Celje - skladišče D-Per III 19/1985 1119831173,9 COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 9 — Leto V — December 1985 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Delan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Dobro pripravljeni vstopamo v novo leto Izteklo se je leto 1985. Za delovne organizacije, ki so združene v sestavljeno organizacijo združenega dela Merx Celje, je bilo zahtevno na vseh področjih. Delovni ljudje Merxa smo bili priča težkim gospodarskim razmeram, velikim stabilizacijskim prizadevanjem, ki pa jih nismo povsod z enako voljo in zagnanostjo uresničevali. Kljub vsem težavam pa se vendarle lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot in ugotovimo, da smo dobršen del dogovorjenih planskih nalog uspešno opravili. Ustvarili smo sistem, ki nas povezuje, na- kazuje pota nadaljnjega razvoja in smeri za uresničevanje dogovorjenega. Smelo smo začrtali programe razvoja tako za prihodnje leto kot tudi za naslednje srednjeročno obdobje za proizvodnjo in predelavo hrane, blagovne pretoke ter preskrbo in seveda gostinsko turistične dejavnosti. Pri tem smo se dokopali do novih spoznanj, ki nas ohrabrujejo, kljub težkim gospodarskim razmeram in vsestranskim prizadevanjem za stabilizacijo. Pomembno je, da se pri vsem tem -zavedamo tudi mnogih pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno učinkovito odpravljati ob polni aktivnosti sub- jektivnih sil znotraj sestavljene organizacije Merx. V novo leto 1986 vstopamo dobro pripravljeni. Prepričani smo, da bomo osnovno poslanstvo, preskrbo prebivalstva, opravljali tudi vnaprej zadovoljivo ter nam bo uspelo izpolniti smele programe razvoja na vseh področjih. S skupnimi prizadevanji, še trdnejšo medsebojno povezanostjo in z odločnim odpravljanjem ozkih interesov bomo kos tudi tem nalogam. Nič ne bo nastalo samo od sebe. Potrebovali bi veliko moči, znanja in truda za to, da bi vsi živeli bolje, da-bi bila sleher- nemu zagotovljena socialna varnost in normalni razvoj, zato združimo moči za naš skupni cilj. Naj se ob izteku leta 1985 v imenu kolegijskega poslovodnega organa, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij sozda iskreno zahvalim vsem delovnim ljudem za trud in prizadevanje z Željo, da bi v novem letu 1986 enotni in trdno povezani dosegli še boljše rezultate. Vsem želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče! Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa Hotel Dravinja v Slovenskih Konjicah 1 i§§ v . . ' m S*?«* ' _ " J1 •S mmm *. j “1 ” o - ' Enri Vsem prijateljem in sodelavcem želimo SREČNO ’86 MERK VESTNIK DECEMBER 1985 Strokovni kolegij direktorjev Podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa Vitomir Dolinšek je najprej podal oceno rezultatov gospodarjenja za prvih devet mesecev letošnjega leta. Poudaril je, da po nekaterih kazalcih lahko ocenjujemo, da je rezultat ugoden in da bo prav tako ob koncu letošnjega leta. To pa je tudi rezultat ukrepov, ki so jih sprejeli v nekaterih delovnih okoljih. Tudi iz razprave je bilo razvidno, da dobri rezultati temeljijo na nekaterih aktivnostih na poslovno-finančnem in komercialnem področju, da imamo še vedno veliko rezerv in tudi možnosti, da leto 1985 zaključimo brez izgub, da je za doseganje boljših rezultatov izjemno pomembno tudi pravilno nagrajevanje ljudi. V nadaljevanju je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban podal kratko obrazložitev skupnih temeljev plana sestavljene organizacije Mera za obdobje 1986-1990 za vsako dejavnost in za poslovne funkcije tega sistema. V razpravi je bilo nekaj konkretnih pripomb, ki jih bodo upoštevali pri samem predlogu, vendar pa bi dokončna uskladitev te planske listine potekala po branžnih kolegijih. V uvodni obrazložitvi poslovno komercialne politike sozda za leto 1986 je podpred- sednik Jože Gračnar poudaril, da je iz same ocene blagovnih pretokov za leto 1985 razvidno, da so bili kljub težavam doseženi pomembni uspehi pri medsebojnem usklajevanju. Zato so tudi na komercialni koordinaciji pripravili dopolnjeni program, v katerega so vključili vse tiste ugotovitve, za katere so ocenili, da v letu 1985 niso bile dovolj dobro določene. Osnutek poslovne po- litike bodo še obravnavali po posameznih blagovnih skupinah in nosilcih, predvideva pa se, da bi ga komercialna koordinacija sprejela do konca leta. Direktorje delovnih organizacij so še seznanili z delovanjem Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera in s stališči do organiziranosti gostinstva in turizma v sozdu Mera v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Poslovanje sozda Merx v prvih devetih mesecih letos (v tisoč din) Elementi * Lani Letos Indeks CČLOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK ČISTI DOHODEK DEL ČISTEGA DOH. ZA OD 28.915.401 25.276.201 3.641.888 1.942.182 1.640.573 47.788.938 42.323.120 5.473.219 3.732.673 3.159.163 165.3 167.4 150,3 192,2 192,6 Poslovno komercialna politika Na razširjenem kolegiju marketinškega sektorja z vsemi vodji komercialnih služb delovnih oziroma temeljnih organizacij, ki ga je vodil podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Jože Gračnar, so obravnavali oceno blagovnih pretokov v okviru sprejete poslovno komercialne politike za leto 1985, osnutek določil poslovno komercialne politike sestavljene organizacije Mera za leto 1986 ter usmeritev nakupa bi-ciklov in motornih dvokoles prek nosilca poslov delovne organizacije Avtotehnika, naše članice. Po obsežni in tvorni razpravi so bili sprejeti tudi sklepi, ki naj bi jih upoštevale vse naše članice pri poslovno komercialni politiki. Sklepi poslovnega odbora Poslovni odbor sestavljene organizacije Mera je na svoji zadnji seji obravnaval devetmesečno poslovanje sozda Mera in delovne skupnosti, predlog porabe sredstev za razvojno raziskovalno dejavnost sestavljene organizacije ter spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti sestavljene organizacije. Po zelo obširni in tehtni razpravi večine delegatov in dodatni obrazložitvi predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Bana so bili sprejeti tile: SKLEPI: 1. Poslovni odbor se je seznanil s poročilom o poslovanju in predlaga delavskemu svetu •: sozda Mera, da naloži vsem delavcem, še posebej pa poslovodnim in strokovnim, da v obdobju do konca leta. odgovorno izpolnimo vse naloge in tako čim uspešnejše končamo letošnje poslovno leto in srednjeročno obdobje 1981-1985. 2.a Potrdi se sofinanciranje predlaganih razvojnih programov za: — KK Šentjur tozd Klavnica 800.000 dinarjev — Blagovni center tozd Frazama 500.000 dinarjev — KZ Laško 400.000 dinarjev — Avto Celje 700.000 dinarjev kmetijske organizacije: KZ Celje, KZ Laško, KZ Slov. Konjice, KK Šentjur 300.000 dinarjev b. Vse delovne organizacije se pozove, da posredujejo v letu 1986 predloge za sofinanciranje nalog razvojno raziskovanega dela. c. Po prvem trimesečju morajo vsi nosilci nalog poročati o njihovem poteku. d. Pozivamo vse delovne organizacije, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma, naj ga takoj podpišejo. Problematiko naj obravnava tudi kolegij direktorjev sozda. e. Uredi naj se ustrezna stimulacija kadrov za razvojne naloge. f. V predlaganih programih naj se v prihodnje ovrednoti lastno delo oziroma vložena lastna finančna sredstva. g. Pozivamo vse nosilce nalog, da se dejavno vključijo v programe občinskih in republiške raziskovalne skupnosti. h. Sektor za razvoj in investicije je usklajevalec del na razvojno-raziskovalnem področju sozda 3. Sprejme se osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozdov oziroma enovitih DO in delavci DSSS sozda Mera. Sprejme se tudi rokovnik aktivnosti za dokončno potrditev predloga samoupravnega sporazuma z danima pripombama. , Izvoljena nova vodstva Novembra in decembra so bili občni zbori OO ZS v vseh tozdih in DSSS,' na katerih so delavci sprejeli poročila o delovanju organizacije, finančna poročila ter programske usmeritve. Razprave so bile izredno demokratične, kritične in plodne ter bodo osnova za nadaljnje delo. Izvoljena so bila nova vodstva — izvršni in nadzorni odbori. V prihodnjem dveletnem mandatnem obdobju bodo OO ZS vodili: Zvone Spolenak v tozdu Transport in OS, Cvetko Pavline v DSSS, Stanko Točaj v tozdu Preskrba — skladišče Celje, Anica Koletnik v tozdu Preskrba — skladišče Slovenj Gradec, Zlatko Peršič v tozdu Preskrba — skladišče Krško ter Cita Založnik v tozdu Pražarna. Opravljena je bila tudi konstitutivna seja konference OO ZS DO. kjer je bil za predsednika ponovno izvoljen Ivan Kidrič, ki _ j e tudi evidentiran za delegata KO ZS sozda Mera. Na ustanovni seji so navzoči govorili o vrsti problemov in o težavah, ki spremljajo poslova- nje delovne organizacije, o visokih obveznostih, o storilnosti in boju za boljše rezultate, o socialni varnosti zaposlenih, o disciplini, o nagrajevanju, o stanovanjskih vprašanjih, o izboljšanju delovnih razmer, o obveščanju , o medsebojnih odnosih, o moralnem spodbujanju, skratka o vseh vprašanjih, ki so za delavca pomembna. Sprejeta je bila programska usmeritev, ki bo dopolnjena še s sklepi razprave in kongresnimi sklepi v letu 1986. Na seji so bile izvoljene tudi komisije in izvršilni organi konference. Obenem so bile opravljene tudi programsko volilne seje oziroma konference OO ZK. Na sejah so komunisti ocenili dosedanje delovanje OO ZK in komunistov, družbenopolitične, družbenoekonomske. samoupravne in varnostnopolitične razmere v svojih delovnih okoljih, sprejete so bile programske usmeritve in izvoljena so bila nova vodstva OO ZK. V tozdu Pražarna bo sekretar Anica Štucl, v Transportu in OS Konrad Breznikar, v Preskrbi — skladišče Celje Alojz Hostnik, skladišče Slovenj Gradec Jože Rudi in v DSSS Alojzij Kuljad. Tudi mladi v DSSS so se zbrali na volilni seji ter za predsednika OO ZSM izvolili Lijano Berš-njak. Vsem dosedanjim predsednikom oziroma sekretarjem so izrekli zahvalo za vodenje in učinkovito delovanje. Tudi v tozdu Preskrba — skladišče Celje se mladi pripravljajo na volilno sejo OO ZSM, ker je prišlo do prerazporeditve dosedanjega predsednika Petra Koželja, ki je prevzel novo delovno dolžnost v DSSS. Za novega predsednika je evidentiran kot možni kandidat Aleš Filipčič, ki se je že udeležil mladinske politične šole, saj je usposabljanje osnova za delovanje in učinkovito vodenje družbenopolitične organizacije. Zdenka Zimšek V veliki dvorani Zdraviliškega doma so 10. decembra slovesno začeli 2. svetovno prvenstvo v šahu za mladinke do 20 let, ki se ga udeležuje 22 igralk iz 19 držav. Generalni pokrovitelj tega prvenstva je naša sestavljena organizacija Merx. Po uvodnih nagovorih Aleksandra Matanoviča, Ljubana Jakšeta, predsednika organizacijskkega odbora Jureta Toplaka, predsednika FIDE Florencia Campomanesa, je prvenstvo odprl predsednik častnega odbora Mitja Ribičič in tudi simbolično potegnil prvo potezo. Svetovno šahovsko prvenstvo za mladinke Novica, nadvse ugodna, a vendar izredno nepričakovana in presenetljiva. Prva mi jo je zaupala urednica: »Svetovno prvenstvo v šahu za mladinke bo v Dobrni od 10. do 23. decembra; sozd Mera je prevzel pokroviteljstvo.« Časa od takrat do danes ni bilo veliko, komaj dobrih 14 dni. Dobrna bo 14 dni gostila najboljše mlade šahistke iz vsega sveta. Skoraj bi si upal trditi, da bodo mnoge med njimi dosegle še velike uspehe, mogoče pa bo katera tudi segla po najvišjem šahovskem naslovu med člani- cami. Imena, kot so Arahamia, Jagodzinska, Peičeva, sestre Marič in Markov pa še nekatera zares veliko obetajo. Zanimivo: Dobrna je bila prizorišče tekmovanja šahistk že pred 30 leti. Takrat je bilo tu državno prvenstvo za članice. Zgodovina se po zaslugi kolektiva Meraa ponavlja, tokrat še v svetlejši obliki. Seveda mi ni treba posebej poudarjati, kaj takšno prvenstvo pomeni za razvoj šaha. Kot predsednik celjske šahovske regije lahko rečem, da občudujem po- gumne delavce v Merau, ki so se odločili organizirati prvenstvo v tako kratkem času, potem ko je Poljska precej nepričakovano odpovedala gostiteljstvo, po drugi strani pa sem jim nadvse hvaležen. Vem, da bo to prvenstvo obrodilo sadove in da bodo mnogi mladi šahisti vzljubili čarobna črno-bela polja, posebej pa sem prepričan, da bodo Vsaj nekatera dekleta skušala slediti vsem tistim, ki sedaj nastopajo v Dobrni. Vse priznanje in iskrena hvala kolektivu Meraa. Franci Pešec 2. SVETOVNO PRVENSTVO MLADINKE DO 20 LET Jugoslavija - Dobrna, 10.-23. december 1985 2nd VVORLD CHAMPIONSHIP GIRLS UNDER 20 VEARS Vugoslavia - Dobrna, December 10th to 23th 1985 Količinski prikaz proizvodnje in predelave mesa v sozdu Mera 30. 9.1984/1985 PRIREJA IN TONE PREDELAVA MESA 30. 9. 1984 30.9.1985 Ind. Sveže telečje meso 12 19 158. Sveže goveje meso 1.149 1.075 94 Sveže svinjsko meso 314 339 108 Sveže kunčje meso 16 17 106 Klobasni izdelki (vseh vrst) 488 461 94 Sveže in prekajeno meso 66 68 103 Slanina 52 43 83 Proizvodnja mlevskih izdelkov v sozdu Mera 30. 9.1984/1985 PROIZVOD 30. 9. 1984 30. 9. 1985 Ind. Moka T-500 5.779.960 8.170.460 141 Moka T-850 4.617.590 2.874.950 62 Namenska moka za kv. t. 28.500 68.120 239 Namenska moka za vi. t. 10.000 56.870 569 Pšenični zdrob 111.170 136.750 123 Otrobi 62.810 119.580 190 Odpad 52.320 74.760 143 Pleve 25.098 42.516 169 Razpršek 133.374 149.954 112 Pšenični kalčki 8.608 11.140- 129 Pšenična krmilna moka 2.507.970 3.290.300 131 SKUPAJ 13.337.400 14.995.400 112 MERK VESTNIK DFCFMBER1985 Interna banka Osnutek temeljev srednjeročnega plana v obravnavi Na kolegiju računovodij delovnih organizacij, šesti seji kreditnega odbora in osmi seji poslovnega odbora interne banke so delegati obravnavali tudi osnutek temeljev srednjeročnega plana interne banke sestavljene organizacije in njene delovne skupnosti za obdobje 1986—1990. Članice interne banke s planskim dokumentom določajo skupne cilje razvoja, medsebojne pravice in obveznosti glede združevanja sredstev, ustvarjanje in razporejanje dohodka in skupno zagotavljanje denarnih sredstev za opravljanje, izboljševanje in širitev gmotne osnove dela. Osnovni cilj združevanja dela in družbenih denarnih sredstev je zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za enpstavno in razširjeno reprodukcijo članic, ki so medsebojno dohodkovno in reprodukcijsko povezane. Količinski prikaz proizvodnje kruha in peciva v sozdu Mera 30.9.1984/1985 PROIZVOD Mer. en. 30. 9. 1984 30. 9. 1985 Ind. Osnovne vrste kruha kg 5.301.398 828.804 16 Posebne vrste kruha kg 7.430.987 12.156.601 164 Pecivo kg 1.175.228 1.226.951 104 Drobtine kg 76.131 91.910 121 Slaščice kg 54.712 33.342 61 SKUPAJ: kg 14.038.456 14.337.608 102 Temelji in smeri razvoja za srednjeročno plansko obdobje 1986-1990 so ena izmed srednjeročnih planskih listin, na podlagi katerih bodo izdelali Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. S temelji in smermi razvoja bodo tako določali medsebojna razmerja, pravice in obveznosti kot nosilci skupnih interesov pri združevanju dela in sredstev za izpolnjevanje sporazumno dogovorjenih nalog in ciljev, ki se zaradi hitrejšega kroženja in koncentracije sredstev za skupno ustvarjanje dohodka in uveljavljanje drugih skupnih interesov uresničujejo prek interne banke sestavljene organizacije Mera. Vsebina samega planskega dokumenta pa je sledeča: skupni razvojni cilji, temelji in smeri razvoja dolgoročnega kreditiranja in združevanja, temelji in smeri razvoja kratkoročnega kreditiranja in združevanja sredstev, temelji in smeri razvoja deviznega poslovanja in gospodarskih stikov s tujino, poslovno sodelovanje z bankami in drugimi fi- nančnimi organizacijami, širitev interne banke, ostale dejavnosti bančnega in finančnega poslovanja, širjenje materialne osnove dela in temelji in smeri razvoja delovne skupnosti interne banke. Osnutek temeljev srednjeročnega plana IB in njene DSSS bo v obravnavi do 15. januarja 1986. Količinski prikaz ostale proizvodnje 30.9.1984/1985 TONE PROIZVODNJA 30. 9. 1984 30.9.1985 Ind. Melisnice (bonboni) 35 42 120 Kalčki 13 47 362 Kislo zelje 567 519 92 Pražena kava 77 178 231 Vrtnine 240 281 117 Jabolka 992 829 84 Krompir 277 351 127 Pšenica 1.062 861 81 Razvojno raziskovalna dejavnost Sprejeti so bili novi razvojni programi sozda Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje razvojno raziskovalne dejavnosti sestavljene organizacije Mera, ki ga pa žal niso podpisale vse naše članice, so bili izdelani ustrezni programi dela. Na zadnji seji je programe obravnaval tudi poslovni odbor in za vsako razvojno nalogo posebej odobril določena sredstva, v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so kar za polovico manjša od predvidenih prav zaradi dolgotrajnega postopka sprejemanja sporazuma. In katere razvojne naloge bodo finansirane iz sredstev razvojnega sklada za letošnje leto v višini 270 starih milijonov? Dohodkovni odnosi v agroži-vilstvu — izboljšanje večfaznega Odlikovanja SFRJ v delovni organizaciji Teko Na slavnostni seji so v delovni organizaciji Teko izročili odlikovanja predsedstva SFRJ Vinku Pečniku, Borisu Ropoši in Jožetu Jutršku za izredna prizadevanja in uspehe v gospodarstvu, pri krepitvi samoupravnega socialističnega sistema ter za dolgoletno in ustvarjalno delo v delovni organizaciji in druž-• benopolitičnih in samoupravnih organih. Vinko Pečnik je bil odlikovan z medaljo dela s srebrnim znakom, Boris Ropoša in Jože Jutršek pa z medaljo dela. Količinski prikaz proizvodnje družbenega in zasebnega sektoria v kmetijstvu za obdobje 30. 9.1984/1985 ŽIVINOREJA 30. 9. 1984 GLAVE 30. 9. 1985 Ind. 30. 9. 1984 TONE 30. 9. 1985 Ind. Mlado pitano govedo 7.076 6.682 94 3.707 3.389 91 Ostalo klavno govedo 336 378 i 13 143 165 115 Plemenske krave — stalež 72 83 115 — — — Teleta za pitanje 3.139 2.749 88 375 322 86 Teleta za zakol. 218 365 167 22 37 168 Plemenske telice — stalež 30 31 103 — — Prašiči pitanci 2.865 2.775 97 ■ 331 306 92 Prašiči — pujski 577 373 65 14 10 71 Brojlerji 380.555 128.727 34 676 212 31 Amortizirane kokoši 30.620 38.587 126 — Jarkice 148.553 124.583 84 — Kunci za zakol 8.716 41.407 475 24 90 375 Pegatke — 4.604 ' 6 Jajca (po tisoč) 21.022 22.253 106 Mleko (v 1000 litrih) 9.977 10.574 106 — — — poslovnega procesa — 80 starih milijonov iz sredstev razvojnega sklada sozda. Z uveljavitvijo tega modela v Kmetijskem kombinatu Šentjur, temeljni organizaciji Klavnica, pričakujejo večjo urejenost in preglednost podatkov o proizvodnji, možnost hitrega prilagajanja proizvodnega programa ob spremembah cenovnih razmerij, možnost simultanega načrtovanja in gospodarne izrabe surovin ter proizvodnih zmogljivosti. Razvoj izdelkov živilske proizvodnje v sozdu Merx — 50 starih milijonov. Z uveljavitvijo tega modela bodo v delovni organizaciji Blagovni center, temeljna organizacija Pražama nadaljevali razvoj izdelkov iz pšeničnih kalčkov. Razvojne usmeritve dejavnosti transporta in vzdrževanja tran- sportnih naprav v sozdu Merx — 70 starih milijonov. Za to razvojno nalogo so se v delovni organizaciji Avto Celje opredelili predvsem za to, kerže-lijo postaviti izhodišča za dolgoročni razvoj transportnih zmogljivosti, vzdrževanja in organiziranosti v okviru sozda. Zaradi svoje heterogenosti, organizacijske in energetske nezadostnosti menijo, da ima ta naloga povezujoč značaj za vso sestavljeno organizacijo Mera. Razvojne usmeritve in tehnologija vzreje pegatk za izvoz in domači trg — 40 milijonov starih dinarjev. Namen razvojne naloge Kmetijske zadruge Laško je organizirati novo vrsto perutninarske reje za italijanski trg in s tem povečati izvoz mesa, ki je na italijanskem tržišču iskano in dobro plačano. Prednost tega razvojnega programa je v tem, da bodo za to proizvodnjo uporabili objekte in opremo, ki ostaja neizkoriščena pri zmanjšanju reje brojlerjev. Dolgoročno gledano pa je to proizvodnja kvalitetnejšega perutninskega mesa za zahtevnejše domače kupce. Razvojne usmeritve evidentiranja in boljšega izkoriščanja kmetijskih proizvodnih zmogljivosti v zasebnem sektorju kmetijstva — 30 milijonov starih dinarjev. Z uveljavitvijo tega modela bodo v naših kmetijskih delovnih organizacijah Kmetijskem kombinatu Šentjur, Kmetijskih zadrugah v Laškem. Slovenskih Konjicah in Celju enotno evidentirali in uredili stalni pregled nad proizvodnjo in proizvodnimi sposobnostmi v zasebnem sektorju kmetijstva. Nadalje je namen te razvojne naloge strokovno bolje organizirano in s podatki opremljeno pospeše- valno delo za povečanje tržne kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju ter nadaljnje smotrnejše in učinkovitejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in doslej vloženih sredstev v zasebni sektor kmetijstva. Novo partijsko vodstvo v KZ Laško V sredo, 27. nov. 1985, je imela OO ZKS Kmetijske zadruge Laško programsko volilno sejo. Na njej so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za obdobje do kongresov. Novi sekretar OO ZKS je Karel Krašek, njegova namestnica pa Marjana Sadar. Izvoljen je bil tudi tričlanski sekretariat v sestavi Karel Krašek, Marjana Sadar in Raša Brkljačič, ki obenem skrbi za idejnopolitično usposabljanje v tej partijski organizaciji. KZ Laško kupila računalnik V Kmetijski zadrugi smo kupili računalnik RIZ. V računovodstvu je delno že zamenjal knjiženje na zastarele in dotrajane ascote in olajšal delo delavcem v tem sektorju. Najprej smo prešli na knjiženje dokumentov glavne knjige, dogovarjamo pa se tudi za nakup programa saldakontov in fakturiranja. DECEMBER 1985 Obisk v tozdu Prodaja Celje Pomenek z direktorjem Maksom Mačkom Po upokojitvi direktorja temeljne organizacije Prodaja Celje Stanka Golavška je 1. marca prevzel vodstvo te temeljne organizacije Maks Maček, ekonomist. Izučil se je v trgovini, nato študiral ob delu. Vse njegove dosedanje zaposlitve so bile povezane s trgovino, v družini Menca pa je zaposlen že 10 let. Pred prevzemom nove delovne dolžnosti je opravljal dela in naloge pomočnika direktorja marketinškega sektorja. Zakaj smo se odločili, -za kramljanje z direktorjem temeljne organizacije Prodaja Celje. Predvsem iz dveh razlogov. Prvi in zelo pomemben je ta, da je prav ta temeljna organizacija bila ob koncu lanskega leta in ob letošnjem trimesečju v težkem gospodarskem položaju, zdaj pa je s precejšnjim zavzemanjem vseh zaposlenih in iskanjem notranjih rezerv devetme-sečje zaključila že s pozitivno ničlo. Drugi razlog pa je ta, da vam želimo predstaviti tudi novega direktorja te temeljne organizacije. V temeljni organizaciji Prodaja Celje je danes zaposlenih 542 delavcev, organizacijsko je razdeljena na 62 poslovnih enot, ki so večina v Celju, nekaj pa jih je tudi v Žalcu, Slovenskih Konjicah, Rušah. Za to poslovno leto si je ta temeljna organizacija postavila načrt v višini pet milijard 488 milijonov novih dinarjev. Ta temeljna organizacija opravi 40 odstotkov prometa vse delovne organizacije Potrošnik in je sestava njene dejavnosti kledeča: 75 odstotkov živila in 25 'odstotkov drugo blago. — Tovariš Maček, pred vašim prihodom sta bili tako delovna kot temeljna organizacija Prodaja v težkem gospodarskem položaju. Kako je delavcem in vodstvu temeljne in delovne organizacije uspelo ob ‘devetmesečju. pripeljati ju na pozitivno ničlo? MAKS MAČEK: »Temeljna organizacija Prodaja Celje je leto 1984 zaključila s 43,5 milijona novih dinarjev izgube in v prvem trimesečju letos imela 27 milijonov novih dinarjev izgube. Zato smo v temeljni organizaciji Prodaja Celje skupaj s strokovnimi službami delovne organizacije Potrošnik pripravili sanacijski program za odpravo težkega gospodarskega položaja. V njem smo dali glavni poudarek nabav-no-prodajnemu in finančnemu področju, zalogam blaga in sto- rilnosti. Hkrati pa smo predvideli, kako zmanjšati materialne' stroške, vplivati na večjo disciplino ter izboljšanje kakovosti ponudbe v poslovnih enotah.« — Sanacijski program imate torej izdelan. Kako pa ga izpolnjujete? MAKS MAČEK: »Moram povedati, da doslej ni bilo nobenih težav ter da sanacijski program in njegove cilje dosegamo ter da se na podlagi tega ekonomski položaj te temeljne organizacije iz trimesečja v trime- trgovskega blaga in s tem zmanjšala stroške za obresti obratnega kapitala. Število delavcev smo zmanjšali za 21 in je bil kazalec zaposlenosti ob devetmesečju 95 odstotkov. V tem obdobju smo dali velik poudarek tudi osebnim dohodkom delavcev, saj so bili Ie-ti zelo nizki. Tako smo v letošnjem letu tako v temeljni kakor tudi v delovni organizaciji dvignili osnovno vrednost točke kar štirikrat in se je zato osebni dohodek v primerjavi z lanskim v enakem obdobju dvignil za 93 odstotkov. Povprečni neto osebni dohodek za devet mesecev letošnjega leta je 37.106 dinarjev. Kljub rasti pa še vedno zaostajamo za povprečnim osebnim dohodkom v dejavnosti. Naš cilj pa je, da se z osebnim dohodkom približamo ostalim delovnim organizacijam blagovnega prometa v sestavljeni organizaciji Mera, ker mislimo, da je de- Maks Maček sečje izboljšuje, tako da smo de-vetmesečje zaključili že s pozitivno ničlo. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni.da je sanacijski program v celoti izpolnjen, kajti trenutno poslovno stanje temeljni organizaciji še ne daje možnosti za njeno normalno delo in razvoj. S sedanjim ustvarjenim dohodkom še ne moremo oblikovati rezervnega in poslovnega sklada in sklada skupne porabe ter stanovanjskega sklada. Prav zaradi slednjega imamo v tozdu dosti težav, ker ne moremo reševati stanovanjskih vprašanj, svojih delavcev.« — Ali boste dosegli letni plan? Povejte nam še nekaj konkretnih primerov oziroma ukrepov sanacijskega programa, ki so to temeljno organizacijo pripeljali iz prej omenjenih težav? MAKS MAČEK: »Letni plan bomo dosegli oziroma celo presegli, kar nam potrjujejo že devetmesečni rezultati, ko smo plan dosegli 102-odstotno, celotni prihodek je bil za to obdobje v primerjavi z lanskim 166 odstotkov, povprečne zaloge po kazalcu 142 odstotkov, kar pomeni, da je temeljna organizacija dala velik poudarek tudi zalogam lavcu potrebno dati primeren osebni dohodek, hkrati pa od njega zahtevati boljše delo in rezultate dela.« — Kako pa vlivajo na končni poslovni rezultat nizki deleži za pokrivanje stroškov blagovnega prometa? MAKS MAČEK: »Velik problem, ki vpliva tudi na končni rezultat poslovnega uspeha, so vsekakor nizki deleži za pokrivanje stroškov blagovnega prometa, zlasti za osnovna živila, ki pa imajo v temeljni organizaciji Prodaja v sestavi prodaje visok odstotek. Delež razlike v ceni se nam je v letu 1985 povečal za 1,2 odstotka in imamo kljub temu najnižji relativni odstotek razlike v ceni vseh temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji Potrošnik. Prav zaradi tega je imela naša temeljna organizacija ob devetmesečju še vedno 21 poslovnih enot v izgubi.« — In kakšna je vaša ocena do konca letošnjega leta, glede na to, da se leto že izteka? MAKS MAČEK: »Pozitivni rezultati, ki smo jih beležili ob ' devetmesečju, so gotovo odraz dobro pripravljenega sanacij- Blagovnica Ruše skega programa in njegovega do - ' slednega izpolnjevanja, saj so ga delavci z vso odgovornostjo sprejeli za svojega in s svojim delom dokazali, da se kljub neugodnim razmeram živilske trgovine da boljše gospodariti. Prav zaradi tega ocenjujemo.da bo temeljna organizacija Prodaja tudi na koncu letošnjega poslovnega leta uspešna.« — In kako naprej? MAKS MAČEK: »Ponovno moram poudariti, da bomo nadaljevali z enako zavzetostjo in zagnanostjo kot doslej, poslušali bomo dvigniti strokovnost prodajnega kadra, povečati produktivnost, izbiro primernega blaga za prodajo, specializacijo prodajaln, obnoviti in posodobiti obstoječe poslovne enote, zmanjševati materialne stroške, predvsem tiste, na katere lahko vplivamo delavci temeljne organizacije, izboljšati obveščenost delavcev in delovanje družbenopolitičnih in samoupravnih organov ter seveda okrepiti poslovno disciplino na finančnem in nabavno prodajnem področju. Iz dosedanjega dela z delavci temeljne organizacije menim, da bomo ne glede na težke razmere dela v živilski trgovini in z relativno zelo mladim kadrom ter zaupanjem v delavce, z dobrim delom in sodelovanjem ter pravilnim nagrajevanjem po delu v temeljni kakor tudi v delovni organizaciji in na ravni sestavljene organizacije tudi v prihodnje beležili uspehe. Na koncu pa bi vendarle ponovno želel poudariti, da moramo vsi trgovski delavci, zlasti delavci v maloprodaji z živili, dokazati, da smo potrebni tej družbi in da nam priznajo enake družbenoekonomske pogoje za delo, kot ga družba priznava ostalim gospodarskim panogam.« Jana Mladenovič Program dela koordinacijskega odbora sindikatov sozda za leto 1986 Na podlagi programskih usmeritev republiškega in občinskih odborov sindikatov Celje za obdobje 1986--1987 in na podlagi dogovorjenih usmeritev predsedstva Koordinacijskega odbora sindikata sozda sprejema koordinacijski odbor naslednji program dela: 1. UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV: — prizadevanje za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, predvsem na področju dohodkovnega povezovanja in dograjevanja sistema svobodne menjave dela; — zavzemati se za takšno obliko planiranja, da bodo rast produktivnosti, realizacija in drugi dejavniki razvoja omogočali doseganje dohodka, ki bo zadovoljeval osebne in družbene potrebe le na podlagi dogovorjenih načel; — posebej spremljati obravnavo v ozdih, ki bodo poslovali z izgubo po periodičnih in zaključnih obračunih. 2. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN KREPITEV SAMOUPRAVNEGA POLOŽAJA DELAVCEV — razvijanje možnosti, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dejansko odločali o vseh pomembnih vprašanjih svojega dela in razvoja; — podpiranje spreminjanja samoupravne organiziranosti povsod tam, kjer jih narekujejo dohodkovni odnosi, delitev dela. specializacija in druge zahteve po sodobnem poslovanju. 3. UVELJAVLJANJE NAČINA DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA — zagotovitev uveljavitve določil sporazuma dejavnosti v internih samoupravnih aktih; — dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela. 4. HUMANIZACIJA DELA IN UREJANJE ŽIV- LJENJSKIH IN DELOVNIH RAZMER DELAVCEV — izboljšati življenjske in delovne razmere delavcev; — večjo pozornost nameniti varstvu pri delu, zdravstvenemu varstvu in delu obratnih ambulant, invalidsko-pokojninski problematiki, stanovanjski problematiki. zdravi in primerni družbeni prehrani, prevozom na in z dela ter problematiki delovnega časa. 5. IZOBRAŽEVANJE IN INVENTIVNA DEJAVNOST — posebno skrb posvetiti strokovnemu izobraževanju delavcev ob delu in iz dela — spodbujati člane za družbenopolitično izobraževanje po programu odborov za družbenopolitično usposabljanje pri posameznih OS ZSS v Celju in regiji; — organiziranje in spodbujanje OOŽS za uveljavljanje množične inventivne dejavnosti. — zagotovitev ustrezne normativne ureditve inventivne dejavnosti v ozdih. 6. KREPITEV VLOGE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV — zavzemali se bomo za doslednejšo kadrovsko politiko, — politiko štipendiranja, — organiziranje rekreacije delavcev v vseh okoljih — organizirali bomo kulturne prireditve (ob prazniku žena, prazniku dela 1. maju, ob dnevu Meraa in dnevu republike in se dogovorili za tovariško srečanje delavcev sozda Mera). 7. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — delovanje za krepitev obrambne moči in družbene samozaščite — sprotno dopolnjevanje obrambnovarnostnih načrtov, usposabljanje in ozaveščanje delavcev za delovanje v izrednih razmerah, aktivno vključevanje v akcijo NNNP, varovanje družbenega premoženja. — izpolnjevanje skupaj dogovorjenih nalog in ciljev pri utrjevanju in krepitvi nadaljnjega razvoja sozda Mera Celje. Zanimivi kazalci Na zadnji seji poslovnega odbora in kolegija direktorjev sestavljene organizacije Mera je bila med drugim obravnavana ocena rezultatov gospodarjenja sestavljene organizacije v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Pri obravnavanju poročila je podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za ekonomiko in finance Vitomir Dolinšek seznanil navzoče tudi z letošnjim vrstnim redom članic in primerjavo z lanskim glede na sredstva za reprodukcijo na delavca, glede na povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca in glede na dohodek na delavca. Sredstva za reprodukcijo na delavca od 1. januarja do 30. septembra 1985 Lani 1. RTC Golte 21. 2. Tkanina Celje 3. 3. Hotel Košenjak Dravograd 1. 4. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 2. 5. Zdravilišče Dobrna 9. 6. Kmetijski kombinat Šentjur 6. 7. Kmetijska zadruga Laško 10. 8. Savinja Mozirje 5. 9. Mlinsko predelovalna industrija Celje 22. 10. Moda Celje 7. 11. Dravinjski dom Slovenske Konjice 4. 12. Avto Celje 14. 13. Gostinsko podjetje Celje 11. 14. Blagovni center Čel j e 13. 15. Turist Mozirje 12. 16. Hoteli turizem Celje 15. 17. Avtotehnika Celje 17. 18. Reklama Celje 18. 19. Teko Celje 16. 20. Potrošnik Celje 20. 21. Sozd Mera — DSSS 19. 22. Kmetijska zadruga Celje 8. Dohodek na delavca od 1. januarja do 30. septembra 1985 Lani 1. Tkanina Celje 5. 2. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 4. 3. Hotel Košenjak Dravograd 10. 4. Blagovni center Celje 7. 5. Mlinsko predelovalna industrija Celje 21. 6. Kmetijski kombinat Šentjur 6. 7. RTC Golte 22. 8. Kmetijska zadruga Laško 3. 9. Sozd Mera — DSSS 13. 10. Moda Celje 12. 11. Dravinjski dom Slovenske Konjice 1. 12. Avto Celje 11. 13. Savinja Mozirje 8. 14. Reklama Celje 16. 15. Gostinsko podjetje Celje 14. 16. Avtotehnika Celje 9. 17. Potrošnik Celje 17. 18. Teko Celje 18. 19. Zdravilišče Dobrna 20. 20. Hoteli turizem Celje 15. 21. Turist Mozirje s 19. 22. Kmetijska zadruga Celje 2. Povprečni mesečni neto OD na delavca od 1. januarja do 30. septembra 1985 Lani 1. Sozd Mera — DSSS 1. 2. RTC Golte 17. 3. Blagovni center Celje 2. 4. Avto Celje 6. 5. Mlinsko predelovalna industrija Celje 3. 6. Tkanina Celje 4. 7. Reklama Celje 9. 8. Kmetijska zadruga Laško 12. 9. Moda Celje 10. 10. Avtotehnika Celje 15. 11. Kmetijski kombinat Šentjur 11. 12. Kmetijska zadruga Celje 8. 13. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 7. 14. Potrošnik Celje 19. 15. Dravinjski dom Slovenske Konjice 5. 1.6. Hotel Košenjak Dravograd 21. 17. Savinja Mozirje 14. 18. Teko Celje 16. 19. Zdravilišče Dobrna 22. 20. Hoteli turizem Celje 18. 21. Turist Mozirje 20. 22. Gostinsko podjetje Celje 13. Slavnostni zbor delavcev Jelena Podeljena priznanja in pohvale Delavci tozda Jelen v DO Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah so se v sredo, 30. 10. 1985, srečali v veliki dvorani hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah, kjer je bil zbor kolektiva ob odprtju hotela, število delavcev pase je od dosedanjih 46 povečalo na 79. Srečanje je bilo nadvse slavnostno, imelo pa je predvsem dva namena. Srečali so se dosedanji in novozaposleni delavci, obenem pa so najzaslužnejšim delavcem sozda Mera pri gradnji hotela podelili priznanja. Priznanja in zahvale za pomoč pri gradnji in pri pridobivanju ustrezne dokumentacije so prejeli: • Franc Ban, predsednik KPO, je prejel priznanje kot predsednik poslovnega odbora sovlagateljev. Franc Ban si je prizadeval za gradnjo hotela Slovenske Konjice že takrat, ko je bil predsednik skupščine občine, bil pa je tudi tokrat eden pobudnikov gradnje. • Vito Dolinšek, namestnik predsednika KPO, je prejel zahvalo za vloženi trud pri finančni konstrukciji hotela. • Tone Petek, vodja sektorja za razvoj in investicije sozda Merx se je vključeval v prizadevanje z elaborati o upravičenosti gradnje hotela in s trudom uspel pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja. • Maja Mravlje, direktorica tozda Majolka, je vodila odbor za tehnologijo in notranjo opremo hotela. V tem odboru sta kreativno sodelovala tudi tovariš Medvešek, tehnolog v DO G PC in tovariš Brežnik iz sektorja za naložbe, ki je prejel pohvalo za vloženi trud kot nadzorni organ pri gradnji - hotela. Zahvalo je prejel tudi tovariš Stegu iz hotela Dobrna, ki je s svojimi kuharskimi izkušnjami pripomogel k pestri ponudbi hrane in izdelavi jedilnih listov. Glavni direktor DO Dravinjski dom tovariš Jančič je po podelitvi priznanj izrekel pohvalo sodelavcev iz delovne organizacije: — tovarišu Klančniku, direktorju tozda Jelen, — tovarišu Verenu, vodji fi- V imenu sodelavcev sozda je navzoče pozdravil predsednik KPO tov. Ban *______________________________________ Bitka za boljše rezultate poslovanja V znanih zaostrenih gospodarskih razmerah in ob težavah, ki spremljajo poslovanje v naši delovni organizaciji zaradi visokih obveznosti do nove naložbe, so se delavci tozda Pražarna DO Blagovni center samoupravno odločili, da bodo delali dve prosti soboti. Delavcem v proizvodnji so se pridružili tudi delavci strokovnih služb. Pakirali so »Kalčka«, ki je v tem času izredno cenjen. Pobudo delavcev v tem tozdu je treba pohvaliti in jim zaželeti, da bi imeli ob koncu leta čimugodnejše rezultate poslovanja. Zdenka Zimšek Koordinacijski odbor sindikata sozda Poročilo o delu med programsko in volilno konferenco nančno računovodskega sektorja DO in — tovarišu Javorniku, tehničnemu vodji tozda Jelen Predsednik poslovnega odbora sovlagateljev Franc Ban se je v imenu delavcev, ki so prejeli pohvale, zahvalil ter poudaril, da je takšna gesta, kot je sodelovanje in pomoč znotraj sestavljene organizacije, izredno spodbudna in pohvalna, kar je bilo posebej vidno in potrjeno v našem primeru. V nadaljevanju je orisal nekatere razvojne perspektive, prav tako pa poudaril, da bo potrebno še veliko trdega dela za uveljavitev hotela in tozda Jelen. Po koncu uradnega dela so si delavci ogledali prostore hotela Dravinja in z zadovoljstvom ugotovili, daje dograditev hotela velik napredek za njihov tozd in za Slovenske Konjice. Herbi Lešnik Razmeroma kratko časovno obdobje je minilo od programske konference KOS do volilne oziroma konstitutivne seje. Ne moremo pa trditi, da se v tem kratkem času ni nič dogajalo ali bolje rečeno, da ni bilo nič narejenega. Koordinacijski odbor sindikata kot usklajevalec aktivnosti med OOZS iz posameznih tozdov in DO združenih v sestavljeno organizacijo je lahko med tem časom le delno opravljal naloge. Kljub temu da se soočamo z zaostrenimi gospodarskimi ukrepi, da so možnosti za uspešno delo v tozdih in DO vedno težje in da je tudi padec realnih osebnih dohodkov vedno bolj občuten in boleč, smo vsak v svojem okolju uspevali v veliki meri brzdati in obvladovati razna nezadovoljstva in težnje, ki se ob takšnih zaostrenih razmerah pojavljajo. Zaradi vsega tega je bilo in je glavna skrb vseh nas, da ublažimo padanje oziroma posvetimo večino pozornosti socialni varnosti in standardu naših delavcev. Ne soočamo se samo z gospodarskimi težavami. Kriza političnega sistema in nacionalna nestrpnost sta že velikokrat prerasla demokratične okvire, kar zahteva tudi takojšnjo, energično in učinkovito akcijo vseh političnih dejavnikov. Mislim, da smo pri reševanju teh problemov v Merxu padli na izpitu. Družbenopolitične organizacije so premalo sodelovale. Menim, da bi bilo v bodoče potrebno občasno sklicevati koordinacijo vseh političnih in samoupravnih struktur. da bi se sproti dogovarjali za naloge. Tako pa se včasih pojavi občutek. da so politične organizacije zaprte vase in da se velikokrat ukvarjajo same s seboj. Težko je podajati oceno dela v izteklem mandatu. Prepričan sem. da bi lahko bilo veliko boljše, vendar pa lahko tudi s prepri-. Čanjem trdim, da je KOS sozda deloval v skladu z aktualnostjo družbenega trenutka in se opiral na program dela ter usmeritve višjih organov ZSS. Branko Oset Usposabljanje na področju SLO in DS V skladu z načrtom usposabljanja in izobraževanja na področju SLO in DS je bilo za vse zaposlene v DO Blagovni center organiziranih šest predavanj na temo »Kako se bomo branili pred agresorjem«. Predaval je Franc Kapun, vodja centra za obrambno in samozaščitno usposabljanje. Predavanja so bila od 11. do 20. novembra 1985. Predavatelj je za gradivo uporabil dva dokumenta. in sicer: »Smernice za obrambo SFRJ pred napadom« in »Strategija oboroženega boja«. Predvsem je opozoril na položaj SFRJ v sodobnem svetu, na oblike agresije in obrambo proti njej, kar je bilo ža vse zaposlene izredno zanimivo. Zdenka Zimšek DECEMBER 1985 Novi hotel v Laškem Gostinsko podjetje iz Celja je novembra v Laškem odprlo novi hotel Hum, ki so ga postavili na zemljišču prejšnjega, nad sto let starega gostinskega objekta, ki je moral žaradi svoje dotrajanosti in ureditve križišča in mostu čez Savinjo pasti. Nekaj več o tem, zakaj so se v delovni organizaciji odločili za zidavo nadomestnega objekta, kakšna je vrednost naložbe in njena zmogljivost, smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije Gostinsko podjetje Celje Petrom Meštrovom. — Tovariš Meštrov, v srednjeročnem programu občine Laško in tudi delovne organizacije Gostinsko podjetje Celje je bila predvidena nadomestna zidava hotela Hum v Laškem, pa vendar so bili pred samo naložbo nekateri pomisleki. PETER MEŠTROV: »Nekaj pomislekov je sicer bilo, ker sedanji gospodarski trenutek ni najbolj primeren za gradnjo takšnih objektov, vendar sem tako kot ostali tudi jaz prepričan, da smo se pravilno odločili. Razlogov za to je več, naj jih naštejem samo nekaj: izredno ugodna lokacija, izboljšanje turistično gostinske ponudbe, ki je doslej zaostajala za potrebami zdraviliškega kraja, kot je Laško, in ne nazadnje tudi potrebe združenega dela in občanov v kraju samem.« — Hotel Hum je potemtakem vaša največja naložba v iztekajočem se srednjeročnem obdobju in pomeni za vas veliko pridobitev ter je hkrati najsodobnejši gostinski objekt v občini Laško. Opišite nam ga malo! PETER MEŠTROV: »Vaša ugotovitev je pravilna. V tem najsodobnejšem objektu v občini Laško je 48 ležišč, dvesto restavracijskih sedežev v točilnici in aperitiv baru, v kletnih prostorih pa imamo lepo urejeno pivnico z 80 sedeži in 120 sedežev na zunanji letni ploščadi. Zaradi notranje pestrosti menim, da bo objekt središče družabnosti, najrazličnejših slavij in prijetnih razvedril. — In kakšna je vrednost objekta? Kako ste zbrali potrebna sredstva? PETER MEŠTROV: »Vrednost objekta je 120 milijonov dinarjev. Sredstva smo zbrali pretežno v delovni organizaciji in s i pomočjo laškega združenega dela ter sestavljene organizacije združenega dela Mera. Torgj imam še enkrat priložnost, da se najtopleje zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali graditi Hum. To so predvsem delavci Gostinskega podjetja iz Celja, ki so z nemajhnim odrekanjem prigospodarili sredstva in jih pravilno usmerili, nadalje gre posebna zahvala delovnemu kolektivu Pivovarne Laško, ki je prispeval največji delež iz laškega združenega dela, nadalje Timu iz La-, škega, Dekorativni, tozdu Predilnica Laško, Zdravilišču Laško ter Samoupravni komunalni interesni skupnosti Laško.« — In vaše želje? PETER MEŠTROV: »Vsi delavci Gostinskega podjetja Celje, ki smo združevali delo in sredstva, si lahko samo želimo, da bi hotel Hum v celoti zaživel in dajal učinke, ki jih upravičeno predvidevamo. Prepričan sept tudi, da bodo delavci temeljne organizacije Savinja Laško, ki so in bodo nosili največje breme investicije, storili vse, da bodo s svojo strokovnostjo, delavnostjo in odnosom skrbeli za dobro počutje gostov. Želim, da bi se hotel priljubil vsem obiskovalcem, posebno še tistim, ki so nam pri gradnji nesebično pomagali in s pravo delavsko zavestjo priskočili na pomoč.« Počastitev dneva republike v Gostinskem podjetju Celje Devetindvajsetega novembra praznujemo rojstni dan naše republike. Zato ni naključje, da ob praznovanju tega dne pregledamo razvoj in dosežke republike od njenega rojstva pa do danes. Tudi v naši delovni organizaciji se vsako leto zberemo delavci in pregledamo naše poslovne uspehe in začrtamo pot našega razvoja in dela. Med doseženim smo seveda najbolj ponosni na novi hotel HUM v Laškem. Prav zaradi tega smo pripravili letošnjo osrednjo proslavo v Laškem, da so si delavci Gostinskega podjetja Celje lahko v celoti ogledali objekt. Zanj so se odločili že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, vendar se je zidava zelo zavlekla zaradi gradnje mostu prek Savinje in križišča v Laškem. Za popestritev skupnega srečanja delavcev Gostinskega podjetja Celje je poskrbela osnovna organizacija mladine, ki je pripravila skupaj s pevskim zborom naše DO kratek kulturni spored. Po končanem programu pa smo podelili priznanja in nagrade delavcem za 30, 20 in 10 let dela. Za 30 let dela so prejeli priznanja: Hermina Lorger, Sonja Dolinšek, Antonija Lončar in Marija Čretnik. Za 20 let dela: Zdenka Jakopič, Anica Tovornik, Marija Po-birk, Stanko Guček, Ljudmila Kotnik in Andjelka Klopotan. Za 10 let dela: Andja Šah, Vera Krajnc, Nada Klajnšek, Vlado Golež, Klaudio Roška, Matilda Hriberšek. Jože Oset, Slavica Milenkovič, Stanka Hajdinjak, Vera Brečko. Angela Flajs, Mihaela Kline. Lidija Ko-kotec, Dragica Ploštajner, Marija Skrbinšek. Olga Lipovšek. Antonija Novak. Marjeta Pačnik, Justina Božič, Magda Belej, Amalija Krajnc, Elica Prah, Breda Selič, Andrej Einfalt in Marija Guzelj. Fanika Ilijaš B9 Gostinsko turistični zbor v Portorožu Delavci gostinskega podjetja prejeli številna priznanja Od 14. do 15. novembra 1985 je bil v Portorožu že 33. gostinsko turistični zbor Slovenije. To je1 posebna manifestacij a gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, ki vsako leto po sezoni v znanih turističnih krajih Slovenije pre-gl dajo rezultate minulega leta, začrtajo pot nadaljnjega dela in na različnih strokovnih tekmovanjih prikažejo svoje znanje. Na slavnostnem začetku 33. gostinsko turističnega zbora v portoroškem avditoriju, kjer je v programu sodeloval tudi pevski zbor Gostinskega podjetja Celje, so ugotovili, da je bila letošnja turistična sezona uspešna tako po kvaliteti kot kvantiteti in da od turistične dejavnosti tudi v prihodnje pričakujejo podobne rezultate. Na seji so bila podeljena tudi priznanja Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije za kakovost gostinskih in turističnih storitev. V kategoriji gostišč s 4 zvezdicami je prejel priznanje hotel Turška mačka, delovna enota Gostinskega podjetja Celje (priznanja prejmejo po trije obrati v Sloveniji). V kategoriji gostišč s 3 zvezdicami pa je priznanje z bronasto plaketo prejelo Zdravilišče Dobrna. Izmed strokovnih tekmovanj se je iz sozda Merx udeležila ekipnega tekmovanja le skupina mladih strokovnjakov Gostinskega podjetja Celje. To tekmovanje je obsegalo tri področja. V ekipi so bili: — kuhar Bogdan Horvat iz tozda NA-NA, — slaščičar Edvard Počej iz tozda Majolka in — natakarica Lidija Kokotec iz tozda Ojstrica. Vodja ekipe je bil Franc Markovič, vodja slaščičarske delavnice Mignon, znan kulinarični strokovnjak v slaščičarstvu. ' Ekipa mora pripraviti po pravilniku določene izdelke, ki jih strokovna komisija oceni in nato razstavi. Kuhar je moral pripraviti: — razstavno hladno ploščo za 8 do 12 oseb, — restavracijsko jed iz divjačine za 1 osebo, — restavracijsko jed iz rib — za 1 osebo, — restavracijsko jed iz perutnine — za 1 osebo, in — svinjski hrbet za 3 osebe. Slaščičar pa je pripravil: —- dekorativno torto »Portorož — 100«, — kremo v kozarcu za 1 osebo, — sladko jed iz maslenega testa za 1 osebo1 in — gratinirano sladico za 5 oseb. Natakarica je pripravila: — svečano mizo za udeležence slavnostnega dogodka in — flambirano sladko jed. Vsa jedila so bila razstavljena v hotelih Palače, Metropol in Slovenija, medtem ko je bilo tekmovanje v flambiranju javno. Naša ekipa se je v močni konkurenci dobro odrezala, saj je prejela srebrno odličje, ki sta si ga v posamezni tekmovalni disciplini pridobila tudi slaščičar in natakarica, kuhar pa je prejel priznanje z bronasto plaketo. Nagrade so mladim delavcem in vsemu kolektivu spodbuda, da bodo strokovnosti še naprej posvečali največjo skrb. Omenimo naj še, da je za sodelovanje na Gostinsko turističnem zboru prejel zlato plaketo tudi pevski zbor Gostinskega podjetja Celje. Lahko rečemo, je bila udeležba naše DO na 33. gostinsko turističnem zboru Slovenije v Portorožu uspešna in da smo v veliki meri pripomogli k uveljavitvi sozda Mera, ki razvoju go-stinsko-turistične dejavnosti namenja precej pozornosti. Vinko Medvešek Delavci Blagovnega centra uspešno premagujejo poslovne težave Delavski svet delovne organizacije je na svoji prvi redni seji maja letos sprejel program ukrepov za izboljšanje poslovanja, saj so bili rezultati neugodni in je bilo potrebno takojšnje ukrepanje. Na poslovanje namreč vpliva vrsta dejavnikov, predvsem pa visoke obveznosti za naložbo Preskrbovalni center, neaktivnost informacijskega sistema, in ker ni pričakovati pomoči od drugod, si moramo pomagati sami. Program ukrepov je razdeljen na področja financ, komerciale, orgpnizacije, stroškov in kadrovske politike. Že v obdobju 9 me- secev je delavski svet ocenil, da se dosledno uveljavljajo sprejeti ukrepi, zlasti na komercialnem in finančnem področju; prišlo je do širitve tržišča, uvedbe delikatesne prodaje, izredno se je povečala prodaja novega proizvoda Kalčko, pridobivamo posojila pod ugodnejšimi pogoji, iščemo pomoč pri dobaviteljih, izboljšana je bila organizacija dela, skrbno nadzirajo vse oblike stroškov, racionalizirajo se prevozi, izboljšuje pa se tudi kvalifikacijska sestava kadrov, kar vse se odraža v rezultatih poslovanja. Z doslednim upoštevanjem ukrepov nadaljujemo, saj si vsi želi- mo, da bi bili ob koncu leta pozitivni in da ne bi imeli izgub. Prizadevanja, da si skušamo sami kar najbolj pomagati, podpirajo tudi vsi v Merau. Seveda, ob koncu leta, četudi bodo rezultati poslovanja ugodni, težave ne bodo v celoti odpravljene. Tudi v prihodnjem letu si bomo vsi prizadevali, da bi težave sproti rešili, da bodo rezultati poslovanja ugodni in da bo s tem zagotovljena socialna varnost vseh zaposlenih, kar je osnova za zadovoljstvo in razvoj delovne organizacije. Zdenka Zimšek Šestindvajseta obletnica Vestnika Po združitvi dveh grosističnih podjetij živilske stroke v Celju je nastala nova delovna organizacija Mera s skladišči v Slovenj Gradcu in v Krškem. Združitev in seveda nova organizacija dela pa je takrat narekovala, da se vsi delavci seznanijo z dogajanji in odločitvami delavskega sveta, drugih organov in komisij ter družbenopolitičnih organizacij. Takratni delavski svet je zato imenoval prvi uredniški odbor v sestavi Branko Vrstovšek, urednik, Andreja Dobršek, tajnik, in član Cveto Pavline. Kasneje pa se je uredniški odbor povečal še za dva člana. Uredniški odbor se je takoj sestal in začeli smo premišljevati, kako bi delali, kaj bomo pisali, kakšna naj bi bila oblika in podobno. Začeli smo zbirati razne podatke o poslovanju delovne organizacije, o tem, kaj so sprejeli na delavskem svetu, kaj je bilo novega pri sindikatu, mladini in kaj pri osnovni organizaciji Zveze komunistov, ki je ravno takrat nastajala in je štela pet članov. Nismo hoteli zaostajati za tistimi delovnimi organizacijami, ki so takrat že imele svoja glasila, zato smo dolžnost vzeli zelo resno. Odgovorni urednik Branko Vrstovšek je imel zbran že precejšen sveženj gradiva, in ko smo se dokončno zedinili za obliko in način dela, smo vse gradivo skupaj pregledali. Potem pa se je ustavilo. Nismo vedeli, kako naj se naše glasilo imenuje. Po nekaj predlogih smo se enoglasno odločili, da ga bomo imenovali Mera-Vestnik. Ko je glasilo končno dobilo ime, smo začeli hitro prepisovati rokopise na matrice, ki pa so bile takrat še zelo nekvalitetne. Glasilo smo tiskali še na predvojnem razmnoževalnem stroju gostetner, ki je bil na ročni pogon. Zaradi izredne izrabljenosti stroja in slabih matric Smo imeli težave, matrice so se nam trgale in grbančile, in tisti, ki je bil na vrsti za razmnoževanje, je bil po končanem delu bolj podoben dimnikarju. Prvo glasilo smo natisnili na podstrešju upravnega poslopja Mera, sedanji upravi delovne organizacije Potrošnik, v Kocenovi ulici 2. Po končanem delu smo ga z veseljem razdelili med delavce, ki so ga z zanimanjem prebirali, saj so tako prvič dobili vse informacije o dogajanjih v delovni organizaciji. Dobro se še spominjam, da je ta prva številka Mer-xovega Vestnika zagledala luč sveta na začetku avgusta leta 1959. Cveto Pavline Ob odhodu v pokoj se vsem delavcem Merxa-Ruše iskreno zahvaljujem za dragoceno spominsko darilo. Hvala vsem, ki ste se udeležili poslovilnega večera in s tem izkazali veliko prijateljstvo, ki smo ga toliko let skupaj gojili. Vodji sektorja tovarišu Mucu pa hvala za prisrčne besede ob slovesu. Želim vsem še nadaljnje uspešno in plodno delo, prijateljsko sožitje ter srečno in zadovoljno novo leto! Marica Sporin Šestdesetletni jubilej Stanka Golavška Stanko Golavšek, naš jubilant, je odšel v zasluženi pokoj iz DO Potrošnik, tozd Prodaja Celje, letos 29. junija in kot sam pravi, upokojitev in visok jubilej še zdaleč ne pomeni, da bi se človek počutil odveč. Rojen je bil 23. 10. 1925 v delavski družini. Za prodajalca se je izučil že med okupacijo in sicer v Domžalah. Stanko je že 19-leten stopil v NOB in je bil zaradi vsestranskega delovanja in hrabrosti sprejet v ZK že leta 1945. Njegova prva zaposlitev je bila v Žalcu pri Nabavno-prodajni zadrugi, deloval je še kot tajnik KLO Griže, pri ministrstvu za trgovino v Ljubljani kot republiški tržni inšpektor, v KZ Sešče pa kot upravnik. Pri Merau in njegovih pravnih prednikih je Stanko začel delati 1. 2. 1955 kot računovodski delavec, pomočnik računovodje, šef sektorja, direktor kontrolno inš-truktažne službe in nazadnje od L 10. 1974 kot direktor tozda. Zavzemal se je za pravice delavcev, prav tako pa zahteval, da sleherni delavec v tozdu s svojim delom pripomore k boljšemu gospodarjenju. S svojimi prizadevanji je pripomogel k izboljšanju delovnih in življenjskih razmer delavcev našega tozda, prav tako je dal velik prispevek za hitrejše uveljavljanje delavčeve neodtujljive pravice za samoupravno odločanje. Za vsa svoja prizadevanja in delo je prejel številna priznanja: medaljo za hrabrost, medaljo zaslug za narod, orden republike z bronastim vencem, zlato zrno ZKJ, srebrni znak sindikatov ter ob 20. obletnici Meraa priznanje z zlato plaketo. Da je bil družbenopolitično aktiven na vseh področjih ter vesten in predan delavec in komunist, zgovorno pričajo našteta priznanja. Zato naj se mu še mi, njegovi nekdanji sodelavci, ob jubileju iskreno zahvalimo za njegovo bogato in ustvarjalno delo ter mu zaželimo še mnogo zdravja in sreče v krogu najbližjih. Lidija Tamše Lepi, živi spomini... Srečanje z upokojencem Antonom Voduškom iz Celja V uredništvu smo razmišljali, koga od naših upokojencev, dolgoletnih delavcev, bi obiskali pred novim letom in z njim malo pokramljali. Veliko jih je, ki bi si to zaslužili, pa vendar smo se to pot odločili za Antona Voduška, najstarejšega upokojenca v delovni organizaciji Blagovni center, saj je letos junija že dopolnil 86 let. V lepem vremenu sva se s članico uredniškega odbora Zdenko Zimšek odpeljali na pot proti celjskemu gradu, kjer živi naš današnji sogovornik. Ustavili sva se pred hišico, lahko bi ji rekli kar zidanica. Lepo urejeno okolje nam je takoj dalo vedeti, da tu prebiva dober gospodar. Doma sva našli gospodarja, bolje rečeno oskrbnika velikega vinograda, Antona Voduška in njegovo ženo. Najprej naju je pogledal nekoliko nezaupljivo, ko pa sva povedali, od kod sva, se je nasmehnil in takoj začel pripovedovati: »Upokojen sem že od leta 1961, pri Merau pa sem delal vseskozi od njegove ustanovitve. Bil sem navaden delavec, tik pred upokojitvijo pa sem si pridobil polkvalifikacijo. Takrat so bile težje delovne razmere, kot pa danes. Bil sem tudi na otvoritvi novega preskrbovalnega centra. To se ne da primerjati. Danes imajo vse lepo zloženo na policah, nič jim ni treba nositi na ramenih, vse imajo mehanizirano. Najtežje pa je bilo takoj po vojni, leta 1945, ko so v naše skladišče prihajali vagoni z raznimi živili. Vse to smo od jutra do večera prenosih na ramenih, brez malice ali toplega obroka, kot ga imajo danes. In ko smo zvečer izmučeni od dela in lačni hoteli domov, so nam pripeljali nove vagone in smo morali delati tudi ponoči. Kljub temu pa smo vsi delali z veseljem, samo da smo čimveč ustvarili z združenimi močmi. Lahko trdim, da je bilo včasih več solidarnosti in pomoči med ljudmi. Bolj smo bili navdušeni za skupno delo. Čeprav pa so bile težke delovne razmere, pa mi ni žal za nobeno vloženo uro, celo ponosen sem, da se je danes iz Meraa razvila tako močna organizacija, s tako dobrim vodstvom. Škoda, da nisem več tako mlad, da bi se lahko vrnil v to delovno okolje.« — Kako preživljate dneve sedaj, ko ste upokojenec? »Zelo rad prebiram knjige, časopise, tu in tam poslušam tudi poročila po radiu, da sem malo seznanjen, kaj se dogaja po svetu in doma. Drugače pa imam dela vedno zadosti. Že od leta 1936, ko sva z ženo prišla v te kraje, doma sem namreč iz Haloz, sem oskrbnik tega 34 arov velikega vinograda. Menjal sem že štiri gospodar- je. Plačilo za moje trdo delo je samo to, da lahko z ženo živiva brezplačno v tej sobici, ki pa ni nič večja od 12 kvadratnih metrov. Vsak dan grem v dolino v trgovino, tudi drva še sam pripravljam. To pa je tudi vse.« — Ali se razveselite našega Vestnika? »Večkrat razmišljam o svojih sodelavcih, o svoji bivši delovni organizaciji, zato se zelo razveselim vašega in našega glasila, ki mi je poleg vsakoletnega novoletnega srečanja upokojencev edina vez z delovnim okoljem, kjer sem včasih delal. Ta vaš vodja te velike organizacije je zelo »fejst deda«. Velikokrat ga vidim v Vestniku, pa tudi zelo dobre reči pove.« — In kakšne so vaše želje ob novem letu? »Vsem delavcem želim, da bi tako z veseljem opravljali svoje delo, kot smo ga mi včasih in na ta način pripomogli, da bi se ta organizacija še bolj razvila, napredovala. Osebno pa si želim, da bi bil še zdrav, da bi se lahko še velikokrat udeležil novoletnega srečanja upokojencev.« Ko sva odhajali, mi je pogled zastal na steni te izbice, kjer je viselo priznanje za dobro delo in prizadevnost, ki ga je naš Anton prejel leta 1954 pri delovni organizaciji Koloniale. Sonce je še bolj posijalo in z Zdenko sva imeli občutek, da se je veselilo skupaj z nami, kajti izbrali sva pravega sogovornika. DECEMBER 1985 Razpis za nakup smučarskih vozovnic MERX, HOTELI GOSTINSTVO, tozd Gostinstvo in turizem, Radlje ob Dravi, nudi vsem ljubiteljem smučanja: — sezonsko smučarsko vozovnico za vlečnice, ki jih upravlja: — sezonsko smučarsko vozovnico KOPE — GOLTE 1985186; — dnevne smučarske vozovnice; — poldnevne smučarske vozovnice; — smučarske vozovnice za nočno smuko; — ski-paket vozovnic; — ski-paket vozovnice za šolske športne dneve ali za šolo v naravi; — organizacijo in izvedbo smučarskih tekmovanj za ozde ali OOZS! CENE smučarskih vozovnic za zimo 1985/86: 1. Sezonska smučarska vozovnica (s sliko), ki velja od 30. 11. 1985 do 31. 3. 1986 na vseh smučiščih GTC Kope, v Mi- ' slinji in v Ribnici na Pohorju (ne vključuje nočne smuke) — odrasli .....................,...... 8.000 din — otroci (mladina do 14. leta starosti) . 5.000 din Ob nakupu in plačilu celotne vrednosti sezonske smučarske vozovnice v predprodaji do 30.11.1985 nudimo 10% popusta! 2. Sezonska smučarska vozovnica KOPE —GOLTE 1985/86 (s sliko), ki velja od 30.11.1985do31.3.1986 na vseh smučiščih GTC Kope, v Mislinji, v Ribnici na Pohorju ter na smučiščih RTC Golte (ne vključuje nočne smuke) — odrasli .................................. 12.000 din — otroci (mladina do 14. leta starosti) ..... 9.000 din Nakup sezonske smučarske vozovnice KOPE — GOLTE 1985/86 je mogoč le v predprodaji do 30. 11. 1985! 3. PREOSTALE SMUČARSKE VOZOVNICE: Odrasli Otroci — dnevna 900 din 600 din — poldnevna 600 din 400 din — za nočno smuko 600 din 600 din — ski-paket 1.000 din 800 din — ski-paket za ŠŠD 700 din 700 din Pri nakupu vozovnic prek ozdov ali OOZS ter plačilu z naročilnico nudimo do 31. 12. 1985 popust: — 10% popusta pri nabavi več kot 100 smučarskih vozovnic — 20 % popusta pri nabavi več kot 500 smučarskih vozovnic Obvestilo Obveščamo vas, da je KAREL VEBER iz Brodnice pri Rimskih Toplicah, sicer kooperant sozda Mene — Kmetijske zadruge Laško, odprl sodobno turistično kmetijo. Kmetija, ki stoji na levi strani čiste rečice Gračnice, 8 km iz Rimskih Toplic proti Jurkloštru, ponuja skupno 100 sedežev v treh lepo urejenih prostorih in 55 ležišč v eno-, dvo-, tri- in večpo-steljnih sobah. Gostitelj priporoča domačo slivovko in dobro domače vino pa tudi vrsto domačih kmečkih jedi po zmernih cenah. Okolica kmetije daje vrsto možnosti za oddih in rekreacijo. Na kmetiji je možno dobiti dovolilnice za ribolov v Gračnici (postrvi), po dogovoru z lovsko družino pa je možno organizirati lov Rešitev nagradne križanke: MOTORISTI, STRIP, KIR, APARATURA, TRIKOLO-RA, KERAMIKA, ORIKS, AMEN, ERA, AN, KALIKO, KREDA, DA, KNEZ, TITO, RANER, OTOR, RENEGAT, TK, TN, NIKI, AMI, ORADA, MATA, IVI KOROŠEC, ŽIR, ETIL, JESENIN, NENAVADNOST, A C, TAJO, ANT, ASTARTA Izid žrebanja: 1. nagrada: 1.000,00 dinarjev: Peter M1KEK. 63325 Šoštanj, Koroška 4 2. nagrada: 700,00 dinarjev: Snežana ILIJAŠ. 63270 Laško, Poženelova 7 3. nagrada: 500.00 dinarjev: Slavica ČOLAK. 63240 Šmarje pri Jelšah, Preloge 19 4. nagrada: 300,00 dinarjev: Milena ŠUNKO, 63000 Celje. Na Zelenici 8 Nagradni razpis za novoletno križanko 1. nagrada: 1.500,00 dinarjev 2. nagrada: 1.000,00 dinarjev 3. nagrada: 750,00 dinarjev 4. nagrada: 500,00 dinarjev 5. nagrada: 250,00 dinarjev na srnjad, zajce, fazane in divje prašiče. V zimskem času ni zanemariti možnosti smučanja na Lisci, poleti pa kopanja v termalnem bazenu v Rimskih Toplicah. Cesta je vse do kmetije asfaltirana, 150 m od nje pa je oddaljena avtobusna postaja proge Celje—Marof. Avtobus vozi na tej progi vsaki dve uri. Podrobnejše informacije lahko dobite v prodajni službi gostinsko turističnih zmogljivosti sozda Mene v Celju, Trg oktobrske revolucije 3, Celje, po telefonu 26-353 ali pri gostitelju Karlu Vebru, Brodnice 12, Rimske Toplice, tel. 735-217. Prisrčno vabljeni Prodajna služba sozda Merx Celje r - Kulturna dejavnost sozda Vložiti moramo več truda in vzajemnega sodelovanja Kultura je postala ena izmed pomembnih dejavnosti v organizacijah združenega dela. V akcijo za razvijanje kulture se vse bolj množično, čeprav ne povsod enako, vključujejo delavci. Naj večja kvaliteta v razvijanju kulture je krepitev zavesti delavcev o pomenu kulture za razvoj vseh odnosov v združenem delu, humanizacijo dela in delovnega okolja, za povečanje produktivnosti dela in podobno. Da bi kulturni utrip po ozdih združili tudi na ravni sozda, se je 2.10. 1985 sestal odbor za kulturo pri KOS na svoji prvi seji. Nakazane so bile nekatere možnosti oziroma naloge za delo tega odbora. Ugotavljamo, da je težišče dela na kulturnih animatorjih v ozdih, da pa je možno nekatere kulturne akcije organizirati s programom odbora. V sodelovanju s SLG Celje smo septembra pripravili predstavitev gledališkega abonmaja za sezono 1985—86 in tako pridobili 95 abonentov. Z željo, da bi v prihodnji sezoni pridobili še več ljubiteljev gledališča, razmišljamo tudi o lastnem abonmaju Merca, kar je glede na veliko število delavcev v tem sozdu možno. Zavedati se moramo, da je dvig kulturnega življenja in s tem kulturne ravni delovnega človeka eden glavnih pogojev za oblikovanje delavca kot svobodne in ustvarjalne osebnosti. Za to pa moramo vložiti več truda in vzajemnega prizadevanja. Truda Tomažin Avto Celje Športnorekreativna ob dnevu republike dejavnost sozda Kot vsako leto smo imeli tudi letos delovno srečanje in obenem počastili dan republike. Že nekaj let nazaj smo prireditev pripravili v prostorih delovne organizacije, letos pa je bila v domu JLA. Ob tej priložnosti so bile podeljene jubilejne nagrade delavcem za 10, 20 in 30 let dela v delovni organizaciji. Nagrado je prejelo kar 45 delavcev. Podeljene so bile nagrade tudi za dosego individualnega proizvodnega plana ur v 9 oziroma 10 mesecih ter priznanja obra- čunskim enotam za dosego letnega plana v 9 oziroma 10 mesecih. Direktor DO je prikazal dosedanje rezultate gospodarjenja ter smernice za naprej. Proslavo so popestrili pevski zbor delovne organizacije, ki je zapel venček pesmi, ter člani mladinske organizacije, ki so pripravili recital. Dobro razpoloženje navzočih se je nadaljevalo ob zvokih ansambla Vikija Ašiča. Alenka Škapin Priporočam! Začenja se obdobje nastopov v raznih športnih zvrsteh in organiziranih tekmovanj. Ni dolgo od tega, ko je bilo tekmovanje SLO in DS na Go!teh. Sledila bodo med drugim tudi zimska na smučeh. Na letošnjem nastopu na Kopah se je pripetil dokaj nevšečen dogodek, da seje tekačica na smučeh po prihodu na cilj dobesedno zgrudila. Tudi nekaj drugih tekmovalcev je bilo po razmeroma kratki progi kar lepo zadihanih. Podobno sliko je bilo moč opaziti na Golteh, ko so tekmovalci, posebno na Medvednjak, prihajati iz Starih stanov le preveč zasopli in prepoteni. Koliko trenirati pred takim nastopom na čas? Tekmovalka na smučeh sploh ni bila pred nastopom na snegu s smučmi, niti ni opravita nobene kondicijske vaje. Enostavno samo ljubezen do tekanja na smučeh jo je iz trgovine privedla na tek. Tekmovalec, ki je sicer pred nekaj leti dobro tekel, je po dvoletnem premoru poskusil brez kilometra treninga doseči dober rezultat. Dobro uro je „ lovil zrak“ in bil na robu kolapsa. Tako seveda ne gre. Tek, tek na smučeh, kolesarjenje so visoko zahtevni. To ni vijuganje med enostavnimi vratci slalomske proge, ni odbojka, mali nogomet, tenis. Za nastop morate trenirati, ne gre drugače, nekaj splošnih vaj, nekaj specifičnega, kar pač tekmujete. Resda je problem čas in še kakšna druga prepreka, vendar tu velja, da je bolje ne nastopiti, kot izzivati nevarnosti, ki bi bila lahko hujša kot kolaps. Tu načelo „ važno je nastopati, ne zmagati“ ne velja. Koliko trenirati? Toliko, da na koncu predvidene poti lahko normalno stojite, spregovorite, popijete osvežilno pijačo, čutite, da imate še rezervne moči v sebi. Udeležencem priporočam tudi, da vse ukrepe v primeru zdravstvenih težav prepuste zdravstveni službi. Na Kopah naj bi po ..strokovnem nasvetu" pri temperaturi globoko pod ničlo slačil tekmovalko in ji v pričo prisotnih masira! srce. Nekdo je brez navodila klical reševalno vozilo. Vsak želi najboljše, vendar mora ravnati brez panike, res pa je, da bo treba poskrbeti za normalno nudenje zdravniške pomoči. Rudi Škapin Uspešen razvoj ni odvisen samo od prizadevanj posameznikov Na prvi redni seji komisije za šport in rekreacijo, ki je bila 25. L 1985, je bil sprejet program dela, ki ga je pripravil predsednik komisije za šport in rekreacijo. Marca smo uspešno pripravili zimske trimske igre za GTC Kope in s skupnim zaključkom v Mislinji. Potem smo se na 4. redni seji 4. 4. 1985 dogovorili za usklajene programske smernice o organizaciji športnih tekmovanj DO sozda Merc. Dosedaj se te DO niso držale dogovora programa in upamo, da bodo v prihodnjem letu to popravile. Junija je bil v Zdravilišču Dobrna turnir v tenisu in tekmovanje v kegljanju za moške in ženske ekipe. Septembra je bila na Dobrni odigrana nogometna tekma Zlate selekcije in Merca (7:2 v korist sozda). V tem mesecu je bil prvi orientacijski pohod na RTC Golte, ki se ga je udeležilo kar 15 DO. Konec septembra so bile tudi letne Mercove trimske igre v dvorani Golovec. Decembra je bila v dvorani Golovec nogometna tekma Merca, s Konusom Slovenske Konjice. Izid tekme je bil neodločen 6:6. Nato je bilo tovariško srečanje. Naše DO so se udeleževale tudi občinskih sindikalnih prireditev in trimskih akcij. Ustanovljena je bila tudi smučarska sekcija sozda Mera. Uspešen razvoj športne rekreacije Merca ni odvisen samo od možnosti in prizadevanj organizirane službe za rekreacijo ali organizatorjev te dejavnosti, temveč tudi od ozaveščenosti kolektiva in posameznikov. Zato je pofrebno razvijati in privzgojiti pravilen odnos do sebe, do delovne kondicije in pravilen odnos do zdravstvenih in estetskih vrednot. Vendar moramo vedeti, da so za izvedbo programa potrebne minimalne gmotne mož-nosti- Slavko Lisec Blagovni center najboljši v sozdu Ob koncu leta, ko ocenjujemo samoupravne, družbenopolitične in družbenoekonomske rezultate, ocenimo tudi dejavnost v športu in rekreaciji, česar v naši delovni organizaciji ni mogoče spregledati, saj so uspehi znani. Že tradicionalno smo med najboljšimi v sozdu Merc, saj smo letos tudi v zimskih športnih igrah bili na 2. mestu, kar je bil doslej največji uspeh, saj nam manjka smučark, da bi lahko povsem uspeli. To pa nam uspeva v letnih igrah, kjer ne dopuščamo presenečenja. Zato pa velja pohvaliti vse tiste, ki so na tekmovanjih sodelovali, ne glede na dosežene posamezne rezultate, saj je le ekipno mogoče uspeti in le z načrtnim delom, z organizirano rekreacijo, z neposrednimi internimi srečanji, z motiviranjem. Smo ena izmed redkih delovnih organizacij — članic Merca, ki redno sodelujemo v skoraj vseh disciplinah v moški in ženski konkurenci v sindikalnih športnih igrah in na občinskih prvenstvih, ki jih organizira ZTKO Celje, in to izredno uspešno, saj so naše ekipe uvrščene v I. oz. II. ligo tekmovanj. O samih rezultatih bomo poročali v naslednji številki, ko bodo končana vsa tekmovanja in ko bodo znani rezultati množičnosti v celjski občini, kjer smo tudi v samem vrhu. Zdenka Zimšek Novoletna nagradna križanka za družinski krog m