I j I Vestnik. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz logaškega okraja kolekta štev. 44, 45, 55 in 56; iz črnomeljskega okraja kolekta štev. 5; iz rogaškega okraja kolekta štev. 93. Le naprej s kolektami! Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnina za 1. 19 05.) G. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju; g. Josip Korošec, nadučitelj v Mošnjah; g. Ignacij Supan, učitelj v Brežicah; g. Fran Jeglič, nadučitelj na Dovjem. | Posamezna okrajna učiteljska društva prosimo, da I blagovolijo pri vsaki priliki v smislu znane okrožnice »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« delovati na to, j da postane vsak učitelj (vsaka učiteljica) član tega prepotrebnega društva. H krati prosimo tudi posamezna okr. učiteljska društva, da sestavijo čimprej imenik (z natančnim naslovom in zadnjo pošto) vseh šolskih in učiteljskih prijateljev dotičnega okraja ter ga pošljejo društvenemu blagajniku, nadučitelju J. Dimniku v Ljubljano, ki bo poslal potem vsakemu poštno položnico s prošnjo, da daruje primerno vsoto za učit. konvikt. Le vsi za enega in eden za vse! Le vsi na krov in na delo za naše sirote in otroke, da pridemo čimprej do zaželjenega cilja! Učiteljski dobrotniki. »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 200 K; »Ljubljanske okolice učiteljsko društvo« na račun pokroviteljnine (1. rok) 50 K. Pri tej priliki pripomnimo, da sme imenovati društvo svojega za- stopnika v odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« šele tedaj, ko je vplačalo celo pokroviteljnino. Zivili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Za učiieljico na Viču je imenovana gdč. Ana Podrekarjeva iz Metlike. Koncert na korist »Učit. konviktu« bo v sredo, dne 5. julija t. 1., ob '/j? uri zvečer v Gorici v »Trgovskem Domu«. Uspeh obeta biti v vsakem pogledu sijajcn. Okrajna učiteljska skupščina za postojnski šolski okraj se vrši v Postojni dne 8. julija 1905. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi volitev enega delegata učiteljstva tukajšnjega okraja v deželno učiteljsko skupščino, ki se vrši 3., 4. in 5. septcmbra t. 1. v Ljubljani. ,,Po starem načinu." Posnetek tega našega uvodncga članka v 20. štev. je priobčil tudi »Cesky Učitel.« Zvišanje duhovniških plač. Svoje mnenje glede zvišanja duhovniških plač smo povedali že v 14. letošnji številki. Da se vračamo k temu poglavju, je vzrok to, ker se bavi ravno sedaj naš državni zbor z vladno predlogo o kongrui. Minilo je komaj 8 let, odkar je zvišal državni zbor duhovnikom plače za 4 milijone kron na leto. Do takrat je plačevala država 7 milijonov na leto, odslej plačuje 11 milijonov. Sedaj se poviša državni prispevek za okroglih 10 milijonov. Mi bi ne imeli nič proti temu, ker je nižja duhovščina v primeri z višjo res škandalozno nizko plačana: tukaj beračija — tam milijoni. Vendar moramo povedati takoj, da vkljub tej beračiji ni »Dominusvobiscum« še (nikoli stradal kruha, »Etcumspiritutuo« pa že večkrat. — Ako bi uredila cerkev — ta največji kapitalist! — plače svoji duhovščini tako, kakor so urejene plače državnih uradnikov, bi ne bilo treba državi nakladati novih davkov, da izboljša duhovščini — in to samo katoliški! — plače. Navadno je tako, da plača delavca oni, ki mu delavec služi. Logično bi torej morala plačati svojo duhovščino cerkev, kakor bi n. pr. morala plačati učiteljstvo država. Ali v tem primeru sc je zmešalo logiki: duhovščino naj plačuje država, oziroma davkoplačevalci, učiteljstvo pa naj strada še dalje! Cerkev sama je izkazala 1. 1900. svojega imetja ogromno vsoto 813,612.301 K (ima ga pa gotovo več) in sicer v zemljiščih in hišah 301,529.953 K, v vrednostnih papirjih 387,273.731 K, v drugače naloženem denarju 70,581.168 K in v drugih vrednotah 54,227.449 K. L. 1900. je imela cerkev dohodkov 60,763.818 K, izdatkov pa 35,521.313 K. Torej so dohodki presegali izdatke za več nego 25 milijonov K. Od 1. 1890. do 1900. se je pomnožil cerkveni kapital za 116 milijonov K. Davkoplačevalci so plačali prav v tem času za duhovniške plače 80 milijonov K. Ko bi plačala cerkev teh 80 milijonov iz svojega, bi imela še vedno 36 milijonov čistega prebitka, a država bi teh 80 milijonov lahko porabila za povzdigo šolstva in za saniranje deželnih financ na korist učiteljskim plačam. — Vsi neklerikalni listi pravijo, da bi cerkev lahko sama plačala svojo duhovščino, ne da bi bilo treba nalagati davkoplačevalcem novih bremen. Trdijo, da je vnebovpijoča krivica in drzen atentat na davkoplačevalce, če hočejo zvišati sedaj duhovniške plače z noviin davkom. Tak parlament je — tako pišejo neklerikalni listi — za izsesavanje ljudstva, ne pa ljudsko zastopstvo! — Radovedni smo, kakšno stališče bodo zavzeli sedaj naši klerikalni poslanci glede regulacije učiteljskih plač! Ali bosta dr. Šušteršič in učitelj Jaklič še razganjala deželni zbor? Gasilstvo in učitelji. »Gasilec«, ki ga ureja tovariš nadučitelj g. F. Ks. Trošt, piše: Kakor so učitelji pri raznih drugih društvih, tako tudi ne manjka učiteljev-gasilcev. V naši t. j. kranjski deželi je 142 prostovoljnih gasilnih društev. V teh društvih deluje 41 učiteljev, največ kot tajniki, nekateri tudi kot načelniki. V zveznem odboru sta dva učitclja. Pomisliti je pa, da so gasilna društva tudi v takih krajih, kjer ni šole ali pa kjer je na šoli samo učiteljica. »Edinost« z dne 18. t. m. pohvalno omenja naš zadpji uvodni članek o tržaškem slovenskem šolskem vprašanju. Spevoigro »Letni časi« smo uprizorili oba binkoštna praznika na dvorazrednici v Zagorju na Notranjskem in jo tako praktiško preizkusili. V zadnji številki »Popotnika« pa čitam kritiko o tej lepi igri in bojim se, da bi ta kritika niorda katerega izmed tovarišev ostrašila in se je nebi upal naštudirati. Z ozirom na to si smatram v dolžnost, napisati par besed v prilog igri, da ne bo zaradi tega šolska mladina oškodovana za mnogo krasnh pesemc. »Popotnikov« kritik trdi prvič, da bi trajala predstava spevoigre najmanj — štiri ure. Temu nasproti konštatujem da smo jo uprizorili pri nas vso v celoti in je trajala le — poldrugo uro. Odmori med posameznimi »letnimi časi« so bili seveda prav kratki, največ 4 minute. Dalje pravi g. kritik, da je potrebno za popolno priučenje vseh 15 pesemc za 3 glasove — 30 tednov. Na to odgovarjam, da sem rabil jaz nekaj več kot 4 tedne, seveda sem poučeval razen četrtkov vsak dan tudi ob nedeljah po 1—2 uri izven šolskega pouka. Res je, da je tudi toliko časa prizadejalo mnogo, mnogo truda, vendar trdim, da tako lepa igra popolnoma zasluži, da se nekoliko več žrtvujemo. Obenem pa še opomnim, da smo peli prvo pesem enoglasno, vse ostale pa dvoglasno, oziroma troglasno. Otroci tudi niso imeli nobenih not in so se vadili ter peli na posluh, kar pa ni napravljalo posebnih težav, ker so pesmi tako lahke in melodijozne, da si jih morejo prav hitro zapomniti. Edino krasna pesem »Čuj nas silni Bog!« je prizadejala precej truda in pa »Jesen je tu« v taktovnem oziru. Pri sprefnljevanju sem rabil harmonij s premikajočo klavijaturo tvrdke Lenarčič na Vrhniki, kar mi je posebno dobro hodilo, ker sem moral — razen prve — vse ostale pesmi znižati za x/.2 in proti koncu celo za cel glas. — Izmed deklamacij je najbolj ugajala Volčeva »Osulo se je cvetje«, ki je sicer jako dolga, kakor opravičeno trdi g. kritik, a imel sem srečo, zakaj deklica deklamovalka jo je pogodila vrlo dobro. Pri izbiranju deklamovalcev je treba pač najbolj paziti na to, da je pesem primerna deklamovalčevi individuvalnosti. — Predstava se je vršila v šol. sobi, kjer je bil za ta namen prirejen okusno opremljen oder in so bili otroci deklamovalci opravljeni primerno posameznim letnim časom. Spevoigro ponovimo v nedeljo 30. julija in vabim tedaj vsakega, kdor bi si jo želel ogledati, oziroma poslušati, da se potrudi ta dan v Zagorje na Notranjsko. Rudolf Horvat, nadučitelj. f Vaclav Vladivoj Tomek. Dne 12. t. m. je umrl v Pragi nestor čeških historikov, po Palackem najuglednejši češki zgodovinar, historiograf zlate Prage, sodobnik Jungmannov in Riegrov, Vaclav Vladivoj Tomek, star 88 let. Pri volitvah v dunajske okrajne šolske svete so baje z veliko večino zmagali krščanskococijalni kandidatje. Ubogo dunajsko učiHj-tvo! Zaradi bolezni prodam skoraj čisto novo delo »W c 11 a 11 u. Menschlieit«, ki obsega 5 velikih ilustrovanih knjig, za polovično ceno 50 K. Postojna, 13. junija 1905. Davorin Tratnik, učitelj. Razgled po šolskem svetu. — Šola, kakršno bi rabili tudi Slovenci. O čemer se pri nas še govoriti ne upamo, kar se nam zdi nedosegljiv ideal, to so Nemci že uvedli v prakso. To je : u s t a n a vijanje takih šol, ki dajejo otrokom za življenje dovolj izobrazbe in vaje v poljedelskih opravilih. To so šole, ki so na posestvih, kjer gospodarijo učenci sami. To misel je prvi uresničil dr. Lietz s svojo vzgojevalnico v Lesenburgu na Harzu. On sam popisuje svojo šolo tako le: »Mislimosi od zahoda proti vzhoduse razprostirajočo dolino, po kateri teče potok med krasnimi lokami. Za senožeti navzgor leže njive, za njivami pa gozd. Na sredi doline je dvor. Na obeh njegovih straneh je 115arov lok, okolo 750 arov polja, 430 arov gozda, 50 arov pašnikov, na katerih je na tisoče sadnih dreves, 11 arov vrtov in 4 ari ribnikov. Posestvo nam daje v obilici vsega, česar potrebujemo za življenje. Ima čredo sedemdesetih glav govede, 250 ovac, 50prešičev, 11 konj in 3 žrebeta. Tu lahko vsakdo vidi, kako raste, kako se dobiva in pripravlja to, kar dobimo na mizo. Tu je obenem mnogostranska prilika za vrtnarsko, zemljedelsko in gozdarsko delo. Na posestvu sejemo žito, žanjemo, meljemo in pečemo. Na posestvu molzemo mleko in delamo maslo in sir.«