Največji ilorenski v Združeiuli državah Vetja za vm leto Za pol leta • • Za New York celo leto - Š* celo leto - . - 16.< . - . $3.< »GLAS Iist:slavenskifi;delaYcerY Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States* btoed every day except Sundays and legal Holidays. , 75,000 Readers. TgLKFOW: OHelses 5-3878 NO. 204. — STEV 204. «nfred ss Bocond 01— Matter September 21, 1903* at the P^rt Offlce't New York, N. Y., under Act of Ooagr—i of Marcq 8, 1870 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 31, 1933. — ČETRTEK, 31. AVGUSTA 1933 TKLXfOK: 0Helm 8—8871 VOLUMX XT.I — LETHIK XU FORD NAJ POVE, ČEMU NE PODPIŠE PRAVILNIKA administracija je dovolila Šestdeset miujonov dolarjev za dela, ki se naj takoj prično Predsednik Roosevelt hoče vedeti, čemu se Henry Ford še vedno obotavlja.— Največ denarja bo izdanega za regulacijo reke Mississippi. — 34,000 ljudi bo dobilo delo. — Predsednik je podpisal nekaj novih industrijskih pravilnikov in se vrnil v Washington. Mo k raci zmagali v državi Washington machad0 ne sme na bermud0 WASHINGTON, D. C. 30. avgusta. — Pred- sednik Roosevelt je naprosil Hugh S. Johnsona, administratorja NRA, naj dožene, čemu Henry Ford noče podpisati pravilnika avtomobilske industrije. V Big Bay, Mich., kjer prebiva Henry Ford, se govori, da tovarnar dosedaj še ni podal nobene izjave glede NRA ter da je ne namerava vkratkem podati. Johnson je rekel: — Ford se moti, če misli, da bo J dobjli znamenje višnjevega orla, če ne podpiše pravilnika. Ako ne bo imel tega znamenja, bo pa ameriška javnost obračunala ž njim. — Nobena korporacija ni dovolj bogata in nobena skupina ni dovolj močna, da bi se zaustavila narodu. Uveljavljene bodo posebne določbe, s katerimi bomo nastopili proti takim ljudem. — Ko bo ameriških narod videl na vseh drugih avtomobilih znamenje višnjevega orla, bo obračunal z Fordom. WASHINGTON, D. C., 30. avgusta. — Uprava sklada za javne zgradbe je določila $60,000,000 za dela, ki se imajo takoj pričeti in pri katerih bo zaposlenih mnogo delavcev. Za preprečenje povodnji reke Miississippi je bilo določenih $36,986,956. Denar je bil izročen na razpolago vojnega departmenta, da je mogoče nadaljevati z deli, ki so bila pričeta v Memphisu, Vicks-burgu in New Orleansu. Ze pred nekaj tedni je u-prava vojnemu departmentu za ta dela dovolila $7,000,000. Pri tem obsežnem načrtu bo zaposlenih skozi leto najmanj 34,000 delavcev. Tudi mornarica je prejela $ I 3,600,000 za zgradbo in popravilo obrežnih postaj. Četudi je mornariški tajnik zahteval trikrat toliko svoto, se je uprava odločila, da privoli samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da brezposelni takoj dobe delo. Za obrežne patrolne ladje je bilo dovoljenih $8,501,1 90. Ladje bodo gradili v New Yorku, Vir-giniji, Delaware, Baltimore in Maine. Notranji tajnik lekes, ki je upravitelj zgradbe-ncga sklada, je te izdatke objavil takoj, ko se je vrnil iz Hyde Parka od predsednika Roosevelta. Za sedaj namerava vlada pričeti z onimi deli, pri katerih je takoj mogoče zaposliti kar največje število brezposelnih. t HYDE PARK. N. Y., 30. avgusta. — Ko je pred-sednik Roosevelt dopodne ^podpisal zopet nekaj industrijskih pravilnikov* je popoldne odložil vsako* uradno delo in se je z avtomobilom odpeljal v Albany in Troy ter si je ogledal zgradbo dveh mostov čez Hudson. Na tem potu ga je spremljevala njegova soproga. V Albany in T*oy je predsednika pozdravila velika množica. V Albany je bil predsed-nik 'gost governerja Lehmana v Kapitolu. Predsednik je zadovoljen z dosedanjim uspehom industrijskega načrta. Notranjega tajnika Ickesa je imenoval za upravitelja cele oljne industrije. Obenem pa je Ickesu tudi dal vsa navodila glede zgrad-benega sklada. Ickes in generalni poštar Farley sta prišla v Hyde Park že v pondeljek zvečer in sta v torek dopoldne odpotovala v Washington. Danes se bo predsednik z jahto "Murmahal", ki je last miljonarja Vincenta Astor, odpeljal v Washington. : y Policija mu ni dovolila stopiti na suho. — Odpeljal se je proti Kanadi. Zopet kriza v kubanski vladi. Hamilton, Bermuda, 30. avgu-•sfa — Mostna policija ni dovolila bivšemu preekedniku Gerardu Machado, da bi stopil s parniika na uho in jo nadaljeval svojo pot prcrti Kanadi. Parnik "Lady Rodney" je .stal vee ur v pristanišču, toda policija ga je zastra- žila. Hudi bivša Macluidova ministra, ki ga .spremljata na tej poti. finančni minister Octavio Aver-lioff, poljedelski minister Eugene Molinet ter Machado v pribočnik Manuel Mireno, nl»o dobili dovoljenja, da bi smeli zapwtiti parnik. Pač pa je policija dovolila nekmu krojaču, da je šel na parnik. da je Maehadu in njegovim spremljevalcem prinesel nekaj o-bleke. ker mislijo dalje ča-sa ostati v Kanadi. Averhoff ni hotel izraziti svojega mnenja o novi .kubanski via-f'i, vendar pa je rekel, da je Machado mnenja, da sedanji provi-zorični predsednik de Cesj>edes ni postopal ustavno, da je takoj razpustil kongres. Na vorašanje, ako je bilo za Machada navzlic tolikemu trudu in skrbeli vredno (biti predsednik, je- Averhoff odvrnil, da. se temu, kar je prišlo. ni bilo mogoče ogniti, da pa je Machado vse svoje delo posvetil d-omovini in da se svojim dolž-[m*rtim do domovine ne zmanna zaradi njegovih govorov pred ameriškim zionistič-nim »kongresom v Chicagu. Ravno tako je napadal Weit velikega nosu je^ odšel povsod še z nadaljsim nosom. Slednjič se je 1. 1803 poročil s parm-sko princeso Marfjo Luizo. Iz tega zakona je ibil rojen sedanji bolgasski kralj Boris. Stambuloff je pri Ferdinandu padel v nemilost. Prisilil ga je. da' je ods~topil kot ministrski pred-' sednik. Vsled tega je Stambuloff. Ferdinanda cxst.ro napadal v časo-• pisih. toda eno leto nato je bil Staanbuloff umorjen. I Leta 1908 je razglasil ]>opt>lno neodvisnot Bolgarske od Turčije in se je oklica! za eaVa. Leta 1912 je prišla prva balkanska vojna. BolgaTi. Srbi, Črnogorci in Grki so odločno .poralzili Turke; pot jim je bila odprta v Carigrad in Ferdinand je že videl obnovitev sita-rega .bizantinskega cesarstva in! sam kot cesar. Zavezniki so se sprli in prišla je druga balkanska vojna, v kateri je imela Bolgarska kot nasprotnice Srbijo, Črno-goro. Grško. Romunsko in Turčijo. Bolganska vojska je bila poražena. Po nesrečni Tojni je moral Fer-) 'Hinad zaeeliti rane. Za to je dobil veliko posojilo v Nemčiji. Zaradi tega je v sv»etomi vojni stopil na atran Nemčije. Toda Nemčija in! Avatrija sta bili premagani in ž njima tudi Bolgarska. Ferdinand morard 'zapustiti Bolgarsko in se Pri volitvah so zmagali samo štirje suhaški kandidati, dočim bo na konvenciji, ki se bo vršila dr>e 3. oktobra, zastopalo liiokra-če petindevetdeset delegatov. II. C. Henbsma-n. ravnatelj 1110-kraške (kampanje v Washingtonu, je rekel: — Nobeno sila ne more več zaustaviti preklica osemnajstega amendmenta. Suhači so bili trdno prepričani, da bo država Washington zastavila paradi držav, ki so proti prohibiciji. Zdaj je pa splavalo njihovo zadnje upanje po vodi. \ Generalni poštni mojster je rekel danes: — Državo Washington so smatrali suhači za fivojo peiprema-gljivo trdnjavo, •zdaj je pa v vrsti štiriindvajsetih držav, ki so glasovale proti prohibiciji. Moje prerokovanje, da bo prohibicija še pred koncem tega leta odpravljena. se uresničuje. Do 7. novembra ibo sedemintrideset držav glasovalo glede preklica. Mokrači potrebujejo dvanajst držav za sfvojo zmago. Suhači jih potrebujejo trinajst, da zaustavijo preklic. znano je aanro, da že ne-kaj dni ni J ločitev zakona od svoje žene Em-lnji bil pri dobrem zdravju. Že dalje,me. s katero se je pred 59 leti po- )je ! časa je bil bolam na očeh in predjToeil v Washingtonu. Za vzroki je naeelil na gradu svojih prade-kratkim časom je bil pri nekem j ločit ve je navedel, da ga je ienajdov v Coburgu v Nemčiji, kjer je očesnem zdravniku v Londonu. zapustila, 4 4 sedaj nevarno iholan. glasovale o Kako so PROHIBICIJI l Države Ra zuiorjc po vn«ti jda*nv Michigan ..... ......... 3 proti 1 ..........6 proti t{l ......... 6 proti 1}! New York ---- ......... 3 proti 1 ..........6 proti 1 Massachusetts . ......... 5 pro« 1 Connecticut ... ......... 6 proti 1 New Hampshire ......2 proti 1|> Iowa.......... .........3 proti 2 West Virginia Alabama...... ..........S proti Z Arkansas ..... ......... 3 proti 2, Missouri ..... ......... 3 proti 1 Texas ......... ......... 2 proti 1 SAMO ŠE DVANAJST JIH MANJKA DrŽava Vermont flaraje dne 5. aep. i za njo pa: j Maine • 11. septembra Colorado 12. septembra Maryland 12. septembra Minnesota 12. septembra Idaho 19. septembra New Mexico 19. »eptembra Virginia 3. oktobra Florida 10. oktobra North Carolina 7. novembra Oli to 7. novembra Pennsylvania 7. novembra South Carolina 7. novembra Utah 7. novembra i *«sii m m vp ^ ^ lrtW YOBg, TgUfeflDAT, AUQU8T 31, 1153 0#M8 ua MflUM by UVmO PUBLISHING COMPAM1 «4» "Glas RarodA- l^iaja TMfti BOLJŠI ČASI / i-J Predsednik Roosevelt je ostal zvest obljubam, ki jih je dajal v teku sv*je volilne kampanje, o priliki izvolitve ter ob nastopu najvišjega urada, ki £a more podeliti ameriški narod svojemu sinu. , ^ Napravil je sirokopqtezen načrt in ga začel urednice-.vati.j Za njim je skoro brez izjeme ves narod. Vsepovsod je opažati sodelovanji? in uspehi teh splošnih prizadevanj so že precej vidni. Kar preko noči seveda ni mogoče izboljšati, in ni niti mislili, da bi sedanja generacija doživela tako izobilje, kakoršno je vladalo v letih navidezne pro-fcperitete. ^' Tistift časov najbrž ne bo nikdar več nazaj, in za marsikoga bi bilo bolje, da jih nikdar ni bilo. Toda kakor rečeno, vsepvosod je opažali izboljšanje. statistike ne lažejo, je izza nastopa RooseveHove Jadministracije dobilo skoro dva milijona nezapošlcirih de-Jo. Za dobo šestih mesecev je to že kolosalen napredek. J* Še vedno pa počiva skoro deset milijonov ljudi, ki bi radi delali. Toda ti ljiidje tako ne trepečejo pred letošnjo zimo kot so trpetali pred lansko. Vedo namreč, da pred-Bednilvovi obeti niso puhle fraze, in da bo prej »li slej prijel sleherni na vrsto, ki je voljan delati. Zaposlenje mladoletnih je odpravljeno, za delavce, ki 60 morali garati po petdeset ali celo šestdeset m* na te-clen, je uveden 35- oziroma 40-urni delovni teden. Depresija, ki se sedaj z veseljem poslavljamo od nje, je vse industrije, vsa podjetja in skoro tudi vsakega posameznika hudo prizadela. Tudi razne narodne ustailove jso trpele, predvsem pa ne-angleško časopisje. ^ Z veseljem in s ponosom moramo konštatirati, da so fce naši slovenski listi dobro držali. S.tem mislimo »seveda neodvisne liste, kajti razna jednotina in zvezina glasila ne ^pridejo pri tem vpoštev, ker je članstvo prisiljeno, da jih •vzdržuje. * * Za primer vzemimo le "Gkis Naroda", ki je popolno- * Ima neodvisen, ki ni glasilo nobene organizacije in mu vod-itvo nobene stranke ne more narekovati smernic in kazati poti, po kateri naj stopa. Odvisen »je edinole od dobre »volje in požrtvovalnosti svojih naročnikov. J4* Ta požrtvovalnost in dobra volja sta bili tako mogočni, da se je krepko vzdržal. Brez žrtev seveda ni šlo. Uslužbenci so si pristovoljno skrčili plače do skoro neverjetnega minima. Ni jim bilo lahko, toda vodila jih je misel in trdna volja, da mora pod vsakim pogojem uspevati podjetje, katerem so posvetili svoje nloči in sVoja najboljša leta. Veterani, ki so že od dvajset do trideset let uslužbeni pri njem, so v pismih i 11 člankih uspešno dokazovali in prepričevali armado naročnikov, da je it^peh edinole v vzajemnem sodelovanju. Pretežna večina naročnikov se je zavedala svoje narodne dolžnosti. Komurkoli je Hilo mogoče, je pravočasno obnovil naročnino ter s tem omogočil "Glasu:Naroda" ob-, stoj. • ♦ Neizmerno dosti je bilo pa tudi takili, ki jim pri najboljši volji ni bilo mogoče, ker v mnogih slučajih niso imeli niti za kruh in za sol. Navzlic temu so nam pA svečano obljubili, da bodo zadostili svojim obveznostim, kakor hitro te razmere količkaj izboljšajo. Niso redka pisma, ki jih dobivamo ter se začenjajo oziroma končujejo z besedami: — "Po dveh lčtih sem danes dobil prvo plačo. Dolar sem si pritrgal ter ga pošiljam na. rfletih zaostale nartjčiiine za "Glas Naroda", ki me v teh težkih časih ni zapustil in mi je bil edino razvedrilo blidih dneh." i* „ » Takih pisem je od dne Scfro dne V6Č. "ft&Zodevajo predvsem dvoje dejstev: — priljubljenost "Glasa Naroda" in poštenost mšib ljudi, ^ ± 4 * m j * g j rt ' Foreet feity, Pa. Probisn £& "nekoliko proistora v priljubljenem listu Gla« Naroda, kor lo je moj prvi dopis. Depresija se jako počasi poslavlja od nas. Da pa ne boste mislili, da žalujemo njo, se pa rajši nekoliko razveselimo. 'I>ne 17. avgusta sta znana in priljubljena rojaka Mr. in Mrs. Frank Kotar obhajala 25-letoic* ali srebrno poroko s peto sv. ina-■šo i v navzočnosti svojih .sorodnikov in prijateljev. Po končanih obredih smo jima vsi prav prisrčno čestitali in želeli se nadaljnih 25 lest. Pa veste, to še ni bilo vse. Njihovi prijatelji -in prijateljice ter sorodniki so se domenili, kako bi jih nekoliko presenetili. Res so jima napravili surprise party v nedeljo 20. a.vgusta na farmi pri Mr. in Mrs. Jožetu .La vriha, ki e rade volje prepustil za ta dan svoje prodore, Pridne kuharice so vse prav okusno pripravile v izobilju. Imeli smo dva nafilaoia in pečena praSieka ki #*ta prav ponosno čakala naših slavljencev. To je bila prava velika ohcet. Tudi za suha grla je bilo dosti pripravljenega. Sani-o skrb je bila. kako bomo pripravili do tam naša dva slavijenca. No. vse je Slo posreči T«m je 'bilo pa žo vse pripravljeno. Ko se kara vstavi, godci. je prihitijo. tovariš in družica -se približata. Nad ntt LAtOftjT gLl/TlHl PAIIrT fc rV~ U-se ginijivo je pa bik), ko sta dve. mali deklici slavdjencema podarili košaro cvetlic, ki so predstavljali 25 let in 35 srebrnih trakov, na katerih je bilo navezanih 25 srebrnih dolarjev. Kako je .bilo našima slavljenjema pri srcu. se pa -n« da popisaiti. Darila jima Se vedno od vseh strain i prihajajo. Slavlj^nka je djonifl iz Gornjega bogatca. fila.vljenec pa nekje z Dolenjskega. Pozdrav'. Mrs. F. Oercliman. 8 pota. Za ra-zstavo. na Chisholm, Mtnn.. ki se bo vršila dne 3., 4. ni o. septembra, je poslal rojak Frank Troba iz BaTberton, Ohio, dvainpetdeset izdelkov iz lesa in razna -kovAška dela. Vse je spretno izdelano v nnali obliki: kosa, »rb. "fovče-k". podkve za podkovan.}© volov, jarem m par volov, vrle, graiblje, burki je. lopar. ITari-^lja za vodo. golida. čebriček. zaje^ za če^i.jr itd. Ko smo izlagali te lične stvari iz zabo.ra. se tukajšnji otroci kar niso mogli načuditi. kakšnega o-rodja so se posluževali njihovi starifii v starem kraju. Pa tudi prvi slovenski naseljenci, ki so se priselili 3era okrog leta 1860. so imeli tdično orodje. '.Na razstavi bo tudi v€*c indijanskih izdelkov, katere sem nabral na svojih potovanjih. Razstava obeta biti re« nekaj zanimivega. Kakx>r že poročano v Glasil 'Naroda, je mesto pred petindvajsetimi leti popolnoma pogo relo. Zdaj je Chishohm v ,vseli o-zirHi moderen. Dne 4. septembra bo velika parada, katere se bomo tudi Slovenci, ki smo tukaj v večini. udeležili v velikem številu. Naše zbirališče bo dopoldne v High .Sclrool parku. Rojakinje pripravljajo razne -t-t-r—i-—-rr—-r zanimivosti in .sicer pw>d pokroviteljstvom naše odlične plavalke Mi*s Ane Govednik. ki 6e je odlikovala na lanski Olimpijadi v Los Angeles, Cal. Torej rojaki in rojakinje, dne 4. septembra vsi na plan, da dobimo prvo (nagrado! Pozdrav! Matija Pogorele. Walsenburg, Golo. V vseh krajih Unije se oživlja pod demokratsko vlado in se pričakuje dosti več proaneta. dela in jela za vse. Da bi se vsaj izpolnilo nekaj nad in upanja tolikim ljudem, da bi bili za zimo preskrbljena mala deca s kruhom in gorkoto. Pred par leti so bili prosilci ne le moški, pač pa tudi žene z lačnimi otroci in brez najpotrebnejše obleke, pa tudi še zdaj jih ne manjka. Tu pri nas se je z*«v«elo malo Doljše z delom. V premogorovih delajo .skoro vsak dan nekateri, ali se pritožujejo, da ne zaslužijo dosti. Zato se pridno organizirajo v trni jo U. M. W. of America v prositOTih našega rojaka Mr. Mike Kupušina. (Zadnja organizacija je bila I. \Y. \V., ki se je ja-ko slabo končala. Dosti dolga so pustili našim rojakofn in Italijanom po prodajalnah, ko so pa dobili .prvi denar, so >ii ,pa v verižne prodajalne kupit. Večina vsi podjetniki in trgovci, ki so oškodovani. so bili preanogatji in so imeli vefiko simpatijo z njimi. Pri nas v Coloradi je bil že tolikokrat atrajk in navdušeni dela/vci ao slepo sledili voditi jem. pa žalibog. smo vedno izgubiti. Naš president Roosevelt ne drži toliko s premogovnimi mogotci in je več upanja. da otresemo suženjstva. Pred par daievi smo obiskali New; Mexiica, Mr. Vinko Pe4er-nol i>e nahaja v toplicah in se mu počasi vrača zdravje. Mrs. Mary Novak je jako »bolna. Bila je v bolnišnici v Oklahami in se ji vrača zdravje jako počasi. Rojakom želimo zdravja. Umrla je Mrs. Mary Krek pred par meseci. Njen soprog .je umrl pred letom. Zapuščata štiri Irčer-ke. Naše sožalje! Brata Kopriva ie vedno farma-ta ter imata res lep vrt z vsakovrstno zelenjavo. Starejši brat se nahaja v bolnišnici v R-atonu. •Farmer j i se pritožujejo v New-Mexico. da imajo jako suho letino. V premogorovih se pokvaiijo. da je premog dra/žji. Pri nas imamo letos dosti dežja, tako da so farmerji zadovoljni in da bo "pinto" fižola in ko-riLze dosti letos, ker to sta glavna pridelka. Štorklja se je oglasila in pustila mlademu paru M. A. Bayuk kramio hčerko. Mati in otrok Ma y ( zdrava«. Čestitamo! V Puebli. Colo.T xiiio izgubili našega nepozabnega prijatelja Mr. Joe »Krail, podomaf-e Leneek. Doma je bil blizn Žužesnuberka. Bolehal je dalj časa. Urarl je 5. avgusta. Zapušča soprogo in pet hčera, vse omožene. Pre d par meseci mu je umrl sin. ki zapušča tudi družino. Družini na5^ sožalje. Ptfčivaj v- miru v svobodni Vlomi v Železniške vagone se množe. železniška policija je zadnji čas neprestano na nogah, da bi izsledila drzno .vlomilsko tolpo, ki se je spravila na vlome v železniške vagone in to le na progi od Zagreba do Brežic. Moršjo bili pravi strokovnjaki. Od konca julija so v nekaj dneh izvršili kar 4 večje in manjše .vlome, pri katerih jim je padlo v plen najrazličnejše blago, tako 9 kg semen za vrtno in poljsko zelenjavo. Pošiljka je bila iz Koprivnice namenjena ljubljanski tvrdki Sever & Co. Skoda je znašala 600 Din. Tatovi najbrž s tem plenom nko bili kdovekako zadovoljni, zato so naslednji dan vlomili v prtljažni voz potniškega vlaka. Odnesli so 15 kompletnih žclezniearakih uni-foin. ki »jih je poslal krojaški mojster K. Pučnik iz Ljubljane v Zagreb. Vred ost uniform znaša 5845 Din. Nadalje so ukradli iz vagona 12 puloverjev, ki jih je poslala tvrdka "Lana" iz Ljnbljane v Zagreb in -naposled je bila ukradena bala umetne tsvile v vrednosti 4302 Din. fako da trpi železniška uprava zaradi teh vlomov skupno škodo 11.329 Din. Hudo obrekovani župan. Posestnik in čevljar Franc Poljane iz Sebenja je bil do leta 1931 župan občine Križe pri- TržiČH-Proti njomu pa s onasprotniki naperili ivec ovadb na okrajno glavarstvo, bansko upravo in celo na sodišče. Posledica teh ovadb je bila obtožnica državnega tožilstva v Ljubljani, da se je moral Fran Poljane zagovarjati pred malim senatom zaradi ponerrerbe javnih listin «z namenom dobičkarstva. Naprtili so mu kar 13 zločinov in 16 prestopkov. Rezultat prve in druge razprave pred malim srna-lmn pa je pokazal, da je Fran Poljane kot župan pravilno postopal. Državni tožiilee sam je naposled vzdrže-.val obtožbo samo glede I točk ter zahteval obsodbo Poljan-ca. Obtoženi Poljane je pred senatom kratko izjavil, da se ne čuti krjvega in je nato v enournem zagovoru pojasnjeval v vseh podrobnostih svoje postopanje. Po štiriurni razpravi je senat pod predsedstvom Iv. Kralja popolnoma oprostil Frana Poljanca od obtožbe. Sodba mu je prinesla popolno zadoščenje in upravičeno je po razpravi Poljane vZdihnil: — Bog nas varuj takih prijateljev! Sovražnikov se bomo že sami u-braniH. — Obtoženca je branil odvetnik dr. Vladislav Pegan. Strela ubila mater petih otrok. Neznosna vročina zadnjih dni in težka soparica. sta napovedali bližnjo nevihto, ki je nastopila v novomeški okolici v vsej strahoti. Strašna bliskavica in močan grom sta prebudila še tako zaspane ljudi, ki so v strahu pričakovali konca nevihte. Skdbna Dergančeva mama iz Dol. Kamene pri Novem mestu je ,po stari slovenski navadi sklicala družino k molitvi. Ko so odmolili rožni .venei?. je odšel mož z dvema sinovoma v vežo. dočim je ostala gospodinja z dvema otrokoma v »>obi. Komaj je stopil mož na prag. se je zabliska-lo — kratek .pretresljiv tresk iii že je v močnem ognju zažarela njegova hiša : strela j? ndafila v čop strehe predrla strop in ubila pri postelji stoječo ženo. Užgala se je tudi streha, pa »o ljudje takoj ogenj pogasili. Ubogo ženo so poskušali z umetnim dihanjem pripravoti k /ave.sti. pa vsi poskusi so hili zainan. Žena je bila takoj mrtva. Tudi moža in enega izmed sinov je vrelo po tleh. ven dar so kmalu prišli k zavesti. Otroka-, ki «ta ibila /. materjo v sobi. sta (»stala nepoškodovana. Zet ustrelil tasta. Čudno in obenem >trašno je dejstvo, daje po Slovenski Krajini ravno ob nedeljah in praznikih največ prelivanju krvi Nož strel in kol prepevajo te dni svojo krvavo pesenn ter zamolkli vprašujejo, kaj bo. če bošlo t»k» ilaprej. Tako je tudi v kraju Tr-novee pri Ccšnjevcu konča! strel iz zetovega revolverja življenje tasta £>mtda. kovača v Vrhlogi. Dopoldne sta prišla .skupaj iz cerkve, kmalu pa ->e je vuel prepir. ker je domačemu sinu na paši ušla živina v žito. Ko se jc stari oče zavzel za vnuka, da ga zet ne bi pretepal* je ta pograbil revolver .ter starega Smida trikrat ustrelil v glavo. Nato ga je šc s polenom pobil do *Mrti. Ker je Šmidova hči — mlada žepa. hotela braniti očeta, je razkačeni mož zamahnil tudi proti njej in jo hu do ranil na «rlavi. da je mo iskati zdravniško pomoč. Otroka je treba opozarjati na njegove napake toda previdno in pravilno opozarjati, sicer je joj, škandal in blamaža. In tako se je zgodilo, da je imela revna družina bogatega strica. tftric je imel .pa tako velik nos. da ga je bilo videti pet blokov daleč. Vse mu je človek lahko 0-čital — akopost in bogastvo — edinole nosu ne. Kdor mu je kaj omenil o veličanstvu njegovega nosu, je bil njegov največji sovražnik. Oče in mati sta že štirinajst dfli pred stričevim prihodom učili šestletnega paglavga, naj se ne ia-podtakne nad njegovim nosom. Fantiček je prikimal. In ker je bil razumen fantiček, je prav dobro vedel, kaj se spodobi in kaj ne. Še celo tako je -bil pameten in razumen, da je strica takoj pozdravil z besedami: — Oh, strie. kako majčken nosek imate . . . * Kmalu se bo treba preskrbeti a premogom. Sedaj je še deloma poceni. Naši rojaki v Downtownu raje plačajo petdeset centov več za tono in čakajo do sv. Martina. Rojaki v Downti#\vnu imajo namreč z*lo tesne kleli — komaj-za tono preimnra je v v*aki prostorar-!^a-fo morajo najprej napolniti sod ali dva. nakar pride premog na vrsto Premoga uasujejo na sode. tako da .>e samo pipa vidi iz nje-Jfa. No. to je pa navsezadnje glavna stvar. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ftTOOSLAtlJO Din 200............. ............$.4.40 Din 300.........................4 «-50 Din 400..........................J$, 856 Dta 500.......................110.60 Din 1000...........................$ 21 — Din 5000 .................:_______$103 25 V ITALIJO Lir 100 ....................... $ 8.50 Lir 200 .......................... $1050 Lir 300 ............................ 824.75 Lir 400 ........................:.. $32.80 Lir 500 ........................ $41— Llrl060_. $8L60 KER dE CENE 8EVAJ HITRO MENJAJO ŠO NAVED&ftti CENE PODVRŽENE SPREMEMBI O 6 Rt ALI D O ti Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali Urah dovoljujemo še bolje pogol£., IZPLAČILA T AMERlSttll DOLAKJIH U tfplmeno $5.00 morat* postati— $ •» »' fftfe-bo »• •• .......tioil •• •• $18.00 " "___J18.— •• * •» ' $20.00 " •» ____.$21.— •40.00 » •»___J4L28 - ^ V " " v __$5150 . . . ^roHimiilk dobt ▼ ftarem fchtjo topCiČDo ▼ dolarjih. Nujna nakazila Izrriujemo po CaMi VHter ti pristojbino »L— SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY MQ1»| N.fddii" »16 WEST 19th STRMET NEW YOBK, iT. 7. zemlji! Pogreba se jc udeležilo duwti .vorodnVkov in prija-teljev. ker je btl -pokojii! ed^n prvih farmer je v v Puebli. Pozdrav rojakom in tebi Cflas Naroda želim dosti napredka. List »? je vsem priljubil, ker •fedno pise nepristransko. Le tako naprej! Naša dolžnost je.'pomagali mu z oglasi in naročnino. M. J. Bavuk. Okraden cigan. Žena je v.pra«ala svojega moža: — Kaj bi storil, če bi ja2 d^ea \nnrla ? Malo je pomislil in odvrnil: — Tisto, kar bi ti .storiks če bi umrl. Grdo ga je pogledala, nato pa rala zajokala: — Ob. sai se mi jc zdelo, da si vedno lagal, kadarkoli :?i mi prisegal, da me ima! rad. Zlepa ni bilo .slišati, da bi ciganu kdo kaj ukTadel. D* bi mu pa ukradel kar konja, tega pa še. celo ne. In vendar ^ je to zgo-' dilo v Kočevju. Ciganu Miha°l1i Jtudorovfcn je >redi noči »zginil konj. lep rjav konj. vreden dva To se je zgodilo I-e v easu. ko je »bilo priseljevanje dovoljeno. Priseljeniški uradniki so izkušeni možje. Dosti jih je že osivelo v naporni .službi. Vsak dan ista .vprašanja. \>ak dan ista pro-če j® priseljenec zdrav. .lurja. HndorovK- je bil .seveda ve«f. .. __. . . ' ' . i ce >ma vse letine v redu, ce ni obupen in je tatvino brr naznanili . . . . . . . . , . - ^ ^ . ... , . lanarliLst 111 ce ni kontraktni de- oroznistvu. Orožniki gredo v ta-J, . . . . __ ........ , , .. IJavec. Danzadnem isto — kakor kili slučajih na roko .seveda tudi' . . ... , .masina ciganom in so kim.ilu ugotovili, da1 sta drzna konjaka tatova, ki sta* prišla v ciganov hlev. neki Braj-dič .Janko (tudi to im > diši po ci-gatisko> in neki Mariano, ki se jc iz Italije pntepel sem. Ta dva sta konja pri nekem posestniku zamenjala za kobilo i 11 nato kobilo v skušala Mioveiti na več sejmih. I ^ ,, .. I Fant j o- \Tiovciti na več Kljifl) vsemu prizadevanju se roraiištvu ni posrečilo, da bi ju prijjeli. Zadovoljen je edino Hu- doro^č. ki je dobi! konja nazaj, jezen pa gotovo kmet. ki je ob kobilo. Nekega dn? je *tar uradnik zasliševal mladega in krepkega fanta. Vse je bilo V redu: vse listine do zadnjega pečata — No. fant. — mu je rekel — vrat«* v Ameriko so ti odprta. Le nekaj mi še povej: — Kaj mislil Ameriki * je izbočil prs»i ter moško Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik z Združenih državah. D NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave r. 3 * '1 ft. j 1 O G L A Š U J T E T' - "GLAS NARODA" M čiU Bnutf«, im^ 0M «4 w: nilHkMA CENE ZA OGLASE SO ZMERNE odvrnil: — X poJtenim delom «»1 boni .skušal rutvariH lepo -bodoc-nost. • Sivolasi uradnik se je globoko zamudil. Fanta je .potrepljal po ramenu ter mu rekel važno in pomembno: — Želim ti obilo sreče. I11 povem fi. da ne bos imel dosti konknivnee... * Poletje se bliža koncu. L j ud j« se vračajo r počitnic. Tildi nerv-vorške *ia-mnikarje vabi mogočno velemesto v .svojo *redo. Tisti, ki imajo majhne crtrok*. iščejo dekle za aimo. Nekdo je ponjo v Pennsvlvanijo. pa je res takega dekleta pripeljal, da je bila ezni ugriznil svojo prijateljico. • Prijateljica zfrfet^va od njtgl petdeset tisoč dolarjev odškodnine. S&l&ment, to je bila fUr večerja. ODA" HEW YORK, THURSDAY, AUGUST 31, 1988 THE LARGEST SLOVENE DAILY fax U. 8. A. problems srednje evrope Pariški . dopisnik zagrebških "Novowti" Krofeitnir Kovačič je imel razgovor z jugoslovanskim poslanikom v Parizu dr. Spalaj-kovičem o popienu rimskega pakta #v zvezi z dogodki zadnje dobe ter z vestmi, da je Mussolini prepričal Praneijo. da Italija nima v pogledu Jugoslavije nobenih teritorijalnih interesov. Dr. Spala jkovič je izjavil med drugim: "NH ni bolj normalno in korektno r. italijanske strani, kakor izjava o teritorijalni nezaintere-airanoKti v «a.sA. ko je bil sklenjen pakt, kakršen je pakt med štirimi velesilami. Teritorijalne pre-teaizije so samo fantomi, ki jih je kaj lahko razpršiti, če se iskreno želi mir. Vprašanje revizije je stavljeno z dnevnega reda. kar se lahko smatra za največji politični uspoh zadnje dobe. Ne trdim, da nihčo več ne misli na revizijo, toda o njej se .sedaj ne govori več. To je dovolj in v tem poglr-du se docela strinjam s francoskim zunanjim ministrom Paulom Boncourjem. Dr. Beneš jc imel popolnoma parv. ko je spomladi rekel ali pravzaprav prerokoval, da bo še letrw vprašanje revizije .docela od-stavijeno z dnevnega reda. Doseči to, pomeni pomiriti Ev. ropu. Mussoliniju se ne sme odrekati niti inicijativa. niti največja zasluga za 4a rezultat". Xa vprašanje, kako tolmači preokret pri Mussoliniju v pogledu revizijonizma. jc Spalajkovič odvrnil: "V interesu Italije, kakor tudi v interesu Jugoslavije je, da so M*>štujejo mirovne pogodbe. Pae-ta sunt senvanda! Vprašanje Dalmacije je rešeno z zedinjenjem Hrvatov in Srbov in sankcijoni-rano z mirovnimi pogodbami. Vse dokler bo ohstojala Jugoslavija, >.e ne mor«* v nobeni obliki postaviti ivprašanje Dalmacije. Z drugimi besedami, to vprašanje je doeela jugoslovansko, tako z mednarodnega kakor z notranjega gledišča. Ves pogrešni račun 14 a-lije je slonel na prepričanju, da 6i moffla Jugoslavija razpasti, in Ha se bo člen 10. pakta Lige narodov. ki govori o reviziji, v tem primeru moral izvajati, ker bi.#® z razpadom Jugoslavije ustvarila nova mednarodna situacija. Kako velik dol krivde za tako domnevo Italije in dLskreditirnnje .Tugosla- ft * 4 r vije pada na^-zuanc Jugoslovane v inozemstvu, zlasti na enega, ki je v Parizu, je dovolj znano". V pogledu odnosa je v med Italijo in Nemčijo ter njunih skupnih ciljev je dr. Spalajokvič izjavil med drugim: - "Meni se zdi, da bo najvažnejši dogodek v raavoju evropske politike ogorčeno tekmovanje med Italijo in Nemčijo tako na političnem polju (dogodki z Avstrijo!), a še bolj na gospodarnem področju za nadoblast v Srednji Evropi in na Balkanu. Od držav v Podunavju. predvsem pa od držav Male antante je« odvisen izid te tekme. Na gospodarskem polju se lahko srečamo in si drug drugemu podamo roko. To je tudi želja Francije in kakor mi jc rekel Paul Boncour: Teritorijalne meje bi potem postale nevidne. Samo o taki reviziji, reviziji potom gospodarskega zbližanja, more biti govora. Nedvomno je, da ima Italija določen načrt za svojo politiko do držav v Srednji in Vzhodni Evropi. Toda nihče, tudi italijanska diplomacija ne ve za ono tajno nianso gibčnosti in Ticpri-čakovanih 'preokretov, ki izzivajo presečenja. Ta okoliščina lahko po potrebah vsakodnevne politike omili tudi krutost vsakega, v naprej določenega načrta, a istočasno omogoči tudi evolucijo pozi-tovme politične ideologije. Položaj Italije na Jadranskem morju, dtvoje njenih glavnih pristanišč — Trst in R< ka — kakor tudi po-(rebe njene gaspodarake ekspan-zivnosti vodijo do zaključka, da je eden izmer starih, dotlej V3- in ki še danes ni zatrt. Po naslednjo vlado grofa Edvarda Taafeja (1879-93), ki se je o-pirala na Slovane in nemške konservativce, so prišli za Slovence boljši časi. Da se Slovenci v Ptuju narodno in gospodarsko okre|>e, so si 1882 kupili svoj Narodni dom, v katerem bi mogli kolikor toliko nemoteno delovati. Da se gospodarsko osamosvje, s leta 1884 ustanovili svojo i>osojilnico. Trfko sc jc v o-semdesetih letih narodno življenje v Ptuju visoko dvignilo, o čemer pričajo mnogoštevilno in lepe gledališke predstave in pevski koncerti, katere je prirejalo v Ptuju in po drggih štajerskih mestih in trgih Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju. Uvažujoč pomen Ptuja in uspe- Ijavnih nazorov in razmer, katero jc hotelo izpremeniti, ki pa se niso *no razvijajočega narodnega dodale izpremehiti zlepa. Izbojevati Ila v niem< Je družba sv. Cirila hi Čudeži v beauraingu rekonstrukcija laške armade Z imenovanjem generala Balba xa letalskega maršala je dozorelo vprašanje rekonst riikerje italijanske vlade, o ikateri se govori že par mesecev. Pri tej rekonstrukciji. o kateri trde poučeni krogi, da bo zelo radikadna. bo- do združena ministrstvo ivojske, ministrstvo .mornarice im ministr-k t v o državne obramibe. Vodstvo lega resora bo prevzel Mussolini lam. Temu ministrstvu bo podrejena tudi fa-intična milica, ki se l»o na ta na*čin združil« z redno vojsk*), d očim je dosedaj .spadala pod notranje ministrstvo. Zatrjuje se tudi. da bo pri tej rekonstrukciji Mussolini imava prepustil vodstvo -zunanjega ministrstva Dinu (»randiju. ki je bil pred tvojim imenovanjem za poslanika v Londonu že več let na tem me-ktu. Poleg |wsestva vlade in novega ministrstva za narodno obrambo si bo Mussolini pridržal tudi še notranje ministrstvo in ministrstvo iza korporacije. Mussoli-nijev zet (taleazzo Ciano. ki je bil nedavno imenovan za šefa tiskovnega urada pri predsedstvu vlade, bo dobil znatno razširjeni delokrog. Položaj šefa tiskovnega urada bo s to reformo povišan na položaj ministra za propagando, slično, kakor je to storil tudi Hitler. V -zvezi s »to rekonstrukcijo bo po informacijah dobro po-nčenih krogov sedanji letakki minister iBalbo že prihodnje dni podal ostavko ter bo nato imenovan za aefa glavnega generalnega štaba. Glavni generalni štab bo obsegal poleg generalštabnih poslov vojhke tudi (mornarico, letalstvo in fašistično milico. Maraal-ski čin, ki je bil podeljen Balbu. je ae pose»bno značilen zaradi te-tfa, ker je Balbo dobil ta čin kot prvi maršal za zasluge v mirni dobi. dočim je bil doslej ta čin do-aegljiv sauno za zasluge v vojni. V Italiji je bil ta čin »uveden samo za one generale, ki so si stekli zasluge kot -glavni poveljniki italijanske armade v wretovni Vojni. Dosedaj sta bila maršala v Italiji saimo Diaz in Cadorna. dočim je dobil admiral Thaon de Revel naslov pomorskega vojvode, ki je enak činu maršala. Balbo je sedaj četrti maršal. Italije. Ta čast mu je podeljena za zasluge. ki si jih je pridobil kot aktivni udeleženec fašistične revolucije, kot organizator italijanskega vojnega letalstva in kot član fcvadrumvirata. ki je vodil znani fašistični pohod na Rim leta 1922. je bilo torej treba pravice novim kulturnim in političnim zahtevani razvijajočega se življenja Slovencev. V o > preje je stopilo pri nas Slo- Metoda leta 1888 priredila svoj tretji občni zbor v Ptuju, ki je ne-moteno jiotokel. Dobro je bilo, da se je narodno delo v osemdesetih lotih v Ptuju c*»v iz n»*niškrh krajev. domai'-e prebivalstvo je slovensko, četudi se je marsikdo, prišcdši iz okolice v mesto, tu prelevil v Nemca. Saj je uradna avstrijska statistika leta 1910 naštela cd 86.636 prebivalcev v ptujskem okraju 77,515 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom. Kljub temu so voditelji (»tujskega nemštva mislili, da je nemško razna rodova 1 no -lelo že toliko napredovalo, da bodo mogli z brutalno silo udariti po naravnem razvoju slovenstva in ga zavreti vsaj v domačem kraju, če že ne tudi drugod. Dva dni pred občnim 7borom je ptujski občinski svet o-stro protestiral, da se je sklicala glavna skupščina slovanske Ciril -M»t«>dove družbe v nemško mesto Ptuj in videl v tem izzivanje miroljubnega nemškega prebivalstva. Zato je pozval to miroljubno prebivalstvo. da proti temu dostojno protestira. Kak»» je bil ta protest mišljen, so javljali plakati, nabiti ponoči po ptujskih hišah, ki so pozivali nemško prebivalstvo, naj »;e nasilno upre prihodu slovenskih goltov v Ptuj. Organizirala se j«* pod vodstvom nemških vseučiliških dijakov t<>lpa ptujskih razgrajačev (od katerih jih še nekaj dandanes živi v Ptuju), ki bi naj v dejanja izpremenili besedo svojih voditeljev. Za vzdrževanje reda je ptujski župan poklical na pomoč poli- j Ijjščem so poskočile nezaslišano vi- vencih v kulturnem in političnem t«ko globoko ukoreninHo. Zakaj bli- r&zvoju narodnostno vprašanje. Zahtevali smo, da se smerno in moremo tudi Slovenci razvijati na žali so se težki časi. Nemški imperializem je začel izvrševati svoje načrte, da spravi pod .svojo /»blast jvodlagi svojejra jezika enako kakor . raz 'n avstro-ogrske monarhije tudi vladajoči nemški narod. V decern- [balkanski polotok. Nas Slovence bn&i ustavi leta 1867 je zloglasni »nemška težnja po nem- ' škem mostu do Trsta. Da se to Bruselj, sredi avgusta Za 5. avgust — "veliki dan" za tisoče katol ških vernikov v Belgiji, na Ilolandskem, v Franciji in tudi v Porenju — je poslala belgijska vlada 150 orožnikov v mestece Beau ring.' železniško ravna-trljstvo je dovolilo posebne vlaki' iz Bruslja. An verse in iz drujrrli večjih ni'>st. avtobusni pmljetniki so organizirali širokopotezno posebno službo, orožniki so že prejšnji vtčer dva kilometra pred me-tecem neusmiljeno ustavili ^ak a\"t»».... - Ves dan 4. avgusta so vozili |>o-sebni vlaki in avtobusi nepregledne množic. Zbralo se jc nad 100.000 ljudi, ki so prenočevali na 'prostem ter prepevali pobožne pesm•. Mod njimi 1600 težkih bolnikov in raznovrstnih pohabljencev. Vol'no so prenašali dolgo pot in trdo lc-ž šče, saj so pričakovali, »la jim bo zjutraj razodeta velika skrivn»»st. Tujec, ki bi bil slučajno zašel v te krajo. I>i brez spraševanja takoj zvedel vzrok zbiranja množic ž«« i< velikih lepakov nekega iznajdljivega avtobusnega podjetnika, ki so raznanjali. da stane vožnja i/. Bruslja v Beauraing samo 50 frankov s prikaznijo nebeške device. Mal»» mestece Beauraing s«» ji> v zadnjih mes»»cih silno >|)remenilo. Prej sta bili dve restavraeiji. z«laj jiii j<- trideset. fVne lršam in ."»oni 19 sicer priznal narodno enako-juavnost, t'xla narorbe za narodne pravico. Omejiti se hočemo samo na prilike in njihov razvoj v Ptuju, veličeval kulturne in jro- cijo iz Maribora. Olja in celo Celovca. odločno pa se jo branil domačih or«>žnikov. oziroma v >ili v«»-jaštva, kakor so to zahtevali Slo-venci. K»» se je na predvečer velike skupščine pripeljalo nekaj udeležencev iz Ljubljane in Trsta, so lia potu s kolodvora v Narodni dom na Iristni koži olx'utiU "ptuj.sko romsko kulturo". Ptujska handa jih je obkolila, pretepala in pljuvala vanje t^r pri t»'m divje kričala. \"soga tesra pomožna policija ni riti videla niti slišala. kei» ni smela. V Narodnem domu vso noč nr.o bili varni življenja, zakaj kamenje1 je frčalo, šij>e so razbite žvnkc-tale. policija pa ni storila nič. V večji meri so se taki tolovajski napadi vršili drusri din. v nedeljo. 13. septembra 1908. ko se je vršila velika skupščina. Policija j" b:la soko. Vsak »>trok prodaja pobožn» spominke, dobiš jih pa tudi p«> trgovinah. pri poku in mesarju. In ^e to zato. ker so 29. novembra lani otroci iz redovn'skega penzio-nata razm-sli vest. da so zvečer nad nekim drevesom, poti katerim je bila po 1» ba lurške Matere božje, "videli" nebeško devieo. To s»» je ponavljalo dan za dnevom in ta-mošnji zdravnik dr. Maistriaux jo izjavil, da so se vračali otroci vs:ik večer popolnoma utrujeni. "Prikazni" so s<> ponavljale do letošnjega 3. januarja, ist'»časno pa so za-.000. Zač»lj so širiti (glasovi »> čudežnih ozdravljenjih iu dva profesorja louvain-sT česar se je leta 1908 razvilo rokoisko društvo. Za povzdigo duševne izobrazbe pa se je leta 1907 ustanovila v Narodni čitalnici Ljud-ka knjižnica. To svoje delo so hoteli ptujski Slovenci |x>kazati našemu celotnemu slovenstvu, ki ga je predstavljala družba sv. Cirila in Metoda in dobiti potrdilo za svoje uspešno delo in moči za novo dedovanje. — rmljiv> je. da taka narodna manifestacija ni mogla i*ga;ati narodnemu nasprotniku. Voditelji ptujskega nemštva so dobro veedli. da je Ptuj naravno središče ptujskega okraja. Doibro so poznali tudi narodnostne razmere v^Ptuju, kjer je čistih Nemcev le pefJcica priseljen- ti napadom. Narodni dom, v katerem se je vršila velika skupščina, je bil ves dan kakor oblegana trdnjava. Ti surovi napadi so jasno pokazali živalsko naravo človekovo, ki se javi. ak»> jo dražimo in izzivamo. V Ptuju s-> jo isti mogotci se enkrat i7Jzva»li ob začetku 'svetovne vojne meseca avgusta lfP4. ko so nedolžnega duhovnka p. Zirovnika gnali ukinjenega od državnega mostu do kolodvora mod nalašč- za to zbran«> ptujsko drhal jo. ki je tlidi dejansko tepla uklonjenoa, metaila kamenje in pljuvala vanj ter ga psovala. ne da bi se straža zavzela ".anj, ker ni smela po najvišjem nalogu. Posle«l!ce. katere je rodil organizirani napad na -Slovence, zbrane 13. septembra 1908 v Vtuju, so bde prav nasprotne, nego so jih pričakovali krivci.»Prej so se ptujski in druei spodnještajerski La-žinemci hlinili slovenskemu kmetu. im«s. da se bore za njegov napredek, da so torej njegov prijatelji., In res so si bili s tem pridobili mnogo privržencev med naprednim prebivalstvom. ki se ni hotelo podvreči konservativnemu slovenskemu vodstvu. A 13. septembra so se oči odprle tem labkovernežem, ker so videli, da so "fttajerc" in njegovi voditelji strupeni sovražniki vsega slovenstva, katerim ni v prvi vrsti za napredno misel, nego za narodni zaton slovenstva iu za zmago nemštva. Zganila pa se je o-adi divjih ptujskih napadov pohlevna slovenska duša tmli po drugih slo.— venskih mestih in trgih, "zlasti V beli Ljubljani in glasno reagirala na nečuveno surove napade ptujske. Tu pa se je avstrijska vlada takoj zavzela za svoje Nemce in tekla je nedolžna kri slover*skFh mneenikov Lirodra Kudolfa in Adamiča Ivana (20. septembra 1908). Ali v dnu srca razžaljena slovenska duša ni mogla pozabiti krivičnega in pristranskega postopanja leta 190«. Na tihem je tlela iskra narodne samozavesti in osvajala srca teptanega naroda. — Vzplamtela je ta Iskra ob balfcan- dolge študije o tl»>fr > bili zelo previdni ter so jih psihološko razlagali s tako zvanrmi halucina cijami množice pml vpliv špekulacij (romanja, »zgradba nove cerkve. dejstvo, »la >o bili otroci pri-morani pismeno povVdati svoje izjave o prikaznih). Tmli "ozdravljenja" so bila previlno omenjena brez |>oudiirka kakšne nadnaravne sile. Toda zakaj s«» je zbralo prav ."». avgusta t-»liko tiso<* ljudi v Beauraingu * N«»ki Come Tilinant. bivši poljski čuvaj in rekorder v peš-hoji. trpel na vnetju hrbtenice (Spondylitis) ter je bil pohabi;rn. 11. junija je prišel v Beauraing. obiskal kraj prikazni, besno zakričal. da je videl Mat»-r božjo in da so njegove bolečine izginile. Nato je »'.apadel ekstazi. Naslednjega dne je ob i—t i uri videl prikazen in zatrjeval, da mu je Mati božja obljubila jvoiihh- llelgi'i in da jo Ih> varovala pred nemškim vpadom. Tretjega dne mu j<* prikazen naročila, da ji mora ljudstvo sezidati lepo cerkev. Nekaj dni pozneje mu je ukazala, da mora organizirati veliko romanje na dan 5. avgusta. Tilmanf je postal slaven, toda zdravniki so izjavili, da kažejo r*-en1 genski posnetki njegove hrbtenice pred iti po obisku v Beauraingu iste poškodbe. 5. avgusta tor«'j — -zjutraj ob šlirih — je začela ogromna množi-"a defiLirati pred "svetim kra-j» m". Orožništvo je iz prometnih iu varnostnih razlogov prepovedalo vsak»» p»»stajanje na "svetem mestu", le bolniki >o se smeli nekaj minut muditi na čudežnem kraju. Sprevod so spremljali prodajalci piva. limonade, rožnih \en-ccv. razglednic in podobic. Ob pol devetih je zapustil Come Tilmant, organizator romanja in bivši rekorder, med bobna njem hiš»> redovnic, kjer je prenočil ter se podal s svojim spremstvom n.i sveti kraj. Tam je stal m-preiničim šest minut, ^irixl drev»-som. jia1»» pa je pričel pred množico glasno moliti. Tesno preti niim in ob njem so bili zdravniki, ki so ga nadzorovali t»-r mu svetili z lučjo žepnih svetilk v o»"i. Zdravniki so u-gotovili na njem pojiolno bre^.čut-uest. Ko st- jo Tilmant prebudil in transe, je povs- m t i lift »pregovoril. »la je spet videl prikazen, ki mu j'* ukazala sezidati veliko cerkev. katero je po«lrohno opisal. Rekel je. »la j«v Mati božja obljubila sv«> "o potno*' onim Ilelgijcem. ki spoštujejo otrok« in duhovnike. Slednjič je zahtevala vsako leto veliko romanje, in sicer na dan 18. maja. Nato je prikazen med zv»»ki orgel j izjrinila.... Tilnmantovo sporočilo m» š«»to nakna»lno naznanili množici, ki je bila zelo razočarana, saj j»« vsakdo pričakoval važnih razodetij. Po Tilmantovem odhmlu *.e je sprevtid na/laljeval. t»wla sp|»»«"®io razpoloženje je postalo slabo. Ve i čina so j«» otresla pohožnosti in j mnogi sr> sprem»*nili romanje v pri-! jet en izlet. Sie»'r so zdravniki ugo-i tovili št:ri premere "ozdravljanja", oziroma izboljšanja z»lrav-]«tv«*noga stanja, t^ula \~se t»> ni vplivalo več na množico. Belgijski psihiatri smatrajo "dogodke in ozdravljenja" v Beauraingu za posledice psihoze množic. Prav t-iko jih razlagajo profesorji univerze v Lauvainu ter |w»dpi-rajo svoje izjave z znanstvenimi arzumonti. Preprosti, znanstveno nekritični katoliki jih smatrajo seveda za čudežne p»»jave. Vprašanje je. ali bo scn^aeija trajala vs»« »l»> 1M. maja prihodnjega leta in kolikokrat se lx» še ponovil ta "veliki dan". Na \>ak n i-čin so ti "»l'»go»lki" «l»>hičkaiiosui 7H Beauraing. ki upa. »la se bo iz neznatnega mesteca razvil v bogato romarsko mesto v Belgiji. A z. škili vojnah, vaplamtcla v svetovni vojni. d za začetek naseljeni nemški in italijanski ko!«>-nisti. katerim bi y>ridrnžil pr»>f. Armstnmg Š4» an«rlešk<» naseljence. Vsak priseljenec se mora .p»» na vrsto tudi obrtniki. ali ste zavarovan! ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarova'niro, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki s'ovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,506,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA "GLAS NAHODA" NEW 70SK, TBXTB8DA7, AUGUST 31, 108» THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A se f * zavec V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, 5 PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SUČNE VSEBINE POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Street, New York ZEMLJEVIDI MOUTVENIK! : IGRE : ^^.ii nn i ■ /^ram m nut n i m f/^ai ih inn iiTiiu i ? ? t n w in s * m tni ui liui i tu m 111 n n f/^t i f j»j 111111| i MI nil ii iiHii^^f^^iiiiiMitifii iniiiiin rill f/^a minnii Hiiiiiniiiiiiiic^/yg^iiMiiiiitiiiiiiig^\/>^n MOLITVENlKi SVETA URA ▼ platno re».................... JO v .fino usnje ve* ............1.80 v najfinejše nsnje vez lit v najfinejše usnje trda ve« —...............................1J0 Ojačen beton _________________________~M Obrtno knjigovodstvo ...........J.50 I'.akt ični nu-mnir.................75 Perotninarstvo, broširano ............1.50 Pravila za oliko ........_.......... .......«5 BKR01 ZA DDSO v platno vez............— Je v fino usnje vez ............1J0 v najfinejše usnje vez 1M RAJSKI GLASOVI v platno vea. — v usnje vez........... v fino usnje vez. ▼ najfinejše usnje vez. LM kvlsru srca v imitirano usnje ve«, .ti ▼ usnje vez....._........... JM) v fino usnje vez. .......J..— v najfinejše usnje vez. 1.20 ? najfinejše usnje trda vez ...................................1*50 ▼ bei celluloid vex. ........1 Jtš nebesa nas DOM v ponarejeno ....................1— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ..................................1J0 marija var11inja fino vex ----------------------- » fino usnje ....................1J0 * najfinejše usnje trda /ez .................................LSt Hrvatski molitveniki: (Ttjeba Jataro^t', fino vez........—.1— Slava lioct«, a mir ljudem, fin« vea 1J« najfinejša ve« .....-.....——— Kvenč»c nebeški, v platno fina v»*» ............... Vlener. aalfloejOa ve* .... Angleški molitveniki: (ca mladino) Psihične motnje na alkehelski pou- laei ......i...................................-78 Predhodniki In idejni utesselji ruskega id^jaMrma .................LM Radio, osnovni pojmi U Radio tehnike, vezano ........................2.— broSi rano ...................................1.75 Slovenska narodna mladina gf I (obsegu 45- si rani) ...............1.51 —1JJI j Spretna kuharica. trdo vezana ...J.4J Svtto Pismo stare in nove zavese, lepo i rilo vetana .......................J.— Sadno »|no .........................................48 Sadje v gospodinjstvo .....................75 Urna knjiga in berilo laškega jezika ............................................M Cena knjiga in berilo italijanskega j'lika .................... J.— .Učbenik angleškega jezika tr«lo ve*. ...........-......................1.59 broširano .......................—.......1.-5 1'vod v filozofije (Veberi 1.50 Veliki slovenski spisovqik: zbirka pisem, listin in vlog za za- Mfbnik« in trgovce ................1.25 Velikl^vsevedei ..................................JI Vodilna knjižic« ..............................JO Zbirka domaČih zdravil .....................69 Zdravilna zelifcča .............................-48 Zel In plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1J0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih _______.1.90 Zdravje mladine..................—......1-23 Zdravje in bolezen v domati bifti, 2 zvezka ...............-...................l.'«4p Zgodovina Srbov, Hrvatovln Slovencev (Meiik) II. zvezek ........— ..................JO Prorokovalne karte -_____-—— ■ L— ....J8 ..1.80 Child's Prmjerbook* v Isirvae^e platnice vezano .....29 ▼ belo koat vezano.............1.19 Come IJn»o M* —..........................88 fino vezano-----------— JJ Rtj mt Heaven: fino vezano _______—----- ----------Jt v nanje mano ........---------------.H * najfinejše usnje vezano........1.29 (ZA ODKARLIB* Key of Heaven: ▼ retold vezano ........—-----------1.S0 v retold najfinejši vez ............1.51 v fino usnje vezano ------------1-59 Catholic Pocket Manual' v fino u*uje vezano ................1-39 Ave Maria: ? fino ui«nje vezano ......— >....1.49 POUČNE KNJIGE AngleAko slovensko berilo ...........J— Amerika In Ameriksnci (Trunk) 5.— Ancdjska služba ali nauk kaka se .naj strele k >v. mafci -----------19 Roj nalezljivim boleznim-----------75 Cericnl&ko jezero.........................UO Doatači zdravnik po Knajpu vezan«* .....................139 l>ro.širiin slikami ........JS Boj in zmaga, povest ...................—-Ž0 Blagajna Velikega vojvode -...........M Boy, (roman) ..............................—-85 Burska vojska ------------------- Real in dnevnik ------------------ Čarovnica ...............-............. Cvetlna Borograjska ............ Cvetke ...........——-----------------~ Čebelica ...........................................» (Vtiee Iz življenja na kmetih —-JS Drobiž, in razne povesti — Sp»w»l llllCloski -----------------99 Dekle Eliza .................'--------------<9 Dalmatinske povesti ...................55 Dolga roka......................—-.......„....JM Do Ohrida in Bitolja ....................79 Doli z orožjem .......-......................JI Dve sliki: — Njiva; Starka ........(MeAko > ...................................M JDeviea Orleanska .........................& Duhovni boj ___________________________M Dedek jo pravil; Marinka ia ikra- teljcki------------------------99 ■Uaaheta ...................---------------M Fabijola ali eeker v KaUkomhah...^45 Ftm Baron Trenk---------------- Filozofska zgodba ------------------------ Fra Diavolo ....................... Golspodariea svpta .................. <1 ...60 ...25 Igračke, broAirano---------—___ Igralec ..................................... Jagnje--------------------------------------------M Janko in Metka (za otroke) .............29 Jernač Zmagevač, Med plazovi —----59 Jutri (»trug) trdo ves...................75 broš. ............................. ......JŠD Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. le|K> vezanih ...........................-.19.— C. 7.ve7,-ek : Dr. Zober — Tugomer broširano .......................-......— .78 Juan IMserija (Povesti Iz Španskega življenja ............................M Kako se sem jaz likal (AU>Sorec) I. svezek ..........—.^99 Kako sem se jaz Hkal (AleSovec) IT. zv. ...................69 Kako Nem se laz likal (AleRovect II). zvezek _________.M i Korejska brata, povest is mlsijonov t Koreji ___________________________________.29 Krvne osveta .........................—«29 Kmečki punt (Aenoa)...................M Kuhinja pri kraljiei gosji noiiel ...50 liaj se jc Markam sapjalo .............25 Kazaki ..............................................69 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se j« izmislil dr. Oks ...........~....45 Levstikovi zbrani spisi ....................JH 1. zv. Pesmi; Ode in elesUe; So* netje; Romance, balade ln legende; Tolmač (Levstik ......79 5. zv. Slika Levstika in njegovo kritikCk in polemike ......................79 Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgoree. Ktuičijskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natak&rca, Duhovnik, itd. ____________________M Lov na ženo (romanj ......................JO Lucifer ........—............................-...1.—» Marjetica _____________________________...59 Materina žrtev_________1__________JU Moje življenje ____________________________75 Mali Lord .:..........................................M Miljonar brez.denarja ....................75 Maron. krščanski deček Is Libanona ............................ Mladih zanikernežov lastni živo* topiš .......................................T5 Mlinarjev Janez ...............................JM Musoiine..................................... . " M Mrtvi Gostač ...................................S3 Mali Klatež .................................70 Mesija ...............................................M Malenkosti (Ivan Albrecbt) ........-25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ..........-..........Jj} Misterija. roman ...........................1.— Možje.............................................1.5J Na različnih potih ......-________________49 ) Notarjev nos, humoreska ...............—.25 Narod, .ki Izmlra .................................40 Naža vas. II. del. 0 povesti ..............JO Nova Erotika, trdo ves .....................70 Naša leta. trda vez __________________________70 broširana .....................................JfcO Pravljice in pripovedko (KoSutntki 1. zvezek .....------------------------------.40 2. zvezek ---------------------------.<49 Prvič med Indijanci ...........................29 Preganjanje indijanskih mirjonar- jev .................^.^........-...^^.-....^M Robinzon .............................................J9 Robinzon Crosoe................................JO Revolucija na Portugalskem ..........JO Rdeča in bela vrtalca, povest ........JO Rdeča megla ...................................70 Rdeča kokarda_____________________________1J5 Seri an t Diavolo. vez. 1.69 Slovenski fialjivee ..............................40 Slovenski Robinzon, trd. ves. ..........JI5 Stric Tomova koča ....................~..59 Sueški Invalid .................................JS Skozi širno Indijo .........—..............JO Sanjska knjiga, mala ........-—...........69 Sanjska knjiga, velika —......—JO Sanjska knjiga. (Arabska) ------1J0 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca. 1014—1918,........................1 JS Sredozimei. trd. ves. .........................60 broil..............................................-49 Stranote vojne .................................-M Štiri smrti, 4. zv___________________________-25 Smrt pred hišo..........................JS Stanley v Afriki ...............................-M Spomin znanega potovalen -..........1J0 Stritarjeva AntbologSja. broB ........20 Sisto Šesto, povest is Abrucev ........JO Sin medvedjega luvea. Potopisni roman________________ ________________—......30 Študent naj bo, V. zv. -------------—JS Sveta Notburga ......................-.....—15 Splsje, male povesti...........................-29 Stezosledec........................................—49 Sepek Samotarke ........................25 Sveta not ...................—.............JO Svetlobe in aence ..........................l JO Slike —.............................69 Spake, humoreska, trda vez.------.20 SHAKESPEARE V A pELA; Machbet, trdo vez. _______________________J broSirano .........-...................-.....«70 Othelo................. Sen Kresne noči ,70 .70 Gostilne v stari Ljubljani ---------- Grika Mitologija------------------1 GRUNT, roman ..........................1J0 Gusarji --------------------7S Gusar v (bi^dh ...................... Murft (Tolstoj) -------------49 ■H p spita, ves. ------------------- i« h i .t... - - ■ ca neaior^ev BIK .................................-w Hodvika -----------------------JO Hodi časi. Blage dnie, veseloigra .75 (Kmetova) _______________ (1L sv.) —•_______ Jamarske. Grotefko ki Satiro , vezano .. broSirano Na IndUpklh otokih_____________________M Naši ljudje........................................,49 Nekaj iz ruske zgodovina................JS krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov blvfie-ga slovenskega 4>olka ..................1.30 Ob 59 letnici Dr. Jaoeza E. Kreka .-25 Onkraj pragozda--------------------JO Odkritje Aaserike, trdo vezano------.JO mehko vezala ..........................JO Praprečanove zgodbe-----—------------25 Pasti in zanki -------------------------25 Pater Kajetan---------------------------L— Pingvinski otok --------------------------M Povest o sedmih obešenih -----------M Pravica kladiva ..........................JO Pabirki iz Roža (Albrecbt) --------Si Pariikl zlatar — Prikajač. povest WortM Povesti, pesmi v proaf (Baudelaire) trdo vezano ... Po strani,klfbuk P|at zvona ........... Pri stficn_____ Prst božji __________ Patrla, povest 1> Irske junaSke dobo _________________ Prva ljubezen ______ Po gorah In dolinah /pol litra vlpsvea Poslednji jHckikaaee-----------2fl Pravnice JL Alajar Predtržaa^ PraSern in d^ugl svetniki .v gnippfoaa----- Prigodbe čebelice Maje, trda vos Ptleo selivke, trda ves............—7$ Pf^d nevihto Popotniki .... Splošna Knjižnica: Št. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda Izvirna povest, 104 str., briftlrano .................................-.J At. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani ...........................„..» St. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str., brožlrano ..............................-..JO fit. 6. (Novak) Ljuobsoauiost —20 At. 7. Andersonove pripovedko. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 strani, bro«...............25 St. 8. Akt »tov. 112 ---------------75 Stev. 9. 4 Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problesai sodoboe fL'o-zofije, 347 strani, broi. .......--.,19 27. (Fran .Krjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 etr„ bro*...........J55 Št. 20. Tarzan sin opic. trdo ves____1.20 St. 3L Roka roko ...........................JtS St. 32. Živeti _______________________________25 St. 35. (Gaj SalusUj Krlsp) Vojna s Jugu rte, poslov. An t. Dokler. 123 s*rani, broft.______________J9 St. 3d. (Kaaver MeSko) Listki, 144 strani ..05 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ....................................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 5. povesti .................................................Ji 5. sv. trdo vezano. Vinski brat .........59 St. 37. Domače iivali _______________JM. St. 38. Tarzan in svet _______________L— Štev. 39. La Bolteme ....................JO St. 47. Misterij duie ................L— Stev. 48. Tarzaaove živali ............JO Štev. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1J9 St. 50. Siil» De .Graje -..............1.20 Št. 3L Slov. balade in romance.....80 Št. 54. V metežu .................-........1.— St. 55. Namišljeni bolnik .............J9 St. 56. To in onkraj So tie...........J9 S L 58. Glad (Hamsun) ........-.........JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma. I- det.................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, II. det .......-..-— -.4.— St. Cl. i Golar) Bratje In sestro.....75 St. fiJ. Idi jot, I. del (Do*to Jevki JM St. 62. Idijot. II del .....................JO Št. 64. IdUot. III. del ...........-.......JO St. 65. Idijot. IV. del -------------------.9« Vsi 4 deli -------------------------- 3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho sivau-ke, veseloigra ...................-..............45 Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda -Pero i Perka. £r- lice —....«—»—«..,,,.—.....................2J0 6. zv. trdo veza*»o. Vsebuje 10 povesti _____________________________________ ,-59 Tlgrovi zobje .............-— Tik za iranto -.........-....-.< Tatič. (Bevk), trd. ve«.--- Tri Indijanske povesti --------- Tnnel. soc. roman .— Trenutki oddiha .................. Turki pred Dunajem -------------- Tri legende o razpelu, trd. vea. Tisoč In ena noč: I. zvezek ________________........ II. zvezek .III. zvezek ............................ 3 KNJIGE SKUPAJ------- —,1.31 ....1.40 ....2.75 IGRE Beneški trgovec, Igrokas v 5. dejanj .M C j-ran de Bergerac. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..--............................................1,79 Bdela, draina v 4. dej. —...............jM Go»p» z morja, 5. dej___________________75 Lokalna železnica, 3. dej.................JO Jllarta, Semenj r Riclimondu. 4. dejanja ..............................................JO Ob vojski. Igeokaz v fitirih slikah .....30 Tončkove sajne na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ................................ JO R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75 Za križ in svobodo, igrokaž v 5. dejanjih ............................................JS Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 6. IV. dejanj ______ Po 12 letih. 4. dejanja..... Zbirka ljudskih Uer: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Neža. Sanje ___________________ Sv. ..60 .60 JO 1.20 40 C«mmiH«M» JO -Tisoč in ena noč (Rape) ves. mala izdaja ........—„ Lgrabljeni milijonar ------- V krempljih inkvizicije --------------1.38 V robstvu (Matičlč) ________________.1.25 V gorskem zakotju —................JS V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ___________________________——JO 2. del ---------------------------------09 OBA SKUPAJ------------------ll60 Veliki inkvizitor............................ 1-— Vera (Waldova), broš.......36 Vojska n» Salkanu, s slikami .JS Št. 10. (Ivan Albreht). .Jkadroj Ternone, reiljefna karikatura la minulosti. 65 str., bro«.----2S Št. 11. (Pavel Gollal Peterčkove poslednje sanje, boZICna povest St. 14. (Dr. Kari RngliS) Denar, narodno-gospodarpkt apis ik>Mo-venll dr. Albin Ogris. 236 str., broi. __________________________________JO St. 15. Edmond in Jutes de Gon-court, Renee Ifauiterin -------—----49 dt. 46. (J^nka Ba>»ec) Življenje, pesmi, 112 str.. broS. -----1...........45 Št. 17. (Prosper Slarimee) Verno dn|o v vicah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar. 80 stra.----------SO St. 19. (Gerhart^Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v potih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani. broS. —------_J9 Su 20. (Jul. ^ejer) Gompačl in Kemuraaakl, japonski roman, la čeSClne prevel dr. Pran Brada«. 154 strani, hroi. ---------45 6t. 21. (J*riiolib Žolna) Dvanajst kratkočasnth zgodbic, IL, 73 atr. broi.------------------—----------25 , • . J V; , • flt 22. (Toistoji K rentier jeva ŠL 23. (Sopbokieot Antigone, tal na igra, poolov. C. Golar, 00 str. .broBrano St. 24. (E. L. Bulvrer) Ptalednjl dnevi Pompejev, L del, $55 str., ; bro«. __________ fr- 25. PoslaM da«?* ^oapeja. IL del PraOM jadek PrfsejCa ^ Si SO. & Asdrajev) "(Dna mm- sk^poslov. Joriy Vidasar. 82 atr. Vrtnar, (Rabmdranath Tag ore), trdo vezano .75 broSirano —................................. JO Volk spokornlk in drage povesti....1.— trdo vezano-----——.......L25 Vojni, mir ali poganstvo, L sv. _____25 V pustiv jo šla. III. "sv. —..............Jt5 Valentin Vodnika izbrani spisi —20 Vodnik svojemu narodu -------------28 Vodnikova pratika I. 1927 ______59 Vodnikova pratika I. 1928 _______50 Vodniki in preporoU ________ Zmisel smrti ................... Zadnje dnevi nesrečnega kralja---09 Za kruhom, povest___________—-55 Zadnja kmečka vojska_____-75 Zadnja pravda, vea. .......■■■.... ,. -79 13. snopič. Ve«talka. Smrt Marije Device, Marijin otrok..................JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška .deklica* Materin blagoslov ............JO 15. snopič. Turki pr»d Dunajem, Fabjola in Neža .............................~S«J 20. snopič. Sv. : NJEM: Domovini, (Foester) -, ............Jt Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) Četvero in petero raznih glasov ...^..JO Jaz bi rad rudečlh rož. moflti sbor z bariton solom ln priredbo aa dvoepev..................—--------—.21 V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli. sbor ln orkester Izdala Glasbena Matica______71 Dvo pesmi (Prelovec), na moSkl sbor ln bariton solo ——-----29 PESMARICA GLASBENE MATICE I L Pesmarica, uredil Hubad ...JJ| 2. Koroške alovenake narodne pesmi (SvlkarSič) 1. Z. in S. vv. skupaj —.—..........-.....L-J HALE PESMARICE: Si. 1. Srbske narodne himne ______IS Št. la. Sto čutiš, Srbine tnžnl ____II Št. 10. Na planine -........- II Št. IL Zvečer ...................................II Št. 12. Vasovalec ...................—...11 Št. 13. Podoknica ...............II Slavček. zbirka šolskih pesmi — Med red) ..................................-....JI Lira, srednješolska, 1. ln 2. svezek po JO Troglasni mladinski zbor primeren za trogln^en ženski ali moiki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L«l Mešani in mo&ki zbori (AijaS) f=* 3. zvezek: I'salm 118; TI veaelo poj; Na dsn; Divna noč .........>41 6. ZTežek : Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go* sjKMla ; Občutki; Geslo ...............-4| 7. zvezek: Slnrček; Zaostali ptlfl; Domorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .49 8. zvezek: TI osrečiti jo hott (me-fian zbor) ; Prijatelji in sen-ra (mesnn zt>or >; Stoji, solnčlro stoj ; Kinctski lil.šl .....................^41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ..........—.......................1.— 12. Tantum Ergo (Premrl) ............JO Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) .............................-SO 12 Pange il.ngua Tautum Ergo Ge- nitori. (Focrster)....................-...JO IZ Pani;e Lingna Tantum Ergo Geni t Or i (Gerldči .............................. M Hvalite Gospoda v njegovih svet* nikib, 20 pesmi na čast svetni* kom (Premrl) ..............................49 10 obhajilnih in 2 v Častpresv. Srcu Jezusovemu ((.rum) ___________J| Missa in honorem St. Josephl — (Pogaehniki ...................................-H Ryrie .......................................^---.-00 K svetemu Reenjemu telesu —» (Foerster) ................................H Sv. Nikolaj Zgodovina o nevidnem človek« Zmaj Is Bosno__________ , 1> Življenje slov. trplim, Ubijal spial ▲leiovec, 3. ar, Anpaj Zlatokopl ________________ Ženini naše Koprnele Zmote in konec fdfc Pavlo Zbirka narodnih L del ________ II. del ______ JM PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide ......................JO broširano ...........................-........JO Azazel, trdo vez................................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi sob, trda vez —...........40 Kragnljčki (Utva) ...............................65 trdo vezano .............—................80 Moje obzorje, (Gangl) —...............1.25 Narcis (Gruden), broS......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slntne (Albreht), broft.....................20 Pohorske poti (Olaser). broš. ..........JO Oton Zr ,-.t»eič: - Sto ugank —......................-.-............JO Vijolica. Pesmi za mladost ............JO Zvončki. Zbirka pesni j za sloven* ako mladino. Trdo rezano.....—...JO Zlaterog. pravljice, trda vea _______00 PESMI Z NOTAMI note za klavir (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 sveskorv. Vsak zvezek po -------JO 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO NQVE PSBIfl s sprrmljevanjem klavirja Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek -..r................................10 11. svesek ___________________________75 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranja na citrab, 4 zvezki .......................JM Buri prideio. koračnica .....................JO NOTE za TAMBURICE Znamenje štirih (Doyle) Zgodovinske aaekdote — Z ognjem in Zločin in kasen: I. In IL sveaek Zgodbo Napol vezana „. Zlati ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. sv. Vojnem! r pil 2. zv. Hudo breadne povesil S. zv. Vi 4. sv. Poveatl la sliko -......... i. sv. fllndiut ssi ks. - Nd Slovenske narodne pesmi sa raški zbor in petje (Bajuk) ....LSI Bom M na planince. Podpori slov. narodnih pcaini (Bajuk) ---------L—» Na Gorenjskem je fletno ...............L—< RAZGLEDNICE Newyorikr, KazilCne, ducat ........-.-41 Velikonočne, boiične in novoletno ducat ..........................-................-...41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ....................M posamezne po _____________ ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moO nim papirju o platnenimi pregibi ..............................................7J0 Pokrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina _________—______.JI Slovenske Gorice, dravske ptujsko polje ........—--------It Ljubljanske in mariborsko oblasti M Pohorje. Kozjak--------—M -40 Prekmurje in Mednmurjo Canada _____________________ Pomladanski odamvi. II. ov........43 Ammiftka slovenska Ura(Hoimar) Orlofske himno (Vodopivec)----U0 10 In (Adamič) MOŠKI ZBOR Trije moSkl zbori (Pav«C) e> Izdala Glasbena Matica__ Narodna nagrolmica (Pavčlč) -Gorski odmevi (Labarnar 2. sv. .-45 ---40 .....J5 DVOGLASNO: NaM himni UtSANI IL ov. (£«hanmr) JO Triia amAmd «ML taftala Glaski • r. HsUUIIfl!p; !' I-.'WSjy" * • P^o• • Združenih driav, veliki Mali ______ Nova Evropa Zemljevidi: Alabama. Arkanaaa, Arizooa, ' j Colorado, Kansas, Kentucky H Tennessee, Oklahoma, Indtam, Montana, Mississippi, Wasting* - ton. Wyoming, vaakl po----------~Ji Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. Wool Virginia, Ohio, Nfw York — Virginia, Okie. Nov York vaakl po_________.01 Naročilom je pmoUti denar, bo dial v gotovini, Money Order «9 poštne znamke po 1 ali 2 centa. 0f poftljete gotovino, (ekomand&rajtt pismo. Ne naročajte knjig, katerih m d cenika. Knjige postuamo pootnlne proet«, "GUAE NARODA« % jb • * $ m*i V r".*-.. NEW Y6KK, THUS5DAY, AH OUST 31, 1983 LAIOBST oonn Di2Lt tlQ. I 4 ■ I Ml. II I MAK SO ŠNUDERL: Xi. ni pomote! Ta. v čigar fepn našli tole okrvarlieno pismo .sem v resnici jaz. Jožef Čelan. centralni blagajnik državnih zavodov. Tudi nesreče s pištolo ni. Ustrelil sem se namenoma. In da ne ho dvcimov: nisem bil zmešan, ampak tako jasne in čiste pameti, kakor i- ne več vsa ta zadnja leta. Tudi v odkritosrčnost tega pisma ne dvomite! To je tako moj« resnična pidoba. kakor je brez hinavstva pivi krik novorojenčka. Senzacija! Pa to je beseda za plitko množico, ki ne |>ozna jedra, dna in vročuih zvez, pa se vznemiri ob površnem pojavu. Zato ni senzacija, da se j*> nenadno ustrelil Jožef Čelan. splošno znana osebnost v mestu in v vseh krogih priljubljeni dmiiabnik. predsednik zveze pevskih zborov v oblasti, dirigent orkestra državnih nameščencev. odbornik planincev in Športnikov, načelnik zadruge "Pomagaj si sam" itd. itd. in centralni blagajnik v državni >lnžbi. skozi čigar roke je teklo mesečno najmanj sedem milijonov, pravi zlati velrtolc. Kajti taka osebnost"se"tab-ko ustreli ali pa ue — kakor vsak drugi, ki uima nikakšnih javnih služb in ki ni tituler dvomljivih narodno - prosvetno - ali gospodarsko važnih ustanov. Služba in stična "častna mesta'* imajo namreč pri odločitvi za biti ali ne-biti tako malo besede kakor lanwko vreme. Obleka odene telo. ki zato pod njo niti za las ni drugačno, kakor ni obraz, če mu nadeueš krinko. • . In duša je od svojega pravira ona prvina in prvobitna funkcija, ki so mu takale udejstvovanja toliko ko vodi struga; naj se te vije še tako krivenčasto. voda otane voda. Gre le za to. da sc je ustrelil Jožef Čelan. človek. Kaj pa je tu še senzacije? Tudi to ni senzacija, da je ta človek javnosti in širokega zaupanja poneveril v svoji državni blagajni tristo tiioč. kar mu je bil menda neposredni motiv dejanja. POSLEDNJE PISMO gromne kose mesa in lizali kri. Tvlja. sestanek. družabna prireditev gri so z nekako podvitimi pogledi kaj. Saj so me povfcod volili, na-nthali z glavo sem ter t je in Se v ravnost s silo h Človek mojega ugle-rešetki vs*ak hip bili pripravljeni f'a- položaja in ambicij ni inogel za naskok na ljudi, ki so stali predo odreči in potem hoditi < je v ogu kletko. Psi so — saj lahko ugane-J>D zakrpani obleki, ni mogel te: kosti so glodali in vrteli repo.piti vode ali zastonjkati pri dru-pod bičem gospodarja. Kih- Nekajkrat je bila v rodbini V tistem času je bil primanjkljaj v moji centralni blagajni že znaten bolezen in jaz sem ljubil svoje tri preveč, da bi bil mogel opustiti vso in moral sem spretno voditi komi-l°n" pt'moe in nego. ki jo je terja *ije po iiapačuih postavkah. A Jn cirkus in njegov zverinjak sta mi bila pravo razodetje. Zakaj tedaj sem že tipal iz srojih tegob in iskal notranjih opravičeb; kaj sem jih našel, d« jih spet sa vržem s trpljenjem. ki je bilo večje ko veselje, d« sem jih našel! Na primer: družba s svojo konvencionalno lažjo — okolje zloSntfva; deterministična teorija, da je človek to. kar mora biti kot rezultanta nevidnih sil ; država. ki beraško plačuje, družba, ki je terjala mojo osehfc. a mi ni dala sredstev, da se izaittni v nji: ta iu oni vzgled, ti in ti nasveti itd. itd. V teh zvereh pa je bilo o-čitno ko na dlani: V cirkusu kažejo. kaj " znajo;" v- >žfv¥rinjark"u "so pa to. kar so. zveri: opice, psi itd. Ali človek res niti toliko ne zmore k<« takale, zver.' Kajti človek jc veduo v cirkusu in nikoli v rve-ri- Vsega tega pa nisem napisal v opravičijo, da bi se vam delal boljšega kot sem. Ne, vas sem pokazal slabše, kot se delate. Ako kedo od vas še ni storil zločina, (menda ga je že vsak. a dokler še ni očiten, ni krščen nanj) je imel pač srečo, da aj bilo potrebe, nevarnosti ali iz-kušnjave. ki bi mu bila potegnila umetni skal p z lobanje. Zdaj sem ranil vaše samoljubje in zdaj bo rekel oni, ki me ni razumel, da sem nor in mi bo naročil cerkven pogreto. Oni pa, ki dobro ve, kaj sem mislil, poreče zaničlji-vo: Ej, gospod Jožef Čelan. vi ni-!*te imeli poguma, iz svoje filozofije potegniti }>osled njega zaključka ! Kajti, kaj je ena številka na programu cirkusa več ali manj? Vaša obsodba vendar ni nič drugega! Zakaj ste se tedaj počili radi borih tristotisoč? Tudi ta zaključek sem sklenil. Kakšen smisel pa bi imela obsodba in kazen za to in tako moje dejanje.' Tiger bi bil tepen, ker liže kri in neče skakati skozi kroge. Ali ni pri tem kazen spet le cirkus? A ta bi bil preveč občuten in po-slediee bi bile ne zame. a za moje tri prehude. Izgu'bil bi službo, žena pokojnino, po prestani kazni bi ne ne našel več zaposlitve, premoženja nimam. Kaj, kaj t>i moji o-troci .'.... Ali ni zarto bolje, da sc izognem sodbi in s tem rešim ženi pokojnino? Xe. ne. to ni možatost, plemenitost, niti junaštvo ali kaj. To je spet čisto navaden izraz ka-nalie, strahopetnost. strah pred življenjem, bojazen pred negotovo bodočnostjo. Sicer je pa vsak samo la moja skrb. Okoli mene so vsi lepo oblečeni, v družbi naročajo vino za omizje, včasih celo šampanjca in gledajo z nasmeškom na oguljen-ca, ki se v zadregi smehlja, ima prazen žep in si še ust ne upa odpreti, čeprav* je n. pr. profesor. Jaz pa stojim v Kredi z vsem sijajem svojih zmožnosti, priljubljenosti in hotenja — kako? Pri tem pa tečejo mesei- za mesecem vsa leta skozi mo.ie roke milijoni, toliko, da mora izgubiti človek razsodnost in smisel za skromnost in štedljivost, zmožnost oceniti vrednost denarja, in da se mu vse razmerje med ceno in blagom premakne v silno perspektivo. Toliko, da en sam* tisoč že nf ver 'izračun fjiv-T>dstotn i delec vsega da tega veletoka — in'mor v bistvu figavo dejanje. Toda je že isto ko nič. To vzeti, pa zamašiti tako občutne vrzeli, se že naposled ne občuti več kot zlo, kakor lijaku, pa se sam napram sebi na I bi ne bilo zlo. ko bi-človek bolni-skrivaj v \-sej intimnosti raje ska- W UMI je edini lek sveži zrak. s če skozi krog. ko pa stopi za rešet-! prazno pestjo hlastali peščico te?a ko! | zraka izpred usteu. Zlati veletok o- Jaz dokazujem po sebi...Če je bil toP' človeku eirvstva. mu prestavi kedo vzer človeka in do vseh kore- P«jm« raztegne vo>t, dokler ne ninic pošten, sem bil jaz. Saj to' izgub elasticitete. Kako ne. kajpa- vi vtji vewte. A ne veste morda vsi. da sem bil tudi sijajno vzgojen; tnoja mladost je bila pravcata kultura. Ni sledu o obremenjenosti ali kakšni psihopatiji. Bil sem tip telesno iu duševno zdravega, z vso sodobno kulturo profinjeuega človeka. športnika in duševnega teka. Saj že moie stališče v javnosti to potrjuje. Kakšna moja klavirska skladba se še .vedno najde na programih, o mojih govorih mi ni tre- da. ko je pa vsa ta elastika, vsi pojmi. vsa čuvstva le pribor moža — Vahima iz Mporore! Zakaj ne menjajo ljudi pri blagajni? Zato je tekom let ta fclati veletok spral. kar je bilo na človeka Jqivfa Čelana obešenega, in ga počasi spravil v z ver in jak. Doživel sem silno prečiščen je. razodetje, spoznanje, ki bi mu nobeden človek na zaupaJ. da ni njegova lastna tragedija strahovit in neizpodbiten dokaz. Doživel sem posfopo- ba izgubljati besed, moji ičlanki Kajti — in odpustite mi besedo po' kritiki in eseji so imeli ugled in ma odpadanje inimetnieene navla-paragrafu kredne konvecionalne priznanje, v službi sami pa je bil ke človeka in njegovo dovajanje v milosti: de mortuis nil nisi bene! — ta zločin je odkrito dejanje, najodkritosrčnejše in tako strašno dosledno, kakor je veja naturen iz-rastek drevesa: to dejanje je pra-pristen izraz človeštva ! Žalostno, da položaj centralnega blagainika ua- grada za izredno sj>osobnega in vestnega uradnika. Skratka, bil sem tedaj po evrop-sko-kulturna prav tako ošemljen. kot je po afriško — zamorsko kak spozna to človek šele tedaj, ko ž^jčrn poglavar — Vahima iz Mporo-leži pred njim ua mizi nabita pi-1 ra s perjanico na glavi, obroči v stola in je v*a njegova skrivnost; u^rli. nosnicah in ustnicah, pe-pogreznjena le še v temo male, 'o-|fttro tetoviran od vseh strani, s krogle odprtine cevi. Zadnjič sem bil v cirkusu in sem gledal opice, ki so umetno oponašale človeka. Celo levi so se poslušno jklauiili po atolih in tigrri so skakali skoz;i obroč. Psi ho takore-koč po človeško z znaki odgovarjali. Bilo je res prav lepo. mikavno in veselo. Dnigi dan sem Sel v zve. rinjak in sem ta spet videl vse te opice. teve. tigre in učene pse. A od njihovih človeikih lastnostih ni bilo «ledu. Opice so bile tako nemarne — skratka, pač opiee, da sem se obrnil proč. Levi ho leže med sprednjima šapama držali o- "3? v eI:.-« i.«. ¥ Poziv! Isdajanjs lists je ▼ irsil t velikimi sirotki go Jih Je, ki so ra*i sk- bih rs tsko deti, d* bo nss naprositi« ds jib sšto naj ps orni, kstsrfm jfs mogočo, poravnajo ns-roislBo totao. m—m paradno gorjačo. fetišem. Čarobnim plaščem, ščitom, nožem na drogu, bisernimi okrasri itd. itd. In oba. jaz in moj prijatelj ( iz Mporora bi si bila na las podobna, ko bi naju razŠemili. Ostalo bi namreč od naju vrhu telesa le še to. kar je funkcionalnega v naju. bodi to duša s svojim izvestnini. prirodno-prvobitnim nagonom ali kar že? In tu smo. Pri zvereh namreč v zverinjakit. Km bi ne 'bil tako pro-kleto stralu>i>eten in podel, bi re kel. da je človek »zver. A tako jc bolj pravilno reči. da je hudoben. Ne satanski, to ima ze zanimivo poanto. Ampak hndoben v onem o-gabnem. zahrhtnem, hlnav»kem, ve-rolomnem. perfidnem, nagmwnem pomenu,. pred katerim je še Siiv-lock gentleman. Še beseda hudoben je premila. Najbolje se reče kana-lia. Kajti čim »e umije s človeka vsa navlaka eivilizacije — kakor pri poglavarja 'Vahni4e mi je zdelo arena, ves svet šotor \z jambori, vsa dejanja človeka številke programa, vsi jKigovori dovtipu vsi ljudje klovni ali zveri, ves smisel vsega prevara in zmota v en cilj. varati človeka o življenju.! Meni ni bilo več obstanka nikjer. Zadnjič sem videl svojega otroka, kako je klečal v posteljici s sklenjenimi ročicami in molil k angelu varuhu. Zabolelo me je tako strašno, da bi bil za-vpil; zakril sem si oči in zbežal iz sobe. To spoznanje nositi in naše življenje živeti ni mogoče obenem. Odslej me vsak korak spomni na rešetko in zverinjak in vse človeško delo na bedno, katastrofalno tragedijo — rn bojim se blaznosti..-J»z se sploh nisem ustrelil zaradi teh tristotisoč! Jaz na nje se mislil nisem! Jaz sem se ustrelil zavoljo spoznanja ! Zdaj mi je pa nerodno, da sem zapisal besedo strah. Ka4cor da bi ga bit poklical, je vstopil v sobo skozi zaklenjena vrata, izdaj je tu, tiči mi v vseh udih in stresa me. da mi ne gre več beseda gladko izpod peresa. Človeku je dosti lažje videti in uspešno napadati sovražnika pred njim. Zdaj seni se zme-del in ne morem odvrniti pogleda od onega temnega kroga v cevi. ko da tam sedi moj sovražnik, stran. VNUKINJA PISATELJA TURGENJEVA si Njegov rahel opomin. A za naju je prepozno — Zakaj T..... Ti si neskončno usmi- 1Jen! /" i '' Jae ubogi grešnik še i z povem Bogu Vsemogočnemu—in—in—'' Zastonj! Saj sem rekel% ne Bliža ne petdesetletnica smrti gre! Dvajset let nisem tega molil, j ruskega pisatelja Turgenjeva. av- ne znam! 4'Verujem v Boga Očeta. Vsega-mogočnega Stvarnika nebes in zemlje, Jezusa Kristusa. Sina Njegovega. ki je — šfl od nas — sedi na desnici — bil spočet — ki je v nebf*ih — posvečeno bodi Tvoje ime — in-- Pah! S Teboj govoriti ne znam.... Prepozno — je vse zajilonj — Strah je tu. Le pištolina cev vsiljivo govori in me vleče nase. da hi odprl vrata iz rešetke tega zve— rinj — VA2LNO ZA NAROČNIKE torja nesmrtnih "Lovčevih zapiskov' in zelo znanih romanov v ruskem slovstvu. Turgenjev je bil znan zapacbijak -in posredovalec med rusko kulturo in zapadno civilizacijo. zato ni čudno, da se tudi Francozi pripravljajo na ^O-letnieo pisatelja otrkal na vrata lijnega stanovanja v «Vtr-tem nadstropju. Po vtisu, ki ga napravlja dama. ne bi nihče sodil. da se pretaka po njenih žilah ruska kri. In vendar je to dejstvo. kakor je dcj.stovo tudi to. da ne ume niti besedice ruski. Obraz pa ima čisto slovanske poteze iu oči. iz katerih sije ruska duša. Piše se Jeanne Turgenjev. Dama brani v svoji sprejomni-ci vrsto portretov in drujrib E OH A V TROKLETSTVO LJUBEZNI'' je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem. CENA $1.35 (2 KNJIGI) x V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. llll^J^llIlllllllllllll^l^lllili^.lIliii^jSvjiillllljJ Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dtu-ga dan in tretja pa leio. Zadnje opomine in račune smo razpo- j minkov na svojega deda. Med dru- i SPANJE V VROČIH NOČEH < Važno za potovanje. Kdor je. namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebnot da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vdm thmotemo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovaHfa udobno hitro. Zato te eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, hodili prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ea najmanjše stroške. Nedržavtjani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PEMilT, trpi najmanj en mesec. PiHte AoreJ Jako j ta brezpla&na navodila t« zagotavljamo Vai^/^m'tolte poceni in udobno poidvali. 3LOVENIC PUfel TRAVEL BUS&AU 216 West 18th Street New Yark, N. Y. .'yaw™. 1 CO. slali zn Xovo letn in ker bi želeli, da nam prihranile toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročn-vo pravočasno poravnavi Pošljile jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov* kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tud\ druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LmOshin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bay ok INDIANA: Indianapolis, Louis Bunich ILLINOIS: Aurora. Mary Butcliar Chicago. J. Bevčlč. J. Lukanfcti Cicero, J. Fab bin (Chicago. Cicero in Illinois) Juliet, Mary Bambich, Joseph Hro-vat La Halle, J. Speiich Muscoutab, Frank Angustin North Chicago. Jože Zelene KANSAS: Glrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvec Steyer. J. Cerne (za Fenna.. W. Va. in Mil.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stolar MINNESOTA: Chisbolm, Frank Goože Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth. Lou's CionŽe Gillkert. Louis Vessel Hlbblng. John Povfie ^ Virginia. Frank Hrvaticb MONTANA: Roundoit M. M. Pun inn Washoe, L. Chauipa NEBHASKA: Omaha. P. ffroderick NEW YORK: tiowandu. Karl Stmlsha Little Falls. Frank Klasle OHIO: Barberton. John Balant. Joe HiU Frank Troha - Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-linger. Jacob Resulk. Johu Slaouib Enelifl, F. Bajt Oirari. Antoi»i kmalu in hitro zaspi. Poleti pa Mark Antokol.ski. Original tejra popr>ja je v muzeju v L.ienmjrra-du. edina kopija pa je la^t pisateljeve vnukinje. Dalje .re tu sli- ka Turgenjeva. ki jo je izročil materi svoje vnukinje s posvetilom dva meseca pred smrtjo. ui vsem dano. da bi mogli stanovati v hladnih prostorih, ki jih tudi ni mojjoče ohladiti, kakor cesto j priporočajo liigieniki. Vročina pa Mati p^at^fjeve vnukinje ,ie bi-. izključuje spanje v firvj vrs>ti zala hči baje krasne ruske tlaean- tacli tejra, ker žene kri v glavo, ke in je šivala obleke na domu Treba je poskrbeti, da preusmeri-Turprenjeva. Turgenjev jo je pri- m o kri iz prlave v ude. pred vsem v znal in adoptira! 4er jo spravil v n0qre. Zat<» je v vročih nočeh pri-Pariz. kjer se je šolala s 'hčerami poročljiva hladna kopel za noge. pisateljevih prijateljic v Franci- za to ko|M-l vzamemo najprej mia-ji. Ko je bil Turgenjev še živ. .sc -.no votlo kateri j.rilivam > ]H>lago-je omožila z nekim francoskim ina mrzJe vode Ta ko,lP| uaj traja tri!o\ieem. od katerejra pa se je po- m;nut praksa kaže. da je zneje ločila. Od njenih otrok živi skoraj ve<[no ,ls{)(^na. samo vnukinja Jeanna. ki se ko-( K(lf>r pa ŠP bolj poSpešiti maj še spooninja svojega deda. \ e dobr<> spailjr naj np zaključi z I pa dobro, da si je Turgenjev zi- l|QŽno kopeljo ampak na^ položl valuto dopisoval zaijeno materjo. joke do ,gkti y mrz,o yodo ki jo je imel zelo rad. Pusma^ ki loWje lrf.jo roke v hladni vodi jih je bil pisal, hrani Je«nna Tur- ^ je u-inek ^ ^ Pro. gen jeva z največjim .spoštovanjem ^^ 'f kflkor v pr,.em pH. m jih bo poavoji smrti izročila mer|l der^t minnt. kakšnemu francoskemu ali ruske-, . . . , .. I Pripomniti velja končno, da oi jitjorali nervozni ljudje, ki težko I zaspijo. paziti tudi na to. kaj in I kdaj jedo. preden ležejo k počitku. eŽhxlea si nikakor ne .smejo pre-obremenjevati. Na.pnanj tri ure pred spanjem naj ne povžijejo ni-česar. kajti polni želodec odganja spanje. P«»sebno pa si je treba zapomniti. da ne bi smeli nespecniki v/i vati nobenega alkohola. 8 tem naravnost ubijajo svojo živčno krepeino. Ki>gar pred spanjem žeja. naj popije časo hladne citrona-! de. ki jo priporočajo liigieniki koi sredstvo za dobro spanje. Kdor pa ima le količkaj dobre volje, si bo znal tudi sicer pomagati sam. mu muzeju. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. ADVERTISE in "GLAS NARODA' Vttk Jo prejel. V PRAV A^ GL AJ3 NAJROVA'U Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN LAI lAIOOr NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 31, 1933 THS LARGEST BLOTCH* DAILY tetJ.fl.fi «s?REGINA Roman iz : življenja: ZA "OLAS NARODA** PRIREDIL I. H. Naši v Ameriki 19 Odkrito povedano, za v*e to se nisem ninopro zmenil, kajti od brata .se mi je zdelo nesramno in brezsrčno, ako je z očetom »rovoril o njegovi smrti. Najbrže .s«-m bil vedno bolj mirne krvi. drugače pri vaeh teh mučnih razmerah ne bi bil ohranil dobrega razpoloženja, s katerim sem tolažil svojo mater. Mnogo več mi je bilo mar za ponija, katerega .sem smel jahati, kot za oboje posestvo. Ako bi mi bil takTat Kurt r- kel: Ako mi odstopiš vso svojo doto. bom prenehal s sovraštvom do tvoje matere in do tebe. takoj bi bil privolil, kajti pod brezsrčnim postopanjem inojepa polbrata sem mnogo trpel zla-Hti še, ker sem videl, da me hoče poniževati. Mojo mater pa je zelo žalilo, da me je hotel oče tako oškodovati in ker je bil proti meni vedno nepj-iiazen. In nekega dne nm to itidi pove popolnoma mirna. Toda oče se raztojroti in divje za kriči nad njo: — Xikar no bodite tako požrešni; dobili boste polna usta. Smrtno hloda ;rre moja mati rz sobe; oče nekaj časa jrleda z.i lijo nekoliko potrt in negotov, tedaj pa .se zasmeje moj brat in pravi: — <">če, sedaj si enkrat jatsno videl, kako koma i čakajo na tvojo dedščino. .Taz sem bil rde<" od jeze. skočim na noge in mu zakliccm: — Sram te bodi. ako tukaj kdo težko čaka na dndščino. tedaj moja mati prav gotovo ni. Brat me prime za vrat. me pelje do vrat. jih odpre in me vrže ven. — Ven s takim poba'inom. Nikar se tukaj tako ne širokousti. ker za to nimaš nikake pravice, veš. prav noben"- pravice! . , , „ , , T, . . , , . ... ... i'amt.'i.. ki .sta sodelovala Proseče pogledam očeta, pa se obrne. Kaj je brat mislil s svoji- . . . . . ... , ., . . I ru {Jeorgeja Karla mi besedami, nisem razumel, toda prav gotovo so bile v zvezi z njegovo nesramnostjo. Škripal som t zobmi in bilo me je sram. da sem bil še premlad, da bi mogel ščititi svojo mater. Moja mati ni nikdar več govorila z očetom o tej zadevi, toda vedno bolj je bila potrta in žalostna in le malokdaj .se mi je posrečilo r*.vabiti na njene ustnice kak nasmeh. Zatoin sem bil še mnogokrat priča, da je oče žalil mater. Vedno je molčala toda njene oči ko bi'e vedno tako 'žalostne, da *c mi je obrnilo srce. In v moji duši je bila zato velika joza na očeta. Kar je prizadel materi, mi je bilo hujše, kot njegovo hladno in robato obnašanje proto meni. medtem ko je Kurta oboževal. Kurt je očeta vedno bolj odtujeval od naju in Kurtove oči so se pojrosto zmagoslavno obračale na naju. kadar smo sedeli pri mizi. In čim bolj nama bil oče odtujen, tem bolj sva bila navezan« eden na drugega. Sama sva .se tolažila, ko je oče postajal vedno bolj trTI proti nama. V onem času je zdravnik dojrnal. da ima mati srčno napako in je stavil -zahtevo, da mora biti varna pred vsakim nemirom in razburjenjem. Zaradi njo srm bil v velikih skrbeh in celo v očeh svojega očeta sem videl -znake skrbi. Toda Kurt ga je povlekel za seboj in mu je prigovarjal in od t . daj -naprej .se je oče komaj zanimal za materino boler- n. In če mi je brat povzročil še toliko ihudega. proti njemu ne bi hotel biti krivičen — toda nisem se »mogel otresti občutka, da je "\edno gledal na to. da bi mater prestrašil in razburil. V*xlno in vedno jo je pla'rl z vsakovrstnimi razburljivimi vestmi, o katerih »smo se pozneje prepričali, da so lažnjive. Enkrat sem 0pa7.il. kako se je »planil za njen hrbet, ko .se je Lzprehajala po malem parku ob jezeru in kako je naenkrat oddal nekaj strelov na vrabce. t:iko da se je moja ubojra mati »Ho prestrašila. Drugič je pridirjal s svojim konjem tako blizu nje. da se je pred konjskilmi kopiti r-šila samo s .skokom čez jarek. Pozneje se je izgovarjal, da sp'niu je konj splašil, toda je bil tako irboren jahač, da to ni bilo verjetno, zla.sti še ne, ker j0- takoj nato konja z lahkoto vstavil. Xa videz so bili to samo slučaji in Kurt se .ie pozneje vedno oprostil z veliko ljubeanjivostjo. katere drugače do nas ni nikdar kazal. Mati in iaz se nisva nikdar o tem razsovarjala. toda oba sva vod-ela. da je Kurt skušal mojo mater na zloben način prestrašiti. i Kurt tudi pri naših ljudeh ni bil priljuhlien; visi so se ib m o ,ie matere in ko so pornrli. je ostala pri materi, ki se je kmalu po smrti svojih starišev poročila z mojim očetom. Kristina jr bila že tedaj stara kakih štirideset let in je bila zelo naklonjena materi. Zelo sem bil vesel, da je bila ta i.vesta in zanesljiva ženska pri moji materi. Kristina je spala v sobi poleg materine spalnice in ivrata med sobama so bila ponoči vedno odprta, tako da je morala mati samo poklicati, ako i:> hotela imeti Kristino pri sebi. Tudi men- je imela Kristina zelo rada. Ob počitnicah sem bilo skoro vedno pfi materi in vedno sem bil hvaležen usodi, da sem jo našel še živo. Priznati pa moram, da sem se v Halle veselil svojega mladega življenja in sem živel precej lahkomišljeno. Na-tzelie temu. da mi je oče pošiljal vedno dovolj denaria in pri tem ni bi Lnikdar skop. sem se vendar počutil mal<» prev-č sina bogete-ra očeta in sem živel zelo potratno. In tako je prišlo, da sem moral očetu priznati, da sem napravil dva tisoč mark dolga. Za na-?e razmere ni bila visoka vsota, toda za mene je vendar bila nesreča, ker je tudi tedaj bil Kurt v očetovi družbi. (Dalje prihodnjič.) I f ■ ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Xa kandidatskih listah za mestne .primarne volitve v Clevelaindu ki ibodo 3. oktobra, je deset slovenskih kandidatov in sicer dva l odni'ka: John L. Mihelich in F. •I. Laursche. p"t za council mana v 23. ward i: John M. Novak, Pr. Mervar. Win. A. Vidmar. Jos. A. Križmar in AV.m. .]. Kemnick ter trije 7.H councilmana v 32. wardi (C*olliuwora-na. ki jc zvesto stal ob njej. John Fess in Edjward Veselko, češka pri umo-pričala za RAZKRINKANA NAKANA JOŽETA LOMBARJA Lom bar je domala zopet na- Nato se je skrival v nedeljo in v pravil ivelikanski prevrat in ko- ponedeljek spet iv Ljubljani, zve-medijo. Odporni in neugnani zlo- čer pa se je„ odpeljal k svojim činec, morilec bosanskega trgov- staršem v vas Radno nad Krškim, ca s staro obleko Smaila Vojni-1 Domov je prišel precej posvalj-koviča v Kosezah, tudi v kaznil-ikan. zato je izročil obleko vaške-nici v Mariboru ne da miru. Ne-lniu krojaču, da mu jo očisti in kaj časa je bil navidezno miren, zlika. Bil pa je silno nepreviden, kmalu pa je pričel snovati nove kajti pozabil je v notranjem ž«>-načrte iza osvoboditev. In kmalu pu 2000 Din bankqveev. Krojaču je bil na delu. {je bila stvar takoj sumljiva. K r V mariborski moški kaznilnici prestaja 20-letno ječo tudi morilec mengeškega nadžupnika Frana Kušarja. starejši mladoletnik Ivan Lakner. Širši javnosti jc znano, kako je bil izvršen ta grozoviti irmor. V noči na 14. februarja leta 1931 se je splazil te-j daj brezposelni. kiwiiaj 19-letnii je seveda vea so končali. se jc splazil v .sprednje pr«»-store in v župnikovo pisarno, kjer je pričel delati na blagajni in v omarah. Pobral knjižic in velik« jc vec vsoto anilnih Ukih i «>nn.riM J znava hra tlcna.rja radi -tega. ker ga kot stare;« ga mladoletnika niso mogli obsoditi po zakonu na večjo kazen, tudi če bi imel na duši .:e kopiiro r«»par-iimorov Lombar je dob"r po-lec zakona in vseh mojročih Župnik jc na,vagino po večerji še|"knifor". Takoj si jc zamislil ra-kaj delal. Ko prišel v sobo in i finiran -načrt in se oklenil Lak stopil v arhiv, ki mu jc .služil tu-'n,'ri* kakor polip svoje žrtve. V di kot spalnica, je naenkrat za- . kaznilnici. k.;er vlada strojr red in gU^lal pred seboj tujega človeka.! n® meistu največja previdni«st. . . , . . . ..... Takrait se je odi«?ral na prafru c-! j'' pri svoii spretnosti vendarle državo, bosta (dojena prihodnji bph ^ krvay , akm.r je naiel priliko na sprehodih in v sunil župnika z nožem in mu bli- i sličnih primerih, da, .b* opozori' skovito zadal v -likc^ rano pod I^auknerja s pomočjo Ust brado, mu prerezal žilo in «ra na-1 kov. V kratkih dneh se je ravvi'i-to jvrgel. da jc padel poleg peči1 prav živahna korespondenca. mcsce. KATOLIŠKI DUHOVNIK POVELIČUJE HITLERJA Na zhorovanjji narmlnih socialistov v Wuerzbnrgu je govoril tudi član stranke župnik dr. J. Klein, ki jc izjavil med dru m a i !a- Vojnikoviča. češ. da itak n more biti kot starejši .mladoletnik obsojen na večjo kazen. Lakner res ni dal rL>ljrt» prositi tri jc pristal pa njeprovo ponudbo pod obljubo, da mu bo. ko bo prost. pošiljal denar in razne druir" do brote in da bo vobče čimbolj >kr-bel zanj v \-sakem .i>ogk>du. T«V> je tf>rcj bil Lakner takoj pri volji ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" ]>reko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cberbourga "BERENGARIA" pr. Clierbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 5. septembra: 23. septembra 9. septembra 20. septembra 9. septembra 23. septembra 16. septembra 2. septembra 30. septembra $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 6. septembra . $102.34 $182.00 13. septembra 21. septembra HAMBURG-AMERICAN LINE: "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA .. $ 91.73 $171.50 "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cberbourga "BREMEN" preko Cberbourga 9. septembra 26. septembra 16. septembra $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. ; PIŠITE ŠE DANEg NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. ■n SLOVENIC PUBLISHING CO. v TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW YORK, H. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA' PO-TC VANJE '■■■■■»iiwIIIHIiii il.LiUllJiJIHIlll||HHIInm;KiimiIimnifn rmn? djLMjZs 1TA L! A— CO S U LI CH V SLOVENIJO PO SOl.NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO ALI TRST VELIKE RAZKOŠNE LADJE Najtiitrejia ekapreana vožnja do SLOVENIJE po Sredo- dozemskem morju. Conte oi SAVOIA ..2. sep. R E X .............. 16. »ep. r irektne 2ftoxnlCkr iz Oenove. 1'oinike l.o >rej»'l zastopnik družbe t»*r Jh Ikj pravočasno »pr^iiill na hitre hrzi.v iik«.-. vnzt ie v Slovenijo Direktna »iužba do TRSTA VULCANIA .. 9. septembra SATURNIA .. 23. septembra DruRu (Mlp!utju: Augustus 7. okt.; Augustus 12. ri5v., Augustus 28. oe;. Krasni prostori — Izvrstna ki hinja. Vj>ra&.j kalero»;ak..»i uKcuta ali ua v uradu r ALI A.V LINE State St. ibitrct-i Lrinhar,;u. Z.ito jva j«' jm)-ireboval podrobnmsti «> izvršeii in umoril Vojnikoviea. »la bi pri moobtožbi iu pri zagovoru oblasti ne pri»!^"na .sled. da lažo. liOiu-bar in u jc nato popisal na listku »'.■><• piulrfvlii>« rst i. kako bil «rrr-:eii r.ninr. — k»ir jo seveda «>ti najbolj vede!. Lakner s- je popisa naučil na pa:net. nato pa jt* javil k raportu in izpovislal. tla ima na vc.iti .tmli mm»r lursreenejsa Bosanca v K< ;ezah. 1'ri nadaljni kon^poudi-nei meti I.aknerj m in I.onibar.eni je • i ka/niiui'ko »-sobje. ki je potalo \ tej smeri št-bolj pozorno, oba zasafi'o in za-sejrlo važne li.s:ine. 2. septembra. Conte d i Savola ▼ Genoa 5. septembra: lie rtf France t lin vre Staiendain v Bouirgn« septembra: AqultMnla v New Vurk Cherboura v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: /'ari« v llnvr« Vulri>nl» v Trat \''.l»-ud;. m v Rouli«!!* Kuri»;»a v Bremen 13. septembra: l-afiiyette v Hdvre Miinhaltan v Mavre Ri-rpnrnrla v Cberbour* Albeit IlaJlin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Bon lovne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex * Cenos Bremen v Bremen 18. septembra:. Reliance v Hamburg 20. septembra: Cbamplain v HaTre 21. septembra: Aquitania v Cherbourg 23. septembra: Sxturnln v Trat lie de France v Havre Veendam v Ifoulo^ne 26. septembra: Europa v Bremen Stiit«-nria m v Boul'ifn* I.juU- V državnem t«»ži"a»tvii ljani j>h tudi pri uprari kazuilni-fi' j* takoj po saniftobtožbi f.ak-nerja zavladalo sevala precejšnji- lHi/burjcnje. Državno tožil -.stvo v Ljubljani je takoj odredilo preko š«'t'a krliiiiiialn«-^a <»ild«'l-ka ljubljanske po'ieij* Frana Xaj-dele nadaljne poizvedbe in tudi zaslišanje v kaznilnici. Pretekle dni .se jc Fran /ajdela pojavil v Mariboru i:i dosegel po;>o!n 11-sp«-.!i. Zc.s'i.sal ,h» Laknerja. ki spričo za.sežcn.1 korespondence in raznih drugih u?otnviti*v jiriznal. la jc bilo vse .skupaj delo Lom-barja, kateresra j«' bolel osvoboditi kaznilnice. w Y«^rk v Hamburg Bi< m^n v Bremen 1>i tfifiaria v Cherbourg oktobra: iij.J^.stic v Clierb»>urg 7. oktobra: Voll»*n Augustus v Lafayette v r H.imburg HnuloglM Trst Havre da bi It. oktobra: Ail-eit linjlln v Hamburg Manhattan v Havr* Aquitania v Cherbourg 12. oktobra: Europa v Bremen 13. oktobra: Rotterdam v Boulogne 14 oktobra: lie* V a lie de France v Havre 18. oktobra: Hamburg v Ham bur* 20. oktobra: Bremen v Bremen S ta t en d am v Botibigne Olympic v Cherlxiurg Puri* v Havre 2t. oktobra: I»uim v Hamburg p roees obnovil. 1'rislej • ">«nla v Trst 1 . J 25. oktobra: doze Loillbar. kapitan ljub-, Deutaohland v Hamburg •janskejra pcxlzemlja. lahko mirno vda v .svojo usodo. CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berila (ENGLISH SLOVENE KUOM) Rum Nara^lfce ga pri KNJIGARNI 'GLAS NAROUA' SI« Wen ISth lltMC Ink OH Washington v Havre B. •rengaria v Cherbourg 77 oktobra: Majeatlr v Cherbourg 28. oktobra: p;uiopa v Bremen Volendam v Bouk^gne Coi.te di Sa.voia v Genu« 1. novembra: N« \v York v Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembra: VoVndam v Boulogne SalurnU v Trat lie de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Hi-vre 10. novembra: Rotterdam v Boulogne It. novembra: Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Ch* m plain v Havre 15. novembra: Hamburg v H.imburg Pre*. Hoosevett v Havre Berengaria v Cherbourg 17- novembra: Stj.tendam v Boulogne Pari* v Havre 18 novembra: Augustua v Genoa 22. rcvembra: I»eutachlanrt v Hamburg Washington v Havre Anuilania v Cherbourg 25. novembra: Kurop« v Bremen Veendam v Boulogne f'onte di Savoia v Gena« Ue de France v Havre 29. novembra: Ne* York v Hamburg Pres. Harding v Havre ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA" \