba, ne vem pa, kdo na socialnem področju. Bolj se bojim za kruh. Predsodka, da bi šel na morje čez Delnice, nimam, vendar bom šel v Istro. V Umagu imam rezervirano prek službe. Upam, da ne bo prišlo kaj vmes. Simon Gorše iz Ribnice Počutim se kar varnega. Sem rezervni oficir in od pred kratkim upokojenec. Zasledujem tele stvari, ki se dogajajo pri nas. Mislim, da nas armada ne bo posebej ogrožala, prej kdo od zunaj. Precej narobe pa je, da v predsedstvu nimamo predsednika. . Zaupam našim državnim organom. Čez Delnice nisem hodil, nimam pa nobenih predsodkov, da tja ne bi šel. Vinko Rigler, Gornje Lepovče Zaenkrat sem varen. K nam se še ne čutijo dogajanja iz Štajerske. Dogajajo pa se kraje - vdrli so nam v barako pri hiši, v okolici so ukradli kosilnico ... Socialno se zaenkrat ne počutim ogroženega. Delam na Kompasu v Ljubljani. Bati se je predvsem Srbije, sam pa se ne ukvarjam s politiko. Grem le volit. Teritorialna in policija - to je vse na začetku. Slišim, da so morali vrniti transporterjCj s tem nisem najbolj zadovoljen. Čez Delnice bi šel, dol niže pa raje ne, razen če bi moral službeno. Andreja Drobnič iz Ribnice Počutim se kar varno. Ogroženost pa je splošna. Vsak čas lahko poči tam doli. Ogroženost se čuti po tem, da kličejo fante. Stvari pri nas so povsod neurejene; v vojski, v vladi... Našim fantom kar zaupam, čeprav je vprašanje, kako bo, če bo šlo zares. Socialno se ne počutim ogroženega, ker se v mojem poklicu še vedno najde delo. Pravkar odpiram frizerski lokal. Na hrvaško primorje bi šla potem, ko bi po radiu slišala, kaj se dogaja tam dol. 7 NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE Sodražica Obnova se nadaljuje V Sodražici so se zaradi dolgotrajne obnove tamkajšnje osnovne šole začele širiti govorice, da bo obnova stala nič manj kot 12 milijonov DEM. Šli smo se prepričat na občino, kjer so nam zagotovili, da se je v obnovo šole doslej vložilo le okrog 6 milijonov DIN. Letos je za dograditev pritličja povezovalnega poslopja med šolo in telovadnico potrebno zagotoviti še 1,2 milijona din. V proračunu jih je za letos zagotovljenih le nekaj nad 600 tisoč, za polovico pa se bo potrebno zadolžiti. Za zamudo pri gradnji je poleg pomanjkanja denarja kriv tudi Zidar v stečaju, saj ni izpolnil vseh obveznosti. Kočevje Vložena zahteva za matičnost Zadeve okrog ustanovitve matičnega oddelka lesarske usmeritve v SŠTUD Kočevje se urejujejo s pospešenim tempom. Pogoj republiškega sekretariata za pridobitev matičnosti sta sicer dva oddelka, vendar bodo, kot kaže, zamižali na eno oko. Ne bo pa se mogoče izogniti zahtev po ustrezni kadrovski zasedbi, gospodarstvo obeh občin pa bo še naprej moralo skrbeti za ustrezno opremljenost. Poslanci kočevske skupščine v to ne dvomijo, zato so na zadnji skupščini že vložili zahtevo za matičnost izobraževanja lesarjev do IV. stopnje - mizar. Mozelj Start na republiška sredstva Rekonstrukcijo odseka republiške ceste Brezovica -Mozelj je do konca letošnjega aprila premleval sam Izvršni svet Republike Slovenije. Republiška uprava za ceste je imenovala celo posebno dolovno skupino, ki je naročila "Študijo prometne problematike v občini Kočevje". Ta študija je za merilo zajela obseg prometa, kar je s stališča Kočevja ABSURDNO. Šele po dodatnih intervencijah in ogledih je predstavnikom kočevske občine od republike uspelo dobiti zagotovila, da se bo modernizacija ceste Mozelj - Brezovica nadaljevala. Na republiška sredstva računajo tudi pri modernizaciji ceste Fara - Pregrad, na Kočevskem pa bodo startali tudi na sredstva za demografsko ogrožena območja. Šalka vas Voda spodjeda cesto Pri odcepu h gostilni Alč je meteorna voda že nevarno spodjedla cesto. Ker so odtočni jaški po klancu nameščeni vsaj 10 cm previsoko, voda ob dežju namesto vanje odteka ob cesti in razjeda bankine, pod mostom pa se združi s potočkom, ki teče izpod sipin. Zastajanje vode na tem mestu je tudi nehigienično, zato so na ta problem opozorili tudi že krajevni poslanci. Ograjo naj bi postavilo na svoje mesto Cestno podjetje Novo mesto, z jaški pa se po zadnjih informacijah že ubadajo domači komunalci. Do obnovljene cerkve s prostovoljnim delom Šalka vas - krajani te prikočevske vasice že tretje leto prizadevno obnavljajo cerkev Sv. Roka. Vodja gradbenega odbora Štefan Heindler nam je povedal, da so 89. leta obnovili streho, lani notranjost (omete, strop, kor, vrata, okna), letos pa so se lotili fasade. Lani so opravili preko 3000 prostovoljnih delovnih ur, letos pa jih še niso utegnili prešteti. Cerkev se obnavlja večinoma s sredstvi krajanov, pri lesu pa jim je pomagalo Gozdno gospodarstvo. Prijetna notranjost očara tudi naključnega obiskovalca. 8 NOVICE NOVE NOVIČKE Kočevski rog Zaščitili pragozdove Poslanci kočevske skupščine so s posebno odločbo razglasili gozdne rezervate oz. gozdove s posebnim namenom za raziskovanje in pouk. Tako so zaščitili pragozd KROKAR v skupni površini 72,77 ha, kjer prevladuje bolj ali manj nedotaknjen jelovo-bukov gozd. Pragozd Strmec v površini 15,55 ha leži na južnem delu Strojne inje podobno poraščen. Skrajni čas pa so zaščitili naravno rastišče narcis KREMPA v skupni površini 4,60 ha, saj se je zaradi številnih obiskovalcev tu že pojavljalo ropanje narcis in se je delala druga škoda. Odslej bo torej tudi uradno prepovedana vsaka dejavnost, ki bo vplivala na naravno stanje teh gozdov. Postavlja pa se že vprašanje, kdo in kako bo skrbel za nadzor in izvajal sankcije. Rakitnica Za varno vožnjo traktoristov Kmetijska zadruga v sodelovanju z Avto Kočevjem vsako leto organizira tehnične prglede za traktorje. Tako spomladi v nekaj dneh pregledajo preko 1400 traktorjev po ribniških krajih in vaseh, Kočevje pa bo prišlo na vrsto jeseni. Kolono traktoristov smo na posnetku ujeli pred gasilskim domom v Rakitnici, še daljša pa je bila pred bližnjo gostilno. Tudi šoferji se morajo malo podmazati... Orion V Ribnici obstaja že dve leti Orion. Pa ne ozvezdje, ampak pravi pravcati ansambel, ki se je razvil in nekdanjega ansambla RIBNICA B AND G (BOYS AND GIRL). Člani ansambla so: Gordana Farazin, vokal, Matjaž Klun, harmonika, Aleš Kljun, klaviature in Zoran Popovič, klarinet. Občasno, kot gost, s skupino nastopi tudi Milan Abrahamsberg, kitara. Za seboj ima skupina že kar nekaj uspehov. Uspeh je že to, da so se februarja 1990 udeležili tekmovanja šolskih ansamblov v Radljah ob Dravi. Uvrstitev je bila sicer skromna, kar pa jim ni vzelo poguma. Letos aprila so prenovljeni zasedli 4. mesto. Ansambel seje udeležil tudi Veselega tobogana, igral na plesih osnovno-in srednješolcev. Zelje za prihodnost? Optimistične. Želijo si več nastopov, celo lastno kaseto ža načrtujejo v prihodnje ... Zaželimo jim še mi srečo. Galerija Miklova hiša 9. maj - mešani pevski zbor GAUDEAMUS iz Ljubljane izvaja pesmi v jazzovski priredbi, 21. maj - koncert Glasbene šole Ribnica posvečen Mozartu, 23. maj - otvoritev Didaktične zbirke - globoki tisk, ploski tisk, sitotisk, računalniška grafika, slika na papirju, tempera, 24. maj - debatni večer - Zaključni izpiti DA ali NE? Iz naše Gregorije Gospod Krumpestar so imeli tudi še neke svoje posebnosti: težko so slišali harmoniko, in tudi petja fantov na vasi zvečer niso marali. Nekoč so takim pevcem pobrali klobuke kar z glave, a so jih potem vrnili. Nekdanji njihov učenec pa mi je povedal tole: "Vsako leto za vse svete prižgem svečko na grobu župnika Krumpestarja, ker so mi nekoč pri verouku vzeli orglice. "Gospod župnik so gotovo imeli dobre slutnje, saj je ta fant pozneje celo igral pri simfoničnem orkestru. Nekaj posebnega je bila tudi župnikova služkinja-ekonominja, ki je imela na skrbi tudi farovško perjad. Nekoč ji je kokoš sfrčala na lipo, nekaj sto let staro, kije stala poleg cerkve. Lipa je bila votla inje kokoška pri vsej nesreči zdrknila prav na dno globoke dupline v deblu in nikakor ni mogla ven. Služkinja je vsa nesrečna stekla k župniku in rekla: "Gospod, dajte posekat tisto lipo, da bomo kuro ven dobili". Gospod je niso uslišali. Ko se je ogromna stara lipa, vsled vetra in starosti, končno le zvrnila, kljub skrbni preiskavi v njej ni bilo več najti niti kurjih kosti. Župnik Krumpestar, ki sem ga omenjal, mi teh nekaj hudomušnih besed, ki sem jih povedal o njem, gotovo ne bi zameril. Bilje markantna osebnost. Tisti čas je njegova beseda nekaj veljala. Proti koncu življenja pa je obenem s svojimi farani doživljal težke čase. Ko je bil že močno bolan, je izjavil: "Letošnja letnica ima koso." Mislil je na številko 7. "Ta me bo pokosila." In resje umrl leta 1947. Skoro pol stoletja je "kot kralj po planini visoki pohajal za tropom ovčic". Napis na njegovem grobu je značilen: "Pastir med ovčicami." Bilje res dober pastir. Ludvik Svic, župnik iz Sv. Gregorja 9 VAŠ INTERVJU I •.•.v.,.v.v.v.v.v.v.v.,.v.,.v.v.v.v.v.v.w.v!vX*»M<,X,X,X,;,X*!' NOVE NOVICE JANA URAN: Iz pravobranilstva v turizem Tokrat smo vam v NOVIH NOVICAH izbrali sogovornico, g. Jano Uran, ki se je v svojem pravniškem delu že navadila, dajo javnost ocenjuje z različnimi predznaki. Kdor dela z ljudmi, pač pušča sledove. G. Uranova je pred nedavnim sprejela še poslovni izziv, tako da smo se z njo pogovarjali kot z direktorico RIKO-TURISTA. Problemi in dileme Bili ste pravobranilka samoupravljanja v Kočevju in Ribnici. Probleme in dileme tukajšnjega gospodarstva ste spoznali do obisti. Katere značilnosti iz tega vašega obdobja bi tudi danes veljalo poudariti? Če bi hotela na hitro preleteti teh osemletni pol, bi lahko rekla, da je bilo več varstva osebnih pravic kot pa družbene lastnine. Velikokrat sem bila v dilemi, ali ima to osebno varstvo pravico širiti obseg inje takega značaja, da bi morala poseči, ali pa bi lahko delavec sam najel odvetnika. Kadar je kazalo, da bi lahko šlo za hujše kršenje pravic, sem skušala delovati ne toliko s tožbami, pač pa predvsem preventivno; z delavci v obliki dogovorov, pa tudi s samoupravnimi organi in delovnimi organizacijami v obliki dialoga. Sodišče je bilo vedno le skrajna možnost. 10 Ali je v vaše delo posegala politika? Pravobranilci smo bili družbena, ne pa politična funkcija. V praksi pa sem bila, iskreno rečeno, med kladivom in nakovalom normativne urejenosti in političnih hotenj. Tako v primeru zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica pred leti ne bi prišlo do predloga za ukrep družbenega varstva, če bi se zadeve lahko sporazumno rešile. Z novo kadrovsko rešitvijo se je potem stanje izboljšalo. Pravobranilec DA ali NE? Naziv družbeni pravobranilec samoupravljanja zveni danes precej staromodno? Da, vendar kljub spremembam menim, da bi moral ostati pravobranilec splošnih človekovih pravic v smislu OMBUTS-MAN-a. Ravno zdaj delavci še kako potrebujejo zaščito svojih socialno - ekonomskih pravic. Nekaj te dejavnosti sedaj pokriva sindikat preko svoje odvetniške zbornice. Novi trendi Ste delo na omenjenem področju s prehodom na novo delovno mesto popolnoma opustili? Da, po vrnitvi v gospodarstvo sem se morala vključiti v nove trende. Vedno je treba biti na preži za informacijami. Z novo zakonodajo se je odprlo toliko stvari, da lahko vsakdo udejanja svojo ustvarjalnost. Na Riko ste prišli v času reorganizacije. Kakšno vlogo imate pri njej? NOVICE VAŠ INTERVJU Riko je bila enovita organizacija s profitnimi enotami. Pripravili smo projekt prestrukturiranja podjetja. Kapital smo prerazdelili na več družb z omejeno odgovornostjo. Krovno podjetje Riko -holding ima v njih 100% kapital. Nekatere prejšnje profitne enote lahko sedaj že čisto samostojno nastopajo na trgu. Riko - Turist Ste direktorica take d. o. znotraj Rika, t.j. Riko -Turista. Kaj je torej Riko-Turist? Nobena skrivnost ni, da je Riko ogromno vlagal v objekte družbenega standarda. Te objekte lahko koristimo le 30-50 dni na leto. Danes že kažejo svoje zobe-treba jih je obnavljati, da bi se ti objekti mogli samovzdrževati in po nekaj letih tudi prinašati dobiček. V začasni zakup smo dali 17 enot v Malinski, del pa smo pustili našim delavcem, da prehod ne bi bil prehud. Zamrznili smo tudi cenik na podlagi marke in omogočili plačilo v treh obrokih. Interesi družbe in sindikata Se tukaj križajo interesi vaše družbe in sindikata? Tukaj ni nobenega MI-VI. Vse delamo skupno. Skupaj ravno pripravljamo izlet na Malinsko. Tudi če bi sindikat izdvojil vsa sredstva, ne bi mogel vzdrževati počitniškega fonda. Zato smo se tudi preko Riko-Turista odprli navzven po cenah, ki nam še ne prinašajo dobička. Se bo dejavnost Riko-Turista čutila tudi na našem koncu? Riko je ogromno vlagal v ribniško infrastrukturo. V občinskem merilu smo naredili program turističnega razvoja, s katerim bi lahko izkoristili ta vlaganja skupaj z naravnimi danostimi v turistično-gostinske namene. Že s tem, da turistom iz Malinske ponudimo vse te danosti, storimo precej za promocijo Ribnice. Usklajevanje Ob vseh teh poslovnih ambicijah pa kot sogovornici postavljamo vprašanje: kako vam uspe delo uskladiti z družino? Če sem iskrena, me obveznosti do družine pri delu ne obremenjujejo. Imam že odraslo hčerko. V dvajsetih letih razpetosti med delom in družino sem se obveznosti že naučila racionalno uskladiti. Vsaj upam, saj mi doma še niso dali izpisnice. Letovanje Ko že govorimo o turizmu-kje boste letos letovali? Po pravici povedano o tem še nisem premišljevala. Če bomo le mogli, bomo šli v naše kapacitete na Cres. Tam ni betonske džungle in se da najti avtohtone predele. Po naravi sem optimist in upam, da bomo dali miru prednost pred vsemi zdrahami. Izkoriščam pa tudi priložnost in vabim bralke in bralce NOVIH NOVIC na dopust z Riko-Turistom v skladu z našim geslom - LETUJTE Z NAMI - ZADOVOLJNI BOSTE! Stane Hafnar NOVICE ŠOLSKA STRANI j;:;:;:;: Odmevi iz naše doline Učenci OŠ dr. Ivan Prijatelj iz Sodražice so izdali prvo številko glasila ODMEVI IZ NAŠE DOLINE. Za bralce NOVIH NOVIC smo v uredništvu zaradi prostorske stiske izbrali le nekaj utrinkov iz glasila, ki je zgledno tako po vsebinski kot oblikovni plati. Lansko leto sem ime nesrečo. Nisem se prepričal, če je cesta prosta, ko sem se s kolesom zapeljal na cesto. Voznik avta me ni videl in v trenutku je počilo. Odneslo me je na drugo stran ceste. Obležal sem tam. Ves sem se tresel. Ker so me bolela kolena, me je pregledala zdravnica. Nič si nisem zlomil. Bil pa sem čisto iz sebe, šele drugi dan sem se nehal tresti. Sedaj sem bolj previden. Marko Maletič, 2. a Našemu poštarju je ime Jože. Pošto nosi s pošte v Ribnici. K nam se pripelje z motorjem. Je še mlad in zelo velik. Vedno je prijazen in dobre volje. Na glavi ima čelado. Oblečen je v usnjene hlače in jopič. Pošto ima v veliki rjavi torbi. Raznaša jo dopoldne, kadar pa jo ima veliko, pa tudi popoldne. Prejšnji teden mije prinesel čestitko za rojstni dan. Prinese nam tudi časopis, razglednice in pisma. Njegovo delo se mi zdi precej naporno, saj se vozi z motorjem, tudi kadar dežuje ali sneži. Rok Putre, 3.b Bližala se je proslava in konec prvega šolskega polletja. Teden pred proslavo nam je gospa Jakličeva razdelila vloge iz igrice Butalci sejejo sol. Dobil sem vlogo Francota. Vloga mi je bila še kar všeč. Morali smo se naučiti besedilo na pamet. Večkrat smo imeli vaje. Pri vajah sprva ni šlo vse gladko, ker smo morali določene besede bolj ali manj poudariti. Mininil je teden in zopet smo se zbrali v razredu. Gospa Jaklič nam je že prej povedala in naročila, naj prinesemo s seboj ustrezne obleke. Večinoma smo imeli klobuke in kariraste srajce ali brezrokavnike. Miha, ki je igral peka Gašperja, je imel predpasnik in belo čepico. Potem smo se oblekli in nas je gospa Jakličeva našminkala s pravimi gledališkimi mazili. Bili smo pravi Butalci, nato smo še enkrat ponovili igrico in odšli v dvorano. Tam je bilo strašno mrzlo in sem mislil, da mi bodo prsti zmrznili. Bil sem v sami srajci, zato meje kar treslo. Imel sem nekaj treme, a še pred predstavo sem zbral pogum. Nastopil je trenutek, ko smo morali stopiti na oder. Predstava je še kar dobro uspela. Bili smo razporejeni v obliki polkroga in modrovali, kako bomo morali zopet po sol. Pa sem si izmislil,, da bi jo lahko kar sami pridelali. Zupan me je podprl in smo jo posejali. Čez dva meseca pa je Aube (Stašo) ugotovil, da je že pognala, mi smo pritekli in začudeno bulili v tla. Namesto soli so zrasle koprive in nas opekle. Blaž Milavec, 6.a Imam bratca Aljaža, ki je majhen fantič in čisto pravi frič-firič. V očkih mu sije iskrica, ki pravi, da me rad ima. Igrava se skupaj, se smejeva, če hudo je, pa tudi zajokava. Pripravlja mi torbo in brska po njej, takrat pa mu rečem: "Hej - glej ga, glej!" Takšen je bratec Aljaž, ne bo mi več brskal po torbi, ker sam bo šolar postal. Anja Grajš, 3.a Že smo v osmem. Pregovor "Čas teče in nič ne reče", je držal kot pribito. Kot bi bili še pred predvčerajšnjim v vrtcu. Spominjam se dneva, ko so preverjali naše sposobnosti za sprejem v šolo, danes pa se moramo odločiti, kateri poklic bomo izbrali. Bili so časi, ko smo zavidali učencem iz višjih razredov. Imeli smo jih za nekakšne vsevedne vejikane. Časi se spreminjajo in tudi tisti velikani so se nekoliko pomanjšali, ali pa smo mi toliko zrastli. Sedaj, ko smo največji na šoli, gledamo na nekatere stvari čisto drugače, saj smo si nabrali že veliko učenosti. Veliko znanja nas še čaka, da ga spravimo v glave. Sedaj, ko smo v 8. razredu, se moramo odločiti za poklic. Psiholog se je z vsakim od nas posebej pogovoril o tem. Mnogo bo avtomehanikov, miličnikov in slaščičark. Jaz pa bi šel rad za računalniškega programerja. Delal bi v veliki tovarni ali pa v lastnem podjetju. Da pa se bodo te moje sanje uresničile, bom moral iti najprej v gimnazijo in se potem še mnogo učiti. Kmalu se bomo morali posloviti od te šole, na katero nas bodo vezali mnogi lepi spomini. Tomaž Košmrlj, 8.r. 12 novice dobro je VEDETI 1 Špelin cvetlični __________kotiček____________ O cvetju bo v tej rubriki pisala Erika Radosavljevič, ki se s cvetjem ukvarja ljubiteljsko in profesionalno. Prišla je pomlad in končno smo tudi v naših krajih začutili pomlad in z njo čudovit občutek prebujanja v nas in okrog nas. Nasmejanih obrazov se sprehajamo po ozelenelih poteh, z mislimi daleč stran od realnosti. Lepota cvetja v mavričnih odtenkih nas spravi v posebno, sanjavo razpoloženje, vonj cvetja nas omamlja in vzpodbuja, da na prihodnost gledamo bolj optimistično kot sicer. Maj je za nami. Mesec ljubezni in mesec, ko vzcvetejo najlepše spomladanske cvetlice. Tulipani, narcise, žefran, hiacinte, hortenzije in niz drugih čudovitih cvetlic. Vsaka izmed njih ima svojo življenjsko dobo; rojstvo, prebujanje, vzcvetenje in smrt. Te dobe so na žalost kratke. Mogoče leto, mogoče dve ... Naš kotiček je namenjen vsem ljubiteljem cvetja. V njem bomo našli vse cvetje, ki nam krasi stanovanja, balkone, gredice, nasadke in grobove. Naučili se bomo negovati, zalivati, presajati, okopavati, razmnoževati in zaščititi rastline. NAGRADNO VPRAŠANJE Naštej najmanj 5 spomladanskih sadik, ki jih sadimo na okna, balkone, v vrtove, okoli hiš in na grobove. Odgovore skupaj s kuponom pošljite na naslov uredništva NOVIH NOVIC. Čaka vas prijetno presenečenje. Lep cvetlični pozdrav! Vaša Špela Pravilne odgovore bomo upoštevali pri žrebanju, rezultate žrebanja pa bomo objavili v 5. številki NOVIH NOVIC. Nagradni kupon št. 1 Martina jjestra kuhinja V tem kotičku nas bo v kuharske skrivnostne vode popeljala izkušena mojstrica te obrti, Marta Lovšin. Za danes nam je pripravila preizkušen recept, ki je toliko bolj aktualen, ker je glavna sestavina pehtran. Dobre gospodinje in sladokusci vedo, da je zdaj sezona te začimbe, kije nepogrešljiva v marsikateri kuhinji. Pehtranovi kvašeni zvitki POTREBUJEMO: - ZA TESTO: - 60 dkg bele moke, sol - 5 dkg kvasa, mlačno mleko - 5 dkg margarine, žlico olja - 5 dkg sladkorja - 2 rumenjaka - ZA NADEV: -15 dkg surovega masla ali margarine -15 dkg sladkorja -1 vanilij ev sladkor - pest sesekljanega pehtrana - ZA PRELIV: - 3 del mleka - 2 žlici sladkorja Zamesimo kvašeno testo, vzhajanega razvaljamo, pomažemo z nadevom, potresemo s sesekljanim pehtranom, zvijemo in zrežemo na rezine (14 kom). Zložimo jih s premazano stranjo na pomaščen pekač. Ko zvitki ponovno vzhajajo, jih spečemo pri srednji vročini. Pečene prelijemo z vročim osladkanim mlekom, damo ponovno v pečico, da pecivo vpije mleko. Za nadev penasto vmešamo surovo maslo, sladkor in vanilijo. Zvitke lahko pripravite tudi brez pehtrana, vendar tako dobri brez njega gotovo ne bodo. Obilo kuharske sreče! Kozmetični kotiček V tej rubriki bo o problemih kože in načinu, kako jih odpravljati, pisala Mateja Lušin-Zobec, dipl.oec. in strokovno usposobljena kozmetičarka, zaposlena v friz. kozm. in prodajnem salonu "Angelika." Na kaj pomislite ob besedi KOZMETIKA? Ali rdečila, pudre, maškare ali na osebno higieno, vzdrževanje vitalnosti, na zdravo in bleščečo kožo in ščepec make upa? Če ste pomislili na prvo, berite naprej. Če na drugo, tudi berite naprej, pa čeprav bo to le prepričevanje prepričanega. V starem veku je bila kozmetika sestavni del zdravstva in raziskav zdravnikov. Antični Grki in Rimljani so zelo vneto skrbeli za osebno higieno in zdravje. Zelo veliko so se ukvarjali s telovadbo, kateri je obvezno sledila kopel, po kateri so si v telo vtirali najrazličnejša mazila in dišave. Celo Diogenes, velik zagovornik preproščine in skromnosti, je kdaj pa kdaj stopil v parfumerijo. Velik ljubitelj dišav je bil cesar Neron. Njegova druga žena seje kopala v osličjem mleku m je na potovanje vzela s seboj kot spremstvo cele črede oslic. Recepte rimskega zdravnika Galena cenimo in uporabljamo še danes - hladilna krema. Srednji vek je prinesel drugačno pojmovanje lepote. Lepotičenje ni bilo vrlina, prej greh. Zelo pomanjkljiva pa je bila tudi osebna higiena. Neprijetne telesne vonjave so prikrivali s parfumi, katerih poraba je bila ogromna. Središče parfumerije se je iz Italija v 16. stol. preselilo v Köln, ki še danes slovi po svojih kolonjskih vodah. Francoska revolucija je prinesla renesanso zdravega higienskega življenja, ljudje pa so tudi začeli posegati po kozmetičnih sredstvih. In danes: Kozmetika vsekakor ni samo lepotičenje. Lepota in zdravje sta tesno povezana. Lepote ni brez zdravja, notranjega ravnovesja in osebnega napora. Stari kitajski izrek pravi: "Zenska lepota je sestavljena iz treh desetin naravnih darov in iz sedmih desetin vsakdanjega truda". 13 novice obrtni kotiček I -------■ ■ Obrtna zbornica Ribnica V prvi številki Novic smo pisali o Obrtnem združenju Ribnica, ki pa se je s 1.6.1991 preoblikovalo v Obrtno zbornico Ribnica, ki je po svojem statutu organizacijska enota Obrtne zbornice Slovenije. Obrtna zbornica Ribnica je samostojna, strokovno-poslovna organizacija, v katero se združujejo fizične osebe, ki kot posamezniki opravljajo gospodarsko dejavnost (redno, dopolnilno ali po proglasitvi), obratovalnice, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja. V članstvo Obrtne zbornice se lahko prostovoljno združujejo podjetja v zasebni lastnini. Po novem statutu ima Obrtna zbornica Ribnica trenutno 310 članov, od tega 210 rednih obrtnikov in 100 dopolnilcev. Zbornica posluje v istih prostorih na Vrvarski 3, v centru Ribnice, in ima v svoji hiši tudi šest podnajemnikov, katerih dejavnost je povezana z obrtjo: obrtna zadruga "AEV", odvetniška pisarna, Optika, zasebno podjetje "KVM", grafične usluge in trgovina "Šolarček" in avtoprevozniška zadruga "Prevoz", ki vam nudi naslednje usluge: - razne prevoze (špedicija, kiperija), - vse vrste gradbenih del (izklopi, planiranje, urejanje), - zidarska dela in nadzor. V to zadrugo so vključeni obrtniki, avtoprevozniki in obrtniki z gradbeno mehanizacijo iz ribniškega in kočevskega območja (tel.: 861-672). Obrtna zbornica Ribnica organizira v svojih prostorih tudi servis za opravljanje knjigovodsko -računovodskih storitev, ki bo začel delati predvidoma v mesecu juliju 1991. Vodstvo zbornice (Izvršilni odbor) se trudi, da bo sčasoma v svojih prostorih zbornica nudila zasebnikom kompletne usluge od svetovanja, računovodstva, pravnih nasvetov in tudi nabavo raznih tiskovin, obrazcev in drugega materiala, potrebnega za obrt. Zbornico vodijo obrtniki preko svojih organov, profesionalno pa je zaposlen sekretar zbornice, ki posluje vsak dan od 7. do 14. ure. Obrtna zbornica Kočevje obvešča vse sovje člane in druge zainteresirane, da komisija za razvoj drobnega gospodarstva pri IS SO Kočevje zbira interesente za najem lokacij za postavitev začasnih objektov na javnih mestih. Vse potrebnejše informacije o lokacijah s predvideno dejavnostjo, o pogojih najema lokacije in nakupu tipskega kioska (PIKI; PIONIR Novo mesto) dobijo interesenti na Komiteju za družbeni razvoj in urejanje prostora - odsek za plan in analize občine Kočevje, Ljubljanska cesta 26,1. nadstropje, soba št. 24, ali na telefon 851 - 553. V primeru večjega števila interesentov za posamezno lokacijo bo le-ta oddana najboljšemu ponudniku, oz. interesentu, ki bo v največji meri izpolnjeval predpisane pogoje. Rok za oddajo prijav je do vključno 15.6.1991. Kmetijski kotiček cime. Pridelek je lahko tudi več kot 50% slabši, gomolji dobijo po površini prstenaste nekroze, ki segajo tudi kakšen milimeter v globino in se poglablja. Pred nekaj leti se je ponovno pojavil virus Y, ki pa je zelo zmanjšal pridelek predvsem pri sorti igor. Okužba pa je bila tako močna, da lansko leto ni bilo pridelanega nič semenskega krompirja sorte igor. Ostale sorte so manj občutljive, vendar se težko zagotavlja, da tudi te niso okužene. Okužba z Y virusom se na rastlini kaže kot mozaik, kodravost jn črtavost, gomolji pa dobijo prstenaste nekroze. Ostali virusi imajo na različnih sortah različne simptome, razen virusa zvijanja krompirjevih listov. Ukrepi za preprečevanje okužbe z virusi: - sadimo le zdravo seme, - če semenski krompir režemo, nož vsakič namočimo v razkužilo (70% alkohol - špirit), - krompirjeve posevke izoliramo od ostalih krompirišč, - preprečimo okužbo z ušmi - kasneje sadimo, ko ni več množičnega naleta uši, - za vzgojo semenskega krompirja so priporočljive višje lege, kjer je manj uši, - uničevanje uši. Problemi pri vzgoji krompirja Pri pridelovanju krompirja se srečamo z dvema ključnima problemoma: krompirjeva plesen (phytophtora infestans) in okužbo z virusom (izrojevanje krompirja). Poleg tega imamo še številne druge, manj pomembne bolezni, in seveda najpomembnejšega škodljivca -koloradskega hrošča. Že nekaj zadnjih let pomnimo kot neugodne za vzgojo krompirja. Poleg deževnega vremena, ki je pospeševalo krompirjevo plesen, se je pojavil nov sloj te plesni, ki je odporen na sistematične fungicide, npr: ridomil. Najprej so opazili ta sloj v okolici Kranja. Pri zaščiti in škropljenju moramo paziti, da uporabljamo protektivne fungicide, sistematične pa samo v kombinaciji s protektivmmi. Slednji s svojo oblogo na listu preprečijo vdor katerega koli sloja plesni, protektivni "navadni" fungicidi so antracol (propineb), cineb, dithan, modra gauca ... Kot je najbrž vsem znano, čistih sistematičnih fungicidov pri nas ni na voljo. Sistemik ridomil se dobi vedno v kombinaciji z Ridomil Z WP (einet), Ridomil MZ-72 WP (mancozep) - dithan, Ridomil MZ-58 WP. Kaj počnemo s škropljenjem? Tu se bomo držali napovedi protiperonosporne službe. Ko se rastline v vrstah strnejo in se je v bližini že pojavila bolezen, se nevarnost okužbe poveča. Škropimo izmenično z ridomilom MZ, nato^čez sedem dni še z dithanom. Če je okužba velika, čez teden dni ponovimo prvo škropljenje. Drugi pereč problem pri vzgoji krompirja so virusi na krompirju. Okuženo krompirišče opazimo že po neizenačenem kaljenju. Pozneje opazimo zgodnje rumenenje, kodravost in črtavost krompirjeve uvoženega krompirja na trgu. Med sortami so uvažali sorto "Kennebeck", ki je dokaj rodovitna, vendar manj okusna. Priporočena sorta za višje lege je "Pentland square". Ana Ogorelec, dipl.ing.agr. 14 NOVICE________ POSLOVNA STRAN | NASLOV:NOVE NOVICE,KOLODVORSKA 1,61310 RIBNICA, TEL: 861-765 OD 8.00 -11.00, OSTALO 861 -704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIZVAJALCEM,TRGOVINAM,STORITVENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELIJO REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBO.NAROČILA ZA POSLOVNE OGLASE SPREJEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12.00 -17.URE IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE. OBJAVO POSLOVNIH OGLASOV ZARAČUNAMO PO VEUAVNEM CENIKU. BOUTIQUE MEDO Mira Jarni TZO 10, 61330 Kočevje - ortoška, ženska, moška garderoba - modni dodatki - pasovi, torbice ZARES UGODNE CENE! ELEKTRIKARSTVO GUNTER KOPAČ Koblarji 10, Stara Cerkev MONTAŽA - gorilcev - programskih ur INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA 0 teniški loparji (PRINCE, HEAD, SNAVWEART ..), teniške žoge 0 napenjanje in servisiranje loparjev ° bombažne majice + bogata izbira trenerk ... odprto od 9. do 13. in 16-19 ure, sob. 9-13 ure KOČEVJE - Ljubljanska 9a , telefon: 061/851-983 Šolske potrebščine od A do Ž. Nudimo kvalitetno izbiro in dosegljive cene. ALFA IN OMEGA PAPIRNI IN GRAFIČNI SERVIS TRG ZBORA ODPOSLANCEV 62. KOČEVJE 61330 061/851-147 GRAFIČNO OBLIKOVANJE Izdelamo vam celostno podobo firme, oblikujemo vse vizuelne komunikacije. „ ŽELVA ” Modna otroška oblačila - taktel trenerke - tenis jakne - tenis krila - letni otroški kompleti - otroški pajaci do 1 leta (BALONČKI) Danica Andoljšek, TW 8, Ribnica, tel. 863-249 AKVIZITERJI POZOR! Želite priti do dobrega zaslužka? Če ste zanesljivi, samozavestni in vztrajni se oglasite po telefonu 851-983 NOVE NOVICE SKUPŠČINSKO REŠETO «lllslli ilttl Pni rezultati popisa v občini Ribnica anm J občini Ribnica 12.775 staLoih prebivalcev. "jega bivale prebivalcev povečalo za 4,4 odstotka ali 0,4 odstotka na fetp. Ce primerjamo to (začasno) število s številom prebivalstva, ki je zapisano v register stalnega prebivalstva, ugotovimo, da je bilo popisanih 0,15 odstotka ali 19 ljudi manj, kot smo predvidevali. Po prvih podatkih ugotavljamo, da seje povečala gostota prebivalcev na en kvadratm kilometer iz 74 4 marca 1981, na 49,9 marca 1991. V sosednji občini Kočevje je ta podatek 24 prebivalcev na km2. ŠTEVILO PREBIVALCEV PO POPISIH v občini Ribnica tS7t 1UÖ1 Ibttl leto. ko je bil popis pmblvalatvd Prav tako ugotavljamo, da se v občini Ribnica veča delež prebivalcev KS Ribnica in KS Dolenja vas, medtem ko se odstotka ali 335 gospodinjstev več kot pr Republiki Sloveniji seje število gospodinjstev povečalo za 7,9 odstotka. V povprečju živi v posameznem gospodinjstvu 3,28 člana, medtem ko je buo pred sesetimi leti to povprečje 3,41. Ugotavljamo, da se je število članov v gospodinjstvu zmanjšalo, in sicer za 3,8 odstotka, kar pa m slučaj'v republiki Sloveniji se je povečalo za 3,8 odstotka. Ob ropisamnje bito 4.3oö stanovanj, Kar je za zz,z oastouca ali 779 stanovanj več kot pred desetimi leti. V Republiki Sloveniji pa je oilo ugotovljenih za 14 odstotkov več stanovanj._______________ DELEŽ PREB. PO KS v občini Ribnica 1991 KSVELPOUANE O. IV KS SV.OflEOOH P-4*^-7 KS SOORA2ICA /-KS DOLENJA VAS (H.5-J KS LOŠKI POTOK (12.7' KS nemcA Na vsaki dve in pol gospodinjstvi pride eno kmečko gospodarstvo, ki uporablja več kot 10 arov obdelovelnega zemljišča. V Sloveniji pa ima približno vsako četrto gospodinjstvo kmečko gospodarstvo. Na 1.508 kmečkih gospodarstvih smo ob zadnjem popisu v občini Ribnica našteu 322 konj, 4.014 govedi, 383 ovac, 202 prašičev in nekaj manj kot 10 tisoč perutnine. V primerjavi s prejšnjim popisom se je število vseh Živah, razen ovac, zmanjšalo. Prve rezultate popisa smo po programih Zavoda za statistiko obdelali na osebnih računalnikih v matični občini. V nadaljevanju pa bo popisne podatke v celoti obdelal Zavod za statistiko v Republiki Sloveniji do prihodnjega leta. Prve rezultate pripravila Fanči Tekavec Tajnik OPK Nacionalizacije Na podlagi ustave, z dne 16.1.1947, in že prej. z zakonom o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, z dne 5.12.1946, so bila nacionalizirana vsa zasebna likvidirane vse privatne veletrgovine, veleindustrija in druga velikapodjetja, niso pa bile nacionalizirane celotne gospodarske panoge. Dne 28.4.1948 - druga nacionalizacija. V tej nacionalizaciji so bile v celoti nacionalizirane posamezne gospodarske panoge (kreditna in zavarovalna podjetja, rudarska podjetja, elektrarne, železniška podjetja, zdravstvem zavodi, grafična podjetja, kino, gledališča, PTT ...). Istočasno so bile nacionalizirane vse premičnine, ki so bile last tujih državljanov, tujih ustanov ali zasebnih javnopravnih oseb. Tu je treba upoštevati, da niso bila zajeta podjetja, ki so že bila zaplenjena na podlagi obsodb lastnikov. Nacionalizirana podjetja in premoženje so prenesli od dotedanjih lastnikov na ministrstva republiške vlade, glede na pomen podjetja. Tretja nacionalizacija, z dne 28.12.1958, je zajela najemne zgradbe in gradbena zemljišča. Za te nacionalizacije so bile pri občinskih odškodnine so se v glavnem izplačev; rednih in vojaških sodišč, in spisi zaplembnih komisij. Kazenski spisi so (naj bi bili) pri temeljnih sodiščih, v kolikor jih leta 1948 (INFORMBIRO) niso odpeljali oz. uničili. Gradivo ' ' " ' ’ ■ ' ' 'e delno v arhivskih fondih arhivih (za Ribnico -in v fondu KUNI - arhiv "epublike Slovenije. Arhivsko gradivo za agrarno reformo je vfondu ministrstva za kemtijstvo in mimstrstva za finance (agrarna reforma). Gradivo za nacionalizacije je v glavnem v fondih ministrstva za industrijo in rudarstvo, ministrstva za trgovino in preskrbo in razlastitve (1947-1950). Za zaključek bi rad povedal tole. Osebam, ki iščejo oz. bodo iskale podatke za denacionalizacijo, bi predvsem svetoval, da najprej pogledajo vso dokumentacijo, ki jo imajo v zvezi s prisilnimi odvzemi premoženja doma, šele potem naj se obrnejo na inštitucije, ki tudi hranijo to gradivo oz. podatke. Povem naj še, da je gradivo za obdobje 1945-1953 zelo slabo ohranjeno, tudi neurejeno. Zato je treba na podatke dlje časa čakati. Brane Kozina NOVE NOVICE ŠPORT Že v prejšnji številki NOVIH NOVIC smo ob uspešnem zaključku sezone rokometašev INLES - RIKO napovedali pogovor z njihovim trenerjem Andrejem Matetom. Po nekaj tekmah v začetku sezone se je odločil, da konča aktivno igranje in se posveti treniranju bivših državnih kadetskih prvakov. Letos so oprti le sami nase, a so postali odlična članska ekipa. Uvrstili so se za mesto više kot lani in osvojili 75% možnih točk. Katere igralce bi izdvojil? Težko seje odločiti, ker je rokomet le kolektivni šport, naprej pa so "vlekli" Lapajne, Tomšič in Lesar. Kakšno je občinstvo? Andrej ugotavlja, daje rokometno občinstvo v Ribnici izredno razvajeno, še iz časov igranja v 1. B ligi, ko se je zbralo od 800 do 1000 gledalcev. Letos so fantje publiko pogrešali, saj povsod vlada apatičnost, tudi v sponzorstvu. Res, da letos niso mogli prodreti v sam vrh, ker je Rudar le premočan, vendar ni res, da bi se bali II. zvezne zaradi tega, ker se tam finančno ne bi mogli obdržati. Nasprotno. Sponzorji pokažejo za uvrstitev v višjo ligo večji interes. Rudar bo dobil celo italijanskega sponzorja. Je Andrej, po poklicu ekonomist, opravljal tudi vlogo managerja kluba? Tudi. Klub upravlja preozek krog ljudi, letos ga bodo morali razširiti. Denar si bodo morali zagotavljati tudi iz plesov in drugih komercialnih akcij. Gospodarstvo vse teže izdvaja sredstva. Inles je pogodbo sicer že podaljšal, Riko pa se še ni izjasnil. Kako je s stimulacijo igralcev? Oprema se sicer normalno zagotavlja, nagrajevanje po rezultatih pa zaradi pomanjkanja denarja ni zaživelo. Fantje so v glavnem študentje in srednješolci, zaradi rokometa pa v življenju nimajo nobenih privilegijev. Skupaj z njimi goji upanje, da bodo, če že ne v tej, pa vsaj v naslednji sezoni stopili v I. slovensko (državno) ligo. Kako startati v naslednjo sezono? Želel bi, da se okrepi uprava, da se uredijo finančne zadeve in obdržijo najboljši igralci. Vprašanje pa je, če je smiselno zadrževati Tomšiča in Lapajneta, ki sta potencialna kandidata za državno reprezentanco. Sedaj je še vse nejasno: odvisno od financiranja, politike ... Andrej se dogovarja z nekaterimi fanti iz Kočevja in Ljubljane, da bi obdržal generacijo skupaj. Ne glede na vse bodo drugo leto zopet pri vrhu. Bo ostal s fanti? Bo, vendar ne kot trener. Več se mora posvetiti poslu, študiju, družini. Ostal bo v upravi kluba, o bodočem tenerju pa se šele ugiba. Kaj vam pomeni rokomet? Rokomet daje življenjske izkušnje, samodisciplino, zato se Andrej Mate čudi, da starši v športu ne vidijo načina uveljavljanja svojega otroka. Rokometni klub Inles-Riko prireja v nedeljo, 16. junija, na veselici v Sodražici bogat srečelov! Vabljeni. Wfiii Košarka slovenska liga prva Po zmagi z Brežicami v gosteh in Pobočjem v nedeljo doma si je mladinska ekipa KK Kočevje priborila nastop na kvalifikacijah za L slovensko ligo. Na tekmi s Pobočjem je po prvem polčasu kazalo sicer slabo (36:40 za goste), v drugem pa sta k zmagi največ prispevala Ličen Bojan (25 točk, 9 asistenc) in Gašič Goran (28 točk, 12 skokov). Z visoko zmago (109:67) in uspehi fantov so poplačana vlaganja sponzorja BEMOZ-a iz Kočevja, za pomoč pri distribuciji pa smo jim javno zahvalo dolžni tudi v NOVIH ^NOVICAH.______________________________x Osnovne zahteve, ki jih mora izpolnjevati lopar pri igri, so: - čim boljši prenos moči udarca iz roke na žogo in s tem pospeševanje žoge, - dobra kontrola udarca (smer, dolžina, višina...) - "sweet spot" naj bo čim večji; ne sme povzročati poškodb (zapestje, teniški komolec, rama), - stabilna lega v roki in seveda čim manj vzdrževanja. Kaj je "sweet spot" na loparju? To je področje na mreži loparja, kjer se žoga najbolje in najlažje odbije. Pri sedanjih loparjih z večjo glavo je to na sredini mreže loparja m je veliko večje kot pri klasičnih -lesenih loparjih. To je pomembno predvsem za začetnike in rekreativce, ker jim je s tem omogočeno lažje igranje kot s klasičnim loparjem. Loparje sestavljen iz treh osnovnih delov: - ročaj - vrat loparja - glava loparja z napeto mrežo Ročaj loparja ima obliko nepravilnega osmerokotnika, kar omogoča optimalno držanje,in s tem tudi igranje. Povit je običajno z usnjenim trakom, da se čim bolje prilega roki. Pred nekaj leti so se pojavili različni gumirani trakovi gripsy", s katerimi povijemo ročaj, ker nam ta zaradi običajnega potenja rok postane spolzek. S tem izboljšamo oprijem. Nekateri igralci zaradi pretankega ročaja povijejo več teh trakov, s tem pa ročaj izguoi svojo osnovno obliko in natančnost igranja se zmanjša. Ročaji se med seboj razlikujejo po številkah, te potekajo od 1 do 7. Pravšnja velikost je pomembna za stabilno lego loparja v roki in s tem dober občutek pri udarcu. Splošno navodilo za pravilno velikost ročaja naj vam bo: ko primete za ročaj, naj bo med blazinico pod palcem in prstancem za pol do en prst (kazalec) prostora. To pa žal ni železno pravilo. Pomembno za igralca je, da lopar drži sproščeno. Pri preširokem ročaju je prijem običajno krčevit, pri preozkem pa pride do vrtenja loparja v roki. S tem pa se zmanjša učinek in moč udarca. Številke ročaja 1,2, in 3 so običajne pri otrocih m igralkah, številke 4,5 in 6 pa pri igralcih. V______________________________ 17 novice za razvedrilo Nagradna križanka št. 2 settm- LK ŽIVALI V MCtUU 1/E2MK UUCT- TLBS 45, m4 stvm- <£CAMlt VAC [rutSLi l/RiM lili 6AU.u*a tOJiTUI kitAJ H?V. •Aerm fJOME VCWcß SLfc6t£ ALfc. >u AEA »p i lijek. 2.V*LV 4xm l'rič %SA TWuce icow SVET- LO raiTK- PlLMUt gTU.W| Aua>wt roMO HWE- L.M0C ö*,EZ. Z.AČ.. üTLAjj tVl/viu T>ELO». K^J OVCjI £SPA0 O?^Z01 IT IjA JUGU KIT UlUMJB bjM:) VfUlCV v SAA1QW. tAi. tfcßMbt V^ik KI5IIL /M. m/v XVODt? č^4 ^CA- ?oVK, l)?- Vor ic /v S. A-tA „F/Btiaf • • TR- £7.. TTKJV eöpftay SKWJC AKT IPITAiT' Ka j Ifev.) (Hfc ALTOP OCUlZK ««■ft Äfc. AU^L. PLt. OLTDB, VZBhO- zevi£ net- HeT „i/fca! JIäU^ "Eusk) TISMBJ ITAPUV MGonie AVTO sßesÄ ItKA uoue pWie^ VLkbO ntL&L- ?gTEU K * t&A TOTC 0?AZEH 4^. 5^-lA l/t.ins iv.lMC ierzccti cnOjiö. n-tč Wu Wal ■riA t VlfcALW sAHa GLAiHtc 61EMEW ZAC»E« korene Uetei. IZJAVE ÜUPÖJT ^eAVii htJ&ć Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo Novih novic, Kolodvorska 1, Ribnica Nagrajence bomo objavili v 6. številki Novih novic. 18 TURIZEM TRGOVINA STORITVE d.o.o. TZO 20 (NAMA), KOČEVJE Tel. (fax.) 855 - 855 - Pri nas dobite nove družinske člane : ptice, ribice, hrčke, morske prašičke, pse, mačke in druge male živali ter hrano in opremo zanje.Po naročilu izdelujemo akvarije in jih uredimo na vašem domu. - Nudimo vam celotno telefonsko opremo, - telefone in telefakse PANASONIC, telefonske tajnice..., - kataloško prodajo lovskega in športnega orožja, - organiziramo sindikalne in šolske izlete. Pripravili smo vam zanimiv 8-dnevni izlet v Španijo v času od 22.6. do 30.6., 20.7. do 28.7. in 24.8. do 1.9.1991, - na razpolago so vam počitniške vile in apartmaji ob morju, - v teku so začetni tečaji iz računalništva na PC-kompatibilnih računalnikih (MS - DOS). Oglasite se, ne bo vam žal! Vrvarska, Ribnica - Oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživih ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava, zanesljivost in poslovnost... - Cenjene kupce vabimo na obisk naših maloprodajnih trgovin "BREG" na Bregu pri Ribnici in "PRI JORASU" v Ribnici. Trgovini sta odprti vsak dan non-stop od 7.00 do 19.00, v soboto pa od 7.00 do 14.00 ure. Kupcem nudimo dostopne cene za vse blago, najnižje cene pijač, ne glede na količino nabavljenega blaga. Presenečenje za nakup nad 1.000 din. - Betonski strešnik tip KLASIK, proizvajalca BRAMAC, Novo mesto v rdeči barvi po ceni: 15,85 din/kom frco Kočevje 16,00 din/kom frco Ribnica Pokličete lahko na tel. št. 861-980,861-981 trgovina BREG 861- 379, trgovina PRI JORASU 861-530, skladišče pijač 861-371, skladišče živil in neživil 860-150. DELAVSKA UNIVERZA JOŽE ŠEŠKO KOČEVJE, Trg zbora odposlancev 30,61330 Kočevje Tel.: (861) 851- 262, tek.rač.: 51300-603-16039 Vse občane Kočevja in Ribnice vabimo k vpisu v navedene oblike izobraževanje za prodobitev strokovne izobrazbe: * * * * ★ * ★ V 6., 7. in 8. razred Osnovne šole - BREZPLAČNO V 1.-2. letnik Srednje komercialne šole, V. zahtevnostna stop. SUI poklic: komercialno-ekonomski tehnik pogoj: zaključenih 8 razredov OŠ V1. Letnik Trgovske šole, IV. zahtevnostna stopnja SUI poklic: prodajalec pogoj: zaključenih 8 razredov V Poslovodsko šolo, V. zahtevnostna stopnja SUI poklic: trgovski poslovodja pogoj: zaključena 3 letna šola za prodajalce V šolo za Voznike motornih vozil, V. zahtevnostna stopnja SUI poklic: poklicni voznik pogoj: zaključena katerakoli 3 letna poklicna šola V 1. in 2. Letnik Ekonomske fakultete Ljubljana, VI. zahtevnostna stopnja pokhc: ekonomist pogoj: 4-letna srednja šola V Srednjo upravno-administrativno šolo, V. zahtevnostna stopnja poklic: upravno-administrativni tehnik pogoj: zaključenih 8 razredov OŠ Šolnina se plačuje v obrokih. Prijave sprejemamo na upravi DU "JOŽE ŠEŠKO" KOČEVJE vsak dan od 8. do 16. ure ali po tel. 851- 262 do 15.9.1991. Upamo, da se zavedate, kako pomembna je izobrtazba v današnjih pogojih dela in boste zato izkoristili možnosti, ki vam jih ponujamo.