85arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 UVOD Na delo v mesto se vozimo z avtomobilom, kolesarimo, hodimo, uporabljamo avtobus. Uporabljamo mestne vpadnice. To so vsakdanje zgodbe 112.000 medobčinskih dnevnih migrantov, ki se vozijo v Ljubljano, zgodbe dobrih 400 kolesarjev, ki – ne glede na vreme – že do 8.00 ure zjutraj prevozimo kontrolno točko proti mestu na Celovški cesti, in so zgodbe do 200.000 vsakodnevnih uporabnikov Ljubljanskega potniškega prometa. Mimo vseh potnikov po neskončno dolgem prostoru mestnih vpadnic vsak delavnik bežijo ambientalne slike. Kot potniki čakajoč na pravo ambientalno sliko/signal za izstop se pripravljamo, da dospemo na svoj cilj. Naše slike so zložbe poti, vozlišč, robov, prostorskih poudarkov in anonimnega tkiva, ki nam skozi raznovrstne kom- binacije rišejo karakter vpadnice. Slike so na eni strani rezultat skozi zgodovino načrtovanega prostorskega okvirja in na drugi strani porajajočih se in skorajda naključnih trenutnih aktivnosti. Te kakor slikarsko platno zapolnijo okvir in mu vdahnejo vsebino. Skozi besedilo poskušam primerjati štiri magistrska oz. diplomska dela, ki so v času zadnjega četrt stoletja poskusila orisati okvir, svojo vizijo razvoja posamezne mestne vpadnice. ANALIZE Različnost problemov in načinov, do katerih naloge pristopajo, se kaže že v izbiri analitičnih orodij. V Tabeli 1 so v vrsticah naštete skupine analiz, ki obravnavajo podobno temo in so v nalogah (v stolpcih) velikokrat različno poimenovane s strani avtorjev. Posamezne analize opazujejo določeno skupino lastnosti, ki ima glede na poimenovanje in pristop lahko različen obseg opazovanih lastnosti prostora. Ena analiza pri projektu A lahko pokrije več analiz projekta B. Zaznani vzroki za različnost uporabljenih orodij in poimenovanj so glede na obravnavana dela naslednji: a.) Različni pristopi k razlaganju delovanja prostora Analitična orodja v magistrski nalogi Okolje in zazna- va okolja med gibanjem (Bonča, 1990) preko matrič- nega modela sistemsko opiše ambientalne zložbe mesta (slika 1). Odstopa od izbora analitičnih orodij uporabljenih v diplomski nalogi Dunajska cesta v Lju- bljani (Štefanec, 1993), kjer delo analizira prostor predvsem skozi prostorske in simbolne poudarke, ne išče pa sistemskih razlag (sliki 2 in 3). b.) Različna časovna obdobja nastanka del in izbira projektov Če se zgoraj omenjeni deli osredotočata bolj na pri- mernost novih posegov v prostor, se drugi dve deli v analizah posvečata predvsem iskanju kompatibilnosti možnih posegov glede na obstoječe stanje. To se kaže predvsem, če primerjamo delo Dunajska cesta (Fabian, 2008) in Dunajska cesta v Ljubljani (Štefa- nec, 1993). Slednje se ukvarja s simboliko posame- znih sekvenc in objektov, z iskanjem novih navezav v prostoru, torej predvsem z elementi, ki vplivajo na mentalno podobo prostora (slika 4). V nasprotju z njo gre delo Fabianove v povsem v drugo smer. Ukvarja se z anonimnim tkivom (slika 5), ki v Štefančevem delu ni omenjeno. Fabianovo zanimajo prostorski akti, lastništvo in način izvedbe. Za pravilno pri ume- ščanju novih objektov v prostor vzame že upošteva- nje prostorskih aktov in se osredotoči bolj na kompa- tibilnost s sosednjimi objekti. Štefanec razmišlja o pravilnosti postavitve jasnega roba med mestom in obrobjem. Z analizami zazna pravilnost postavitve monumentalnega objekta na mejo med takratnim mestom in obrobjem. Kompatibilnost posega z okoli- co je pri njem v drugem planu. Upraviči jo predvsem s simbolnim pomenom objekta v prostoru. Klemen Kušar Ljubljanske vpadnice – Vpogled v izbrana diplomska in magistrska dela skozi primerjavo Klemen Kušar Tabela 1: Primerjava poimenovanja analiz glede na posamezno obravnavano delo Bonča, 1990 Štefanec, 1993 Hočevar, 2000 Fabian, 2008 Matrika Skupni red Zgodovina Zgodovina Zgodovina analiz Okolje-gibanje Vidna podoba Geomorfološke danosti - Ambientalne zložbe Vidna podoba Ambientalne zložbe Cesta-percepcija, Odprti javni prostor Smiselnost, Vidna podoba, Strukturno percepcijska Segmentiranost, Okolje-gibanje, Mentalna podoba Dejavnosti, Ambientalne zložbe Višinske prostorske dominante Dostopnost, Vidna podoba, Promet, Prečne ulice, Ambientalne zložbe, Mentalna podoba, Parkirne površine Dostopi-parkiranje- Povezanost, Komunikacije garaže Okolje-gibanje Skupni red, Morfologija Zrnatost Stavbni agregat Oblikovna členjenost, Dostopnost, Ambientalne zložbe Okolje-gibanje Morfologija Zelene površine Prečne zelene povezave, Odprti javni prostori Primernost, Mentalna podoba, Raba Namembnost, Povezanost Komercialna shema, Mešana raba, Kultura, Javno pritličje Izrabljenost stavbnega fonda Identiteta, Morfologija Morfologija Stavbni agregat, Dostopnost, Zahodna vs. vzhodna Elementi okolja stranica, zgradbe Prostorski ureditveni pogoji na območju obravnave Ambientalne zložbe Mentalna podoba, Višine objektov Višinske prostorske Izrabljenost dominante stavbnega fonda Vitalnost - - - 86 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Perspektive Sl. 1: Matrika ambientalnih zložb glede na ustroj prometa (Bonča, 1990). Sl. 2: Zemljevid sekvenčnih slik prostora Dunajske ceste (Štefanec, 1993). Sl. 3: Sekvenčne slike prostora Dunajske ceste (Štefanec, 1993). Sl. 4: Problemska in kompozitna mentalna karta (Štefanec, 1993). Sl. 5: Segmentiranost Dunajske ceste glede na trenutno izoblikovanost magistrale (Fabian, 2008). 1 2 3 4 87arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Klemen Kušar c.) Različna stopnja izgrajenosti izbranih vpadnic Diplomska naloga z naslovom Arhitektura ljubljan- ske južne vpadnice (Hočevar, 2000) v nasprotju z drugimi tremi deli, ki analizirajo bolj ali manj izgraje- no vpadnico, raziskuje prostor še neobstoječe južne vpadnice. Cilj naloge je oblikovanje novega grajene- ga prostora ob vpadnici v takrat še relativno slabo poseljenem območju. Posledično so analize nasta- vljene bolj široko in ne zaidejo v razlago detajlov (sli- ke 6–9), to je simbolne vrednosti posameznih obsto- ječih objektov (Štefanec 1993) (sliki 10 in 11). Ti na- mreč še ne obstajajo. d.) Različnost dojemanja vloge prepoznavnosti vpadnice Med deli obstajajo razlike v dojemanju vpliva posegov na prepozavnost mestne vpadnice. Tu skorajda vsako delo postavi svoje stališče. Prikaže se paleta analiz in strategij, ki: - ciljajo na iskanje celostne podobe vpadice in nje- nega razlikovanja od drugih vpadnic v mestu z uvedbo rondojev (Hočevar, 2000), - utrjujejo prepoznavnost vpadnice preko posame- znih projektov vzdolž nje (Štefanec, 1993), - iščejo sistemske rešitve 'zarobljanja' prostora vpadnic z anonimnim tkivom in posledično poe- notenja izgleda vpadnic (Fabian, 2008). MODELI Na podlagi analiz dela oblikujejo modele, ki jih pre- verijo na več lokacijah. V nadaljevanju modeli služijo kot orodja, preko katerih avtorji zasnujejo projekt. Zasnova južne ljubljanske vpadnice (Hočevar, 2000) v modelu združi rezultate več analiz: programsko- -morfološke, pomensko-kvalitativne, analize višin in parkirnih površin. V analizah avtor išče prostorske vzorce v že obstoječih izgrajenih vpadnicah. Ugoto- vljene lastnosti oz. vzorce nato aplicira na novo tkivo južne vpadnice. Ti vzorci nato služijo kot podlaga za oblikovanje fizične podobe projekta (slika 12-13). Podobno tudi Bonča skozi aplikacijo analitičnih oro- dij na prostor Dunajske oziroma takratne Titove ce- ste pridobi vzorec urejanja prostora, ki ga nato smi- selno na novo uredi na primeru nove mestne vpa- dnice. Ta bi povezala Litijsko, Zaloško in Šmartinsko cesto (slika 14). Skupaj z matrikami zložb je model hkrati tudi že projekt magistrskega dela, saj ponudi orodje za analizo prostora. To orodje nato uspešno uporabita tako Hočevar kot Štepanec v svojih di- plomskih nalogah. Model diplomske naloge Dunajska cesta (Fabian, 2008) govori o zgoščevanju tkiva ob robu mestnih vpadnic. V svojem modelu avtorica izhaja iz omeji- tev in kritične presoje prostorskih aktov, ki veljajo za ta prostor. Glede na prostorske akte, parcelacijo in lastniško strukturo zasnuje model, ki sistematično rešuje problem propadajoče in prostorsko potratne zazidave vzdolž mestne vpadnice (slika 15). V na- sprotju s Fabianovo Štefanečeve analize ne oblikuje- jo splošno aplikativnega modela. Iz analize celotne- ga prostora Dunajske ceste oblikuje prostorske ome- jitve, iz katerih razvije volumen nasproti Bežigrajske- ga stadiona. 5 88 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Perspektive Sl. 6: Analiza kvalitete obstoječega tkiva (Hočevar, 2000). Sl. 7: Strukturno percepcijska analiza (Hočevar, 2000). Sl. 8: Analiza zrnatosti (Hočevar, 2000). Sl. 9: Analiza zelenih površin (Hočevar, 2000). Sl. 10: Karta kulturnih, izobraževalnih ustanov in objektov pod spomeniškim varstvom (Štefanec, 1993). Sl. 11: Zeleni prospekt (Štefanec, 1993). Sl. 12: Analiza lastnosti ljubljanskih vpadnic skozi programsko- morfološko in pomensko-kvalitativno analizo ter analizo višin in parkirnih površin (Hočevar, 2000). Sl. 13: Aplikacija lastnosti ljubljanskih vpadnic na novo tkivo južne vpadnice (Hočevar, 2000). 6 7 8 9 89arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Klemen Kušar 10 11 12 13 90 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Perspektive PROJEKTI Cilj nalog je predlagati okvir razvoj prostora ene ali več mestnih vpadnic. Obravnavana dela tako obliku- jejo predloge na več nivojih: a.) Nivo analitičnega orodja za prepoznavanje zna- čilnosti prostora (Bonča, 1990), b.) Nivo zasnove (dveh) poslovnih objektov ob Du- najski cesti nasproti Bežigrajskega stadiona (Šte- fanec 1993), c.) Nivo zgoščevanje propadajoče in prostorsko po- tratne zazidave znotraj karejev ob Dunajski cesti (Fabian, 2008), d.) Nivo celostnega oblikovanja južne mestne vpa- dnice (Hočevar, 2000). (slike 16-19) ZAKLJUČEK Raznolikost slik ob posameznikovem potovanju skozi ambientalne slike mestne vpadnice da slutiti raznoli- kost projektov, ki so povezani s tem prostorom. Vpa- dnice niso zgolj območje prometa za prehod iz točke A v točko B. So oder nenehnih interakcij različnih igral- cev, ki nastopajo v tem prostoru. Naj bo stanovalec, gost, zaposleni, voznik, kolesar, potnik ali pešec – med temi skupinami in znotraj njih stalno poteka paleta interakcij, ki so bistvo urbanega. Neskončne možnosti odpirajo mnoge poglede na isti prostor, kar oblikuje bogastvo vizij. Te skrbijo za nadaljnji razvoj tako pro- storskega okvirja kot njegove vsebine. Sl. 14: Analiza gibanja na obstoječi Titovi cesti (Dunajska cesta) in simulacija gibanja na podoči cesti – povezavi Litijske, Zaloške in Šmartinske (Bonča, 1990). Sl. 15: Izpeljava pravil za doseganje strnjene zazidave (Fabian, 2008). Viri Bonča, J. (1990). Okolje in zaznava okolja med gibanjem, magi- strsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Fabian, T. (2008). Dunajska cesta, Vprašljivost delovanja obsto- ječih prostorskih ureditvenih pogojev na območjih individualne zazi- dave pri ustvarjanju kontinuiranega stavbnega tkiva ob mestni vpa- dnici, diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Hočevar, P. (2000). Arhitektura ljubljanske južne vpadnice, di- plomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Štefanec, D. (1993). Dunajska cesta v Ljubljani, diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. 14 15 91arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Klemen Kušar Sl. 16: Naključen postopek postopne pozidave območja s strnjeno zazidavo (Fabian, 2008). Sl. 17: Prostorska predstavitev možne zazidave, ki je izpeljana iz pravila za doseganje strnjene zazidave (Fabian, 2008). Sl. 18: Zasnova arhitekture južne vpadnice (Hočevar, 2000). Sl. 19: Ulična fasada poslovnega objekta (Štefanec, 1993). 16 17 18 19