Celjski tednik Celje, 30. septembra 1960 Leto X., štev. 30 GLASILOSOCIALISTIČNI ZTEZE DOLOTNEGA LJUDSTTA 0£ЖАЈА CELJE LIST IZDAJA m nSEA ČASOPISNO PODJETJI •CELJSKI TISK« DDtEKTOA IVAN MELIK-GOJMIl UKKJUJE UREDNIŠKI ODBOK ODGOTORNI UREDNIK TONE MASLO Titove besede SO odjeknile V srcB vseh ljudi, ki si žete mira Sedanje petnajsto redno ваве- janjc Generalne skupščine Zdru- ženih narodov predstavlja naj- teĆJi povojni sestanek najodfo- cornejših državnikov sodobnega iveta. Џ govorniškim odrom svečane j^orane v Manhatanu, v kateri Џ fieneralna skupščina zasedala ¿017. decembra, se bodo čule be- sede predstavnikov z vseh zem- ljepisnih dolžin in širin, ljudi vseh barv in ras, besede, ki bodo izražale najrazličnejše potrebe in prožile najbolj komplicirane pro- Heme ter želje sodobnega sveta. Eden med prvimi govorniki, ki je povzel besedo kot tolmač in eminentni graditelj vsebinsko najkonstruktivnejše politike, ki ivetu odpira pot v tako željeni dolgotrajni mir, je bil naš pred- lednik Tito. Njegov govor je na- letel na največji odmev v svetu ter je bil povsod široko komenti- ran kot izraz velike državniške modrosti. Zakaj? Predvsem zato, ker so bile Ti- tove besede dostojanstvene in glo- iohe, ker so pomenile objektivno iolmačenje najosnovnejših in naj- težjih problemov današnjega sve- ta. Njegove besede so odjeknile kot izraz globokega razumevanja •snovnih težav, ki tarejo male in liromašne dežele, ter so širom po sbeganem svetu navdihnile opti- mistično prepričanje, da sodobno človeštvo more in mora najti iz- hod iz slepe ulice, v kateri se na- \iaja. Tito je govoril v imenu svoje é^e, vendar je bil njegov go- vor po svoji vsebini hkrati glas neodvisnih, blokovsko neangažira- nih in malih nacij, za katere je vrhunski cilj vsega mednarodne- ta dogajanja mir in njihov razvoj T miru. Zato je najvišji predstav- nik Jugoslavije poudaril, da je miroljubna aktivna koeksistenca nujna med državami in družbe- nimi sistemj, če človeštvo ne želi, da ga zopet potepta vojna, ki bi bila bolj katastrofalna kot katera koli vojna prej. Predsednik Tito je opozoril na itevilne vzroke krize: reševanje problemov s pozicije sile, prebuja^- nje militarizma v Zapadni Nem- čiji, razne variante kolonializma, tuje vmešavanje v Kongu, primer Kube, dogodki v Laosu, petletna Vojna v Alžiru, jez med razvitimi in nerazvitimi državami, tekma ' oborožitvi itd. Hkrati z vzroki ^rize je nakazal tudi pozitivne 'sšitve vseh teh težav. Med dru- ffitti je vzkliknil tovariš Tito s *vetovne govorniške tribune: »Ni- kdar po vojni ni bilo človeštvo v takšni negotovosti kot danes ... Vendar vojna ni neizbezna». In dalje: »O usodi sveta ne sme od- ločati le nekoliko držav.... tem- več velike in male sile skupaj«. Izčrpna in objektivna analiza , problemov, ki danes tarejo svet, »n Titovi predlogi, kako bi se ti i Problemi najučinkoviteje rešili, ] So napolnili stolpce največjih li-1 *W na svetu ter odjeknili v srcih *seh ljudi, ki si žele miru in mi- ''en, svoboden razvoj. i Odkritje spomenika v nedeljo dopoldne bodo od- krili spominsko ploščo padlemu ^arodnemu heroju Lojzetu Hoh- ^rautu na Dornikovi domačiji v ^kovici nad Laškim. V tej hiši J« Lojze Доћкгаи1 ilegalno delal °d maja 1941. leta kot sekretar Partijskega komiteja za zasavske ^dnike in okolico. Tu je imel ^arno zavetišče in tu so ga obi- ?^ovali njegovi najožji sodelavci J? zasavskih revirjev, kjer jim je ^ajal navodila za akcije. Osnovna organizacija Zveze '^cev v Sedražu vabi na to spo- minsko slovesnost vse domačine, se posebej pa bivše borce in akti- У|^е, ki so v času narodnoosvo- '^ilne borbe delovali na tem l^odročju. VELIKO SLAVJE V STORAH T MEiDELJO SO STOESKI ZEìLEZAJUI SLAVILI 10-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA. — SVEČANA SEJA DE- LAVSKEGA SVETA. — MNOZICNO ZBOROVANJE IN ŠPORT- NI NASTOP NA NOVO ZGRAJENEM ŠPORTNEM STADIONU V nedeljo je praznoval delavni kolektiv železarne Store 10-let- nico delavskega samoupravljanja. StpKjrtne iin kulturne prireditve so se vrstide sácer ves pretekli teden, vendar je pxomeoiila nedeljska proslava veliko manifestacijo za- vesti, dela in uspehov štorskiih železarjev in prebivalcev Štor. Tega slavja so se udeležili tudi številni gositje. Med njimi smo opazili tudi tajnika republiškega odbora sindikata rudarske, meta- lurške in kemične industrije tov. Vlada Cresnika, zastopnike poli- tičnih in oblastvenih forumov iz celjskega okraja in oibčine tova- riša Cveta Pelka, Jožeta Jošta, Staneta Sotlarja, Franca Rupreta, Toneta Skoka, in Ivana Bevca. Storsikim železarjem je prišel če- stitat k njihovim uspehom še za- stopnák celjske gamizije major Fajdiga ter zastopniki jeseniške železarne. 2e zgodaj ^utraj je železami- ška godba na pihala zbudila Stor- iane, ki so se proslave v velikem številu udeležili. Store so bue praznično odete, saj so povsod v tovarni in naselju vihrale zasta- ve. Ta dan je büo tudi vreme že- lezarjem naWonjeno, kajti že v zgodnjih dopoldanskih urah so se razpršui oblaiki in jesensko son- ce je prijetno grelo zbrane mno- žice na novem športneim stadio- nu, kjer бо z zanimanjem in do kraja sledili športnim igram. Slovesnost so pričeli s sveča- nim zasedanjem delavskega sve- ta, na katerem je sedanji pred- sednik Viktor Opaka orisal pre- hojeno ;pot, uspehe in težave or- ganov delavskega upravljanja za dobo desetih let. Posebno prisrčen po-izor je bil, ko so štorski in kom- poljsiki pionirji čestitali železar- jem k doseženim uspehom in jim zaželeli še veliko zmag v pod- jetju in pri urejevanju komunal- nih problemov, ki jih v Storah nikoli ne manjka. Ob tej priliki 60 obdarili s šopki cvetja vse do- sedanje predsednike delavskih evetov, ki so bili v časitnem pred- sedstvu. Predsednik sindikalne podružnice Jože Lončarič pa jim je v znak priznanja ixxielil prak- tična darila. Na svečani seji je kolektivu k ustpehom čestital tudi predstavnik JLA major Fajdiga, zastopnik je- seniške železarne ter predsednik celjske občine Franc Rupret, ki je med drugim poudaril, da je bil kodektiv železarne Store eden prvih in svetal primer, ki je po- leg velikih proizvodnih uspehov začel orati ledino tudi na drugih področjih izven tovarne, pred- vsem pri raznih komimakiih in družbenih problemih. V tem po- gledu, je dejal tovariš Rupret, so štorski železarji položili izpit in ni bojazni, da bo tudi v bodoče kolektiv stopal v korak z napred- kom, ki ga terja življenje in naš sistem socialistične demokracije. Po slavnostni seji je krenila dolga povorka na novo zgrajeni športni stadion na Lipi. Tu je zbrani množici in številnim go- stom zopet spregovoril predsed- nik delavskega sveta o delu in uspehih, ki so jih v železarni in izven nje dosegli ter se zahvalil za pomoč republiškim, okrajnim in občinskim fonimom, ki so ka- zali vedno veliko razumevanje za probleme štorskih železarjev. Za njim je predsednik odbora za or- ganizacijo prostovoljnega dela tov. Andrej Svetek govoril o uspehih, ki so jih dosegli pri pro- stovoljnem delu. Ob tej priliki je predal svojemu namenu enega največjih objektov, ki so ga s prostovoljnim delom zgradili — športni stadion. Le-tega je pre- vzel v upravljanje predsednik ko- misije za rekreacijo pri sindikalni podružnici Franc Rozman. Za zaključek svečanosti pa so športniki in telovadci iz celjske- ga okraja ter lahkoatleti Kladi- varja iz Celja s svojim nastopom navdušili gledalce ter pokazali, da se z voljo in vztrajnim delom dajo doseči tudi na telesnovzgoj- nem področju lepi uspehi. Mla- dine, ki se navdušuje nad špor- tom, je tudi v Storah dovolj in vse kaže, da bo stadion koristno služil svojemu namenit —ma— Dva posnetka iz Stor — prizor s slavnostnega zasedanja delavske- ga sveta štorskih železarjev ter pogled na množico ljudi med zbo- rovajijem na novem športnem stadionu na Lipi Z občnega zbora Okrajne zadružne zveze w Celja Uspeh prinaša nove naloge v torek je bila v Celju 9. redna letna skupščina Okrajne zadružne zveze Celje. Razen 130 delegatov so se skupščine udeležili predsed- nik Glavne zadružne zveze LRS Maks Krmelj, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje Franc Simo- nie, podpredsednik OLO Celje Miran Cvenk in mnogi drugi ugledni gostje. Občnega zbora so se udeležili tudi predsedniki ob- činskih ljudskih odborov iz celj- skega okraja. Po uvodnem delu občnega zbora je govoril predsednik celjske za- družne zveze Franc Luhe j. Za njegovo izvajanje so značuni trije elementi — krepitev zadrug kot osnovne celice našega kmetijstva, sedanje in naloge za naslednje leto ter kot zadnje reorganizacija v zadružništvu. Tovariš Lube j je poudaril, da so se v preteklem obdobju zadru- ge močno utrdile, organi uprav- ljanja pa so posvetili v zadnjem času vso pozornost kmetijiski pro- izvodnji. To je bila hkrati tudi prva in najvažnejša naloga zveze, saj je bilo jasno, da lahko le krepka zadruga izpolni vse na- loge, ki ipred njo stojijo. Posledica tega poglobljenega dela je očitna. Vas se je tesno približala kmetij- ski zadrugi, vas je v zadrugo do- bila zaupanje. Predsednik OZZ je hkrati gra- jal tudi nekatere negativne po- jave, ki se tu in tam kažejo — namreč, da se skupni in napredni interesi zapostavljajo zaradi oseb- nih interesov. Proti tem pojavom se bodo morali v prihodnjem ob- dobju zadružni sveti odločno bo- riti, zelo pomembna pa bo tudi vloga delovnega kolektiva zadru- ge. V preteklem obdobju se je bi- stveno povečala poraba umetnih gnojil v celjskem okraju. Samo lani so zadružniki F>orabili kar 40% več gnojil kot pred letom. Zanimiva pa je ugotovitev, da pri porabi umetnih gnojil obstaja ve- liko nesorazmerje med posamez- nimi občinami. To je delno upra- viči j ivo, vendar ne v taki raz- liki. Saj na primer znaša pov- prečna poraba umetnih gnojil v žalski občini preko 570 kilogra- mov na hektar, v laški občini pa le okoli 60 kilogramov na hektar. Zanimiva je tudi ugotovitev kako se je povečal promet kme- tijskih zadrug. Povečanje znaša okoli 8 odstotkov. In sicer kljub temu, lahko bi rekli prav zato, ker so kmetijske zadruge opusti- le nekmetijske dejavnosti. S tem so zanikani vsi pomisleki, da za- druga v novih pogojih ne bi mo- gla uspešno finančno poslovati. Dokazalo pa se je tudi, da je bi- la postranska dejavnost zadrug zanje le nepotrebno breme. (Nadaljevanje na 3. sitr.) POROŠTVA ZA 19 MILIJARD Na zadnji seji okrajnega ljud- skega odbora je poročal tudi predsednik sveta za družbeni plan in finance. Ko je analiziral stanje okrajnih skladov in pro- računskih sredstev sploh, je med drugim omenil, da je ljudski od- bor odobril do zadnjega julija le- tošnjega leta poroštvenih izjav v vrednositii nekaj nad devetnajst milijard dinarjev. M. B. VREME V NASLEDNJiH DNEH Pretežno deževno in hladno vreme, nizko po gorah sneg. — Okrog 5. oktobra približno 3 dni Kboljšanje, nato zopet dež. PRED TEDNOM OTROKA Strnimo prizadevanja za srečo mladega rodu Teden otroka praznujemo vsako leto v prvem tednu me- seca oktobra z namenom, da analiziramo prizadevanja in uspehe vseh družbenih sil na področju varstva otroka in тЛа- dine, da z javnimi razpravami o 'teh vprašanjih vplivamo na nadaljnji razvoj socialističnih odnosov med ljudmi ter sklad- no z materialnimi pogoji, ki jih ustvarja naš gospodarski razvoj, omogočimo čim večji napredek na področju varstva in vzgoje otrok. Letošnji teden otroka bomo praznovali od 3. do 10. ok- tobra, mednarodni dan otrok pa 3. ¡oktobra. Svetovna zveza za zaščito otrok je predlagala, da se naj letos praznovanje vrši pod geslom — od duševnega in telesnega zdravja [otrok danes, je odvisna harmonija med 'ljudmi jutri. , Letošnji teden otroka proslavljamo v obdobju velikih uspehov, ki smo jih dosegli na gospodarskem področju, v obdobju, ko v naših mestih in vaseh, v naših komunah, mno- žičnih organizacijah in stanovanjskih skupnostih v praksi uresničujejo smernice V. kongresa SZDL Jugoslavije in ko v naših podjetjih in občinah sestavljajo smernice za petletni perspektivni plan. V teh ugodnih pogojih našega razvoja in (razgibane druž- bene dejavnosti naj dobijo naloge v zvezi z varstvom in vzgojo otrok vidno mesto in širši pomen, da bodo uspehi večji kot smo jih na tem področju dosegli doslej. Za razvi- janje (oarstva in izboljšanje vzgoje otrok je izdelala Okrajna zveza prijateljev mladine v Celju ob letošnjem tednu otroka obsežen okvirni program dela. Ta program naj bi v občinah prilagodili prilikam in potrebam ter seveda tudi materialnim možnostim. Poudariti je treba, da bi naj aktivnost pri re- ševanju problemov varstva otrok ne bila omejena le za Ičas tedna otroka; ta aktivnost mora biti stalna in živa preko vsega leta. Vse organizacije in društva, skratka vse družbene sile, katerim je pri srcu varstvo in vzgoja otrok, in teh ni malo, morajo v tem prizadevanju strniti svoje moči ter skr- beti, da se program dela med letom tudi v praksi uresničuje. Okvirni program dela Okrajne zveze prijateljev mladine predvideva med drugim, da vsi pristojni činitelji v komuni, sveti za varstvo družine in otroka, organi stanovanjskih skupnosti, organi delavskega samoupravljanja, sindikati itd. posvetijo vso skrb oblikam varstva in vzgoji otrok, planirajo potrebe in delajo na razširitvi varstveno-vzgojnih ustanov. To je le del programa, ki ga je izdelala Okrajna zveza prijateljev mladine. Za njegovo uresničitev naj bi mobili- zirali vse družbene činitelje. Občinski odbori socialistične zveze pa bi naj ta prizadevanja koordinirali v skupno akcijo in od časa do časa ugotavljali, kaj je od izdelanega programa že storjeno. -ma- Tudi v Celjskem tisku bodo proslavili 10-letnico delavskega samoupravljanja v nedeljo, 2. oktobra bo tudi ko- lektiv časopisnega podjetja »Celj- ski tisk« počastil desetletnico de- lavskega samoupravljanja. Obi- čajno proslavo s pregledom uspe- hov in nalog, ki čakajo kolektiv bodo združili še z izletom v Za- drečko dolino, kjer se bodo med drugim seznanili s pogoji dela grafičnih delavcev v času ljudske revolucije. Zato je na programu tudi ogled partizanske tiskarne pri Francu Kranjcu v Kropi pri BočnL Razen članov kolektiva se bodo tega izleta udeležili tudi nekdanji delavci v teh partizanskih tiskar- nah, ki bodo obudili spomine na tiste težke, a slavne dni naše pre- teklosti Pi CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 30. septembra 1960 Konferenca delavskih svetov NA ZAČETKU TEGA TEDNA STA SEKRETAR OB- ČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV TONE SKOK TER PREDSEDNIK LJUDSKEGA ODBORA CELJ- SKE OBČINE FRANC RUPRET POVABILA NA RAZGO- VOR NOVINARJE IN JIH SEZNANBLA Z IZVAJANJEM NEKATERIH NALOG, KI STA SI JIH ZADALA BODISI VODSTVO POLITIČNE ORGANIZACIJE, BODISI LJUDSKI ODBOR. -____ Tako so v teku prip^rave na konferenco zastopnikov vseh de- lavskih svetov, kolikor jih obstaja v celjski občini. Po prvem načrtu bo konferenca v sredini oktobra in kot nekak logični zaključek proslav ob desetletnici delavskega samoupravljanja. Na njej pa ne bodo sodelovali samo predstavniki delavskih svetov gospodarskih or- ganizacij, temveč tudi številni javni in politični delavci celjske občine, okraja in celo republike. Konferenca bo imela delovni zna- čaj. Zato bodo na njej izmenjali izkušnje delavskih svetov ter še zlasti poudarili sodelovanje med podjetji in komuno. Čeprav pro- gram konference še ni znan v po- drobnosti, se vendarle zdi, da bo to delovno posvetovanje trajalo dva dni. Konferenca delavskih svetov celjske občine pa jne za^ služi največje pozornosti samo za- radi namena, temveč prav tako zaradi tega, ker bo to prvo tovrst- no posvetovanje zastopnikov de- lavs'kih svetov v merilu občine pri nas sploh. Ljudski odbor celjske občine pa zdaj pospešeno dela na sestavi petletnega perspektivnega načrta za naslednje obdobje. Da bi ta program bodočega dela kar naj- bolje obdelali in sestavili, bo ljud- ski odbor pripravil razširjene seje svojih svetov, na katere bo pova- bil tudi strokovnjake, ki po po- klicni dolžnosti ali kako drugače delajo na določenem področju. Podobni delovni sestanki pa bodo tudi pri podjetjih. Na njih bodo obravnavali perspektivne načrte podjetij. Razen članov delovnih kolektivov bodo na teh sestankih sodelovali tudi ljudski odborniki in prav tako politični delavci. Po vsem tem lahko sodimo, da gre za izvajanje važnih nalog in za postavitev čvrstih vezi sodelova- nja med komuno in gospodar- skimi organizacijami^ M. B. Mladina v Kozjem v jesenskih dneh ipovsod oživi delo v družbenih organizacijah na vasi. Mladina v Kozjem se je med prvimi na Šmarskem pričela pri- j pravljati. Oni dan so se zbrali in 1 sklenili, da se celotna organiza- i cija vključi itudi v strelsko druži- : no, telovadno društvo »Partien« in p'rostovoljno gasilsko društvo, ki letos praznuje 85-'letnico obsto- ja. Slavnostno so sprejeli v svoje vrste 5 novih članov. Uprizorili bodo tudi igrico, organizirali iz- obraževanje, za razvedrilo pa ime- li še plesne vaje. Čudno pa je, da se mladina v tekstilnem obratu, kjer je vendar dosti mladih ljudi, ne more razživeti v okviru orga- nizacije. V zadnjem tednu po domovini Petek, 23. septembra NA SKUPNI SEJI odborov Zvezne ljud- ske skupščine za socialno politiko in ljudsko zdravje so ugotovili, da kljub vidnim uspehom rezultati zdravstvene službe niso povsem v skladu z dosežki na drugih področjih družbenega razvoja. Menili so, da so vzroki počasnega na- predovanja v načinu finansiranja in v organizaciji zdravstvene službe. Sobota, 24. septembra V NOVI GORICI so začeli prvi mno- žični pohod »Po poteh goriške fronte«. Tekmovanje je začelo nad tisoč pionir- jev, drugi dan pa je nastopilo še nad dva tisoč članov. Nedelje, 25. septembra NA EKONOMSKI FAKULTETI ljub- ljanske univerze so ustanovili statistični odsek, ki ho pripravljal strokovne kadre za statistično službo. Ponedeljek, 26. septembra V TITOGRADU se je začel kongres SZDL Crne gore. Po otvoritvi in po- zdravnem govoru sekretarja SZDL Ju- goslavije Aleksandra Rankoviča je o aktualnih vprašanjih nadaljnjega druž- beno ekonomskega razvoja Crne gore in o nalogah Socialistične zveze pri tem govoril predsednik Glavnega odbora SZDL Crne gore Blažo Jovanovič. Torek, 27. septembra Z IZVOLITVIJO rektorja in prorek. torja ter svečano sejo univerzitetnega sveta in uprave je začela delati nova Univerza v Novem Sadu. Sreda, 28. septembra V BEOGRADU se je začelo posveto- vanju o kulturno zabavnem življenju, zlasti pa o nalogah družbenih činiteljev pri organizaciji prireditev za zabavo in razvedrilo naših ljud. Uspehi NA KATERE SO LAHKO PONOSNI Deset let delavskega samoupravljanja v celjski Metki ZADNJI DAN PRETEKLEGA TEDNA JE DELOVNI KOLEKTIV MEHANIČNE TKALNICE »METKA« PROSLA- VIL DESETLETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJA-; NJA. MED Clane kolektiva, ki so se zbrali v j AVDITORIJU CELJSKEGA GILEDALISCA, SO PRISLI' TUDI TOVARIŠI: FRANC SIMONiC, RIKO JERMAN, JO- ŽE JOST, BENO KRIVEC IN DRUGI. Pot kolektiva v letih po vojni, zlasti pa v razdobju zadnjih de- setih let je orisal tov. Vlado Ra- mor. Ustanovitev iprvega idelav- skega sveta ter ukinitev direk- cije za tekstilno industrijo je /pri- nesla v življenje povsem nova obeležja. Kolektiv, ki je dotlej skrbel edinole za izvrševanje planskih nalog, je prvič v zgodo- vini začel postopoma reševati tu- di finančna vprašanja, sam je za- čel določati svoj proizvodni načrt, voditi prodajo izdelkov, odločati o investicijski in kadrovski poli- tiik itd. Pred neizkušenim Iko- lektivom so se postavile nove na- loge — skrb za rentabi'lnos't pod- jetja ter zalaganje trga s kvali- tetnim blagom široke izbire. Ko- lektiv in njegov organ upravlja- nja sta se zavedala nalog, ki sta jih sprejela. In prav zato so do- segi; uspehe, na katere iso lahko ponosni. Njihovi izdelki pa so se afirmirali ne isamo znotraj države, temveč tudi zunaj meja. Značilno za proizvociijo zadnjih desetih let je njeno stalno nara- ščanje tako po količini kot vred- nosti, nadalje široka izbira ipd. Medtem, ko so 1951. leta iproiz- vedli dva milijona sedem sto tisoč * kvadratnih metrov tkanin, jih bo-' do letos že štiri milijone osem sto tisoč. S povečano proizvodnjo je \ rasla tudi proizvodnost dela na eno osebo. Le-ta je znašala 1951. leta 4.560 kv. metrov, letos pa žel skoraj šest tisoč. Poleg izboljšanja proizvodnih možnosti, tehnične organizacije je na napredek proiz- vodnje v znatni meri vplival tudi spodbudnejši način nagrajevanja. Zlasti lep korak naprej pa so za- beležili letos, ko so uveljavili na- grajevanje po ekonomsikih eno- tah na enoto proizvoda. To je imelo za posledico, da se je pove- čala tako storilnost kot osebni do- hodki. Pomemben uspeh v organizaciji podjetja pa so zabeležili 1957. leta, ko so uvedli medfazni obračun, ki je v letošnjem letu postal glav- no merilo za nagrajevanje po učinku. Medtem, ko so bile investicije do 1956. leta usmerjene pred- vsem v usposobitev zelo iz'troše- nih osnovnih sredstev, pa so po- zneje začeli uresničevati dolgo- ročni načrt perspektivnega raz- voja podjetja. Glavne značilnosti tega načrta se kažejo v obdržanju sedanjega proizvodnega progra- ma, ki ga odlikuje pestrost izdel- kov, nadalje v etapni rekonstruk- ciji, kjer pa ima prvo mesto skrb za obnovo 70% izrabljenega stroj- nega parka itd. Po realizaciji te- ga programa pa pride na vrsto povečanje strojnih zmogljivosti in uvajanje avtomatizacije proizvod- nje. Glede na urbanistični načrt in specifičnost proizvoidnje so 'Os- vojili mnenje o postavitvi pet sto statev, na katerih bi izdelali za približno 50 % več kot v 1958. letu. Doslej so nabavili že 56 av- tomatskih statev. Prvi del rekonstrukcije je bil končan v Uanskem letu. Za ita dela so potrošili 119 milijonov lastnih sredstev. Druga in tretja etapa pa je na programu do 1965. leta; bo obsežnejša in bo terjala okoli 400 milijonov sredstev. Perspektivni razvoj pa zajema tudi obrat v Kozjem, kjer bodo povečali število statev od 36 na 100, hkrati s tem pa izvršili še ostala dela za boljšo, povečano in unificirano proizvodnjo. Tu bodo morali misliti še na gradnjo pri- mernejših prostorov. Plodovi dela samoupravnih or- ganov pa se kažejo še v skrbi za človeka, ali konkretneje v uverj toplega obroka, v delu serv^ pralnice, v gradnji 44 stanovJ v uredi'tvi počitniškega doma Portorožu, v organizaciji spiog. in zobne ambulante, v potrošemj sredstvih za izboljšanje higiensi. tehničnih pogojev in podobno Zatem je kolektivu čestital ц Simonie, ki je hkrati pozval ^ z začetim delom nadaljujejo ^ iščejo še več stikov s komuno. Članom delovnega kolektiv »Metke so izrekli toplo prizna^ tudi pionirji hudinjske šole. V zaključnem delu slovesinoj| pa je ansambel Celjskega gledal; šča uprizoril »Cajnico na Q^ nawi«. Laški rudarji so slavili 10-letniei delavskih svetov Pred kratkim so tudi rudarji v Laškem počastili deseto oblet- nico delavskega samoupravljanja. Na slavnostni seji delavskega sve- ta, ki ji je prisostvovalo tudi oko- li štiri sto članov kolektiva, so bili še: ljudsika poslanca Jakob Žen in Franc Perse, predsednik ljud- skega ifodbora v Lašk;em Stane Brinovec in drugi. O pomenu jubileja je govoril predsednik delavskega sveta Ivan Grešak, iki ise je ob tej priložnosti spomnil na vrsto problemov, ki jih je kolektiv ob aktivnem so- delovanju delavskega sveta rešil. V primerjavi s 1950. letom se je proizvodnja povečala navzlic tan- kim slojem premoga za 26 %. V juniju je kolektiv prešel na na- grajevanje po enoti proizvoda, za- radi česar se je povečala proiz- vodnja in z njo vred osebni pre- jemki. Danes rudniški kolektiv pod vodstvom organa samouprav- ljanja dosega uspehe, kot jih do- slej še nikoli ni. Vzjporedno s skrbjo za poveča- nje proizvodnje, pa je kolektiv oziroma njegov delavski svet re- ševal tudi druga vprašanja, ц, Brezmem so zgradili kopalnico^;' 300 ljudi, zgradili so 40 novih st¡, novanj in prav toliko popra-« nadalje so kupili dva avtobi ki vsak dan prevažata čllane | lektiva od doma na delo in ^ za j. Tudi vzgoji kadrov so pos^ tili veliko pozornosti, saj je v te» razdobju kar 478 članov kolekti- pridobilo kvalifikacijo po raz: tečajih itd. V sodi za delav¿, upravljanje pa je bilo 46 članm delavskega sveta. V perspektivi imajo gradnjo š ene kopalnice, nadalje 12-staino. vanjskega bloka, stare stroje, i prevažajo premog od delovišča di separacije pa bodo zamenjaH i novimi. Mimo tega bodo prešli ц uporabo jeklenih ipodpornikov, ц Breznem pa je v izgradnji nov jj šek za prevoz ljudi in materiali Poleg tega urejujejo učilnico ildj Vse navedeno bodo izvršili ц ključno z lastnimi sredstvi, za M bodo samo letos potrošili nad lil milijonov dinarjev. I T. K Obiščite veliko razstavo GOSPODARSKE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBCINE ZALEC OD 1. DO 9. OKTOBRA Pred dvema letoma so v Žalcu na naj- svečanejši način proslavili devetdeset- letnico žalskega tabora. Kakor je tedaj pomembna jubilejna proslava močno raz- gibala Savinjsko dolino in njene prebi- valce, tako so danes spet skoraj vsi na okopih v pripravah na otvoritev prve velike razstave gospodarske in družbene dejavnosti, ki jo bodo odprli jutri ob 16. uri. Razstavo prirejajo v počastitev deset- letnice delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, nje dohodki pa so namenjeni razvoju počitniške skup- nosti za delovne ljudi na področju žal- ske občine. Razstava bo pokazala obča- nom in vsej naši javnosti dosežke na vseh področjih naše družbene in gospo- darske dejavnosti v zadnjih letih, po- kaže pa naj tudi, da ni težišče gospo- darstva v dolini več na monokulturi hmelju, marveč na vedno bolj rastoči industrijski zmogljivosti, ki igra vedno vidnejšo vlogo pri nenehnem dviganju narodnega dohodka in družbenega stan- darda nasploh. Mimo industrijske in kmetijske zmo- gljivosti, ki jo bodo prikazale vse go- spodarske organizacije in kmetijska go- spodarstva, bo razstava tudi veren pri- kaz vseh ostalih prizadevanj v gospo- darstvu občine. Regulacije Ložnice in Boljske ter melioracije zamočvirjenih površin naj pokažejo, kako sistematično širijo v občini obdelovalne površine. Pe- stra in bogata lovska razstava bo poka- zala poleg športne tudi gospodarsko upravičenost lovstva. Na posebnem pro- storu pri Domu hmeljarjev, v katerem bodo tudi nekatere kulturne in vse za- bavne prireditve v tednu gospodarske razstave, bomo videli razvoj gozdarstva in turizma v občini, tam pa bodo svoje koristno udejstvovanje prikazali tudi ribiči. Tu bo imelo svoje razstavne pro- store tudi državno sadjarsko in dreves- ničarsko podjetje Mirosan; kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge pa bodo razstavljale svojo bogato zalogo strojnega parka. Razstava v oddelku za šolstvo, kulturo in prosveto bo grafično in statistično prikazala razvoj in uspehe šolstva ter kulturno-prosvetne dejavnosti v občini. Delavska univerza bo prikazala mimo sadov svojega enoletnega dela tudi niz audio-vizuelnih sredstev, ki naj obisko- valce seznanijo, s pomočjo kakšnih in katerih sodobnih učnih pomagal izobra- žujemo danes učečo se mladino in od- rasle. Takisto bo tudi zdravstvena služ- ba v svojih samostojnih razstavnih pro- storih prikazala pomembne dosežke na področju zdravstva. Mimo navedenih bo sodelovalo pri razstavi še veliko drugih razstavljalcev, celokupno njihovo število pa bo znašalo 85. Vse obiskovalce razstave bo močno razveselila tudi novica, da bo istočasno z njeno otvoritvijo odprta tudi retro- spektivna razstava savinjskega rojaka akademskega slikarja Doreta Klemenčiča. Razstavo si bodo ogledali člani de- lovnih kolektivov in učenci ter dijaki vseh šol v občini. Delo zdravstvenih zavodov na tapeti Pretekli teden je okrajni svet za zdravstvo raz:pravljal o eko- nomskem in finančnem poslova- nju zdravstvenih zavodov. Na se- ji so ugotovili, da je bilo njihovo letošnje poslovanje uspešno. Za- nimivo je, da je najbolje izkori- ščena kapaciteta zdravilišča To- polšica in zdravilišča Laško. Pro- blematično pa postaja stanje v celjski bolnišnici. Zmogljivosti so za današnje stanje vse premajh- ne. Tempo današnjih dni je njen razvoj skorajda prehitel. Zato bo treba že v bližnji bodočnosti za- staviti vse sile za rešitev tega vprašanja. Število invalidov v našem okra- ju stalno narašča, dajatve iz in- validskega zavarovanja uživa v okraju že skoro pet tisoč ljudi. Število prometnih nesreč in šte- vilo nesreč izven dela pa narav nost pošastno narašča. Svet je obravnaval tudi ро№ čuo o delu zdravilišča Dobm. Pri tem so ugotovili, da so vpra- šanja naših zdravilišč reševali v zadnjem času v preveč ozkem krogu. Po dosedanjih podatkih pa je videti, da so ponekod napravili več, zlasti pa tam, kjer je za z'dravilišča skrbela skupnost ii jih tudi materialno podprla. Zate bo treba krepko zagrabiti, da bi zamujeno nadoknadili. Posebno zanimiva j^ bila raz- prava o nagrajevanju delavcev po učinku v zdravilišču Rogašfo Slatina. Gre za zanimiv poskus, kako urediti ta način nagrajeva- nja tudi v zdravstvenih zavodih in pri zdravstvenih delavcih. Uspehe bo pokazala bodočnost. POGLED PO SVETU Na severu Evrope, v Schles- wig-Holsteinu veliki manevri, 45.000 nemških, danskih in angle- ških vojakov, 12.000 kamionov, morebiti tudi taktično atomsko orožje — sovjetskim diplomatom dostop prepovedan. Na jugu Ev- rope, med Sicilijo in Jonskim morjem sovjetski pomorski ma- nevri. Predsednik Zahodne Nem- čije v Flenshurgu proslavlja stare nemške vojaške vrline, ki da jih je nacizem kompromitiral, ki pa naj jih Bundeswehr spet goji in v praksi uveljavlja. To se pravi, nemška vojska naj spet maršira in pokaže, kaj zna. »Zveza begun- cev« je spet zahtevala vsa nemška ozemlja iz leta 1938, revanšizem in militarizem gresta vštric. Dr- žave, ki so pred 20 leti občutile nemške vojaške vrline, se čutijo ogrožene. Na XV. zasedanju OZN je mo- rala priti na dnevni red splošna in popolna razorožitev. Tu se pravzaprav stekajo vsa vprašanja sveta: Berlin in nemški militari- zem, sprejem LR Kitajske v OZN, Kongo, Alžir. Nemško vprašanje je predznak vsega povojnega raz- voja, noben problem, ki je ostal odprt po drugi svetovni vojni, še ni rešen, status quo se komaj vzdržuje. Nemci pravijo — samo- opredelitv je danes geslo, pustite jo še nam. Svet pa se pri tem mora vprašati, kdo je surovo po- teptal načelo samoopredelitve! Ne more biti samoopredelitve za ti- stega, ki je že dvakrat sprožil svetovno vojno z namenom, da vrsti narodov vzame svobodo in neodvisnost. Ob Kongu utegne priti do nove Koreje, je dejal angleški zunanji minister Lord Home. Ce bo afri- ška resolucija, ki se energično za- vzema za suvereni Kongo, spošto- vana in če bo OZN zmogla za- treti hladno vojno, potem do nove Koreje ne bo prišlo. Položaj je pa še vedno nejasen. V pragozdu do- godkov in situacij je svet ostrmel ob ponovnem sporazumu med Ka- savubujem in Lumumbo. Ce je to res, je bivši žurnalist in držav- ni sekretar v Lumumbovi vladi Mobutu le prehodni condottiere tistih sil, ki se ne morejo sprijaz- niti z zatonom kolonializma. Uni- on Minière je, kaže, uspela s se- paratizmom v Katangi, kjer po- čenja Combe policijske orgije nad plemenom Balubu, ki se iz- reka za centralno vlado. Toda Union Minière kljub svoji moči piše kolonialistom nedvoumni Menetekelfares na televizijsko platno svetovne zgodovine. Mou- vement nationale Congolais, ki ga je nekoč začel skromni poštni uradnik Lumumba, je samo se- stavni del svetovnega boja za osvobojenje človeka. Naj se tre- nutno stvari kakorkoli zasučejo, razvoj gre proti kolonializmu. To je ena od velikih resnic, ki jih je z govorniškega odra OZN po- vedal 21. septembra predsednik naše države maršal Tito. A ni bila edina. Vse, kar je povedal v svo- jem govoru, zajema svetovni po- ložaj v celoti in kaže svetu tudi pot iz zagate. Seveda to ni mar- sikomu všeč. ZDA se niso izkazale kot gostiteljska država. Demon- stracije četnikov, ki jih ameriška policija ni hotela preprečiti, so dokaz zcypcr dobro voljo zahodne- ga hegemona. Sprejem, kakršnega je doživel kubanski premier Fi- del Castro, kaže, da ZDA ne pri- stanejo na samoodločbo narodov, če gre za koristi ameriških ban- kirjev in latifundistov. Sprejem Hruščeva pa spodbija trditve, da Zahod resno misli na mirno re- šitev spornih zadev. Ce je pariški vrh propadel zaradi ultimata, ki ga je dal Hruščev, če je Hruščev žalil Eisenhowerja, s tem ni reče- no, da mora ves svet v propast. Ni druge poti iz svetovne za- gate kot tiste, ki jo je nakazal Tito. Ustanovna listina OZN je instrument splošnih teženj člove- štva. Generalna skupščina 96 dr- žav je poklicana, da ustvari po- goje za ublažitev mednarodne na- petosti, za dobre sosedne odnose ter za moralno sodelovanje med narodi in državami. T. O. Nov pogled na Gubčevo ulico v Celju »DIRKE NA KOZJANSKO« Službena pot me mnogo- krat zanese na Kozjansko. Tako tudi dokaj dobro po- znam šoferje, ki vozijo na tej progi. Pred dnevi nas je do Kozjega peljal vsaj meni ne- znan šofer. Krenili smo ob 17. uri. Kaj kmalu smo tudi ugotovili, da je šofer precej drzen, saj je »spregledal« tu- di najnevarnejše zavoje; za- radi tega na zavojih ni zmanjševal hitrosti. Potniki, ki so stali, so bili že v Storah mokri od potu. Ne zaradi vročine — da smo si na jasnem. Se huje je bilo od Stor na- prej. Verjetno veste, kakšna je cesta od Stor proti Šent- jurju in naprej proti Kozjem. Metalo nas je kot orehovo lupino na morju med vihar- jem. K sreči smo zdravi in celi prispeli v Slivnico, ven- dar pošteno okopani — vsak v potu svojega obraza. In glej čudo! Tu smo obtičali. Čakali smo 10 minut in še deset. Nato sta šofer in spre- vodnik prav počasi prišla iz gostilne. 20 minutno zamudo pa je potrebno nadoknaditi Rekli boste, da to ni mogoče, saj je cesta preveč vijugasta, slaba in strma. Vendar tu šoferja prav nič ni motilo. Volan je obračal tako hitro sem in tja, da verjetno ni imel časa pomisliti, kaj bi s« zgodilo, če bi izza ovinka pri- peljalo nasproti drugo vozilo"! Ob tej ihti je seveda tudi po- zabil, da vozi s seboj hkrat'' tudi 40 potnikov, ki bi raà prišli še živi domov in se veda tudi nepoškodovani. № k sreči se je to kljub useW le zgodilo. V Kozjem sem povprašal o tej nenavadni dirki. Povc dali so mi, da se to v zad' .njem času večkrat dogaja' Pravijo pa tudi, da včasih teh dirk ni bilo in da zamU^ tudi ni bilo. Istočasno pa ^ mano vred svetujejo šoferj'^i ki je tako vozil avtobus, d» si vsaj enkrat ogleda opozO' rilni plakat »Na cesti ni^' sam!« in naj se ob njem koliko tudi zamisli! -mi HOTEL EIIRÖPII • CELJE PRIRFJA V SVOJI KAVARNI OD 1. OKTOBRA DALJE VSM^ TOREK, ČETRTEK, SOBOTO IN NEDELJO KONCERTNO iN ZABAVNO GLASBO. KOLEKTIV SI BO PRIZADEVAL DA BOSTE ZADOVOLJNI! CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 30. septembra 1960 Takole je bilo takrat MOJSTER JOŽE ROJNIK PRIPOVEDUJE O STAVKI V PREBOLDU LETA 1936 ■ ^ iđenda je tudi tale moja bo- gfi kak »spominček« na tiste je začel mojster Rojnik, ko prri 0^ našel na kavču v kuhinj- l^etn kotu. foda bolezen ga ni zadržc.la, da ■ 56 ne razvnel, ko je zvedel po lnj sem prišel: "v H ja, takole je bilo... Ze le- isem smo se prerekali z Mau- [ffjem in Cossmonosi, včasih ^ešno, včasih tudi ne. Leta 1936 pa je bilo še posebno napeto. V naši oplemenjevalnici je bil le- vičarski sindikat močnejši, pa smo kar čakali kdaj bo počilo. Seveda sem bil takrat komaj pet- indvajset let star in pri močeh. Kot sindikalni odbornik sem se s tovarišem Spegličem, ki je imel motor, pri priči odpeljal v Kranj, ko je tam izbruhnil štrajk. Ogle- iala sva si, kako stvari stojijo in se vrnila. Pri nas je bilo vse pri- pravljeno, le pravega trenutka še ni bilo ... Pa je hitro tudi ta pri- šel. Lastniki so v strahu za do- bičkom in pred možnostjo, da bi se tudi mi uprli, poslali avtomo- bile, da bi odpeljali blago v Za- greb v skladišča. Takrat smo rekli svoj n e ! Napovedali smo stavko, izvolili odbor, v katerega sem tudi jaz prišel, sporočili domov, da nas ne bo in stavka je bila tu. V tovarni smo bili le nekaj dni, pozneje mo se preselili pred tovarno, ker smo pričakovali, da ibi se nam utegnilo pripetiti kot tovarišem v Kranju, ki so jih pregnali s solzilnim plinom. Postavili smo si barako in kontrolirali ^hode v tovarno... Mojster Rojnik se je nasmeh- nil, ko je nadaljeval: — Meni so naložili skrb, da pre- ganjam malodušnost, če bi se ta utegnila prikrasti med nas. Ni tako enostavno tri tedne zdeti pred tovarno. Včasih smo bili kar veseli žandarjev in policijskih vohljačev. Smo si vsaj iztresli svojo nevoljo, čeprav se je po- zneje marsikomu maščevalo ... Ko sem ugibal, kako razvedriti ljudi, mi je prišla na misel god- ba. Dve harmoniki sta bili res- nični glasbili, ostalo pa stare plo- čevinaste škatlje, pokrivače, lija- ki, papirnati tulci. No, pa smo imeli bobne, činele, trobente, kla- rinete in podobno glasbeno šaro. Naša glasba je zaropotala budni- co vsako jutro ob štirih in še mnogokrat čez dan ... Med nami je bilo tudi veliko telovadcev. To- variši od Sokola so nam poma- gali. Poslali so drogove in brad- ljo, sami pa smo si iz desk zbili pravi pravcati vrtiljak. Tako so minevali dnevi. Ho- dili smo okoli kmetov na »bero«. Rečem vam, vsa preboldska oko- lica je bila z nami. Nosili so nam jedačo in pijačo. Pek Rotar iz Sentruperta nam je vsak dan po- slal po dva koša žemelj, Vedenik nas je zalagal s salamami, kmet Rokeš pa nam je lepega dne pri- peljal kar živo kravo. Za spremembo so skrbeli tudi lastnikovi ljudje. Nekega dn% so vdrli v (tovarno mojstri. Niso bili samo tujci. Sram me je povedati, toda bili so tudi naši vmes. Prišli so in pognali stroje. Toda doži- veli so presenečenje. Med tukajš- njimi orožniki je bil eden, žal se ne spomnim imena, ki je bil naš človek. Sel je z nami in moža- karje spodil iz tovarne. Mojster Rojnik, ki je takrat bil v barvarni oplemenilnice, je pri- povedoval naprej: — Kakšnih štirinajst dni smo že stavkali in čakali, kdaj se bo- do naši tovariši od Mautnerjeve predilnice in tkalnice opogumili. Bili smo z njimi v stikih, kakor tudi s Kranjem in Mariborom. No, po štirinajstih dneh smo se nekateri spustili k njim, šli v predilnico in enostavno ustavili glavne motorje. To je bil znak tudi za druge v ostalih oddelkih in v Preboldu so se ustavili vsi stroji. Tovariš Rojnik je pripovedoval še mnogokaj. Kako so se pogajali z mojstri, kako so bdeli nad po- skusi stavkokazov, kako so se prepirali iz orožniki in trmas:to vztrajali vse do objave kolektiv- ne pogodbe, ki pa jim ni kdove- kaj pripomogla. V denarju ne ve- liko, toliko bolj pa je odjeknila njihova moralna zmaga. Tovariši, ki so sreskemu načelniku zabru- sili najbolj bridke, so vzravnani odšli v zapore na izdrževanje kazni, ki jim jih je naložila ob- last. Koliko je bilo to vredno, 4л nam moč raste, da smo nepre- magljivi, če smo enotni... Močno me je mikalo, da bi ga povabil pred fotografski objek- tiv. Pa ni bilo mogoče. Bolezen je bolezen. Zato pa mi je dal nekaj še bolj dragocenega. Originalno sliko štrajkarsk glasbe, kjer na- šega pripovednika vidimo kot ka- pelnika z notami v rokah. J. Kr. Glasba, ki je zabavala stavkajoče tekstilce v Preboldu, je bila z iz-: razitim smislom za humor sestavljena iz improviziranih glasbiL! V sredini, kot dirigent, (z notami) mojster Rojnik. a KULTURNE IN OSTALE PRIRE- DITVE V OKVIRU GOSPODARSKE RAZSTAVE V 2ALCU Sobota, dne 1. oktobra 1960: Ob 16: Otvoritev razstave: a) gospodarske, b) likovne; Ob 18: Rajanje na veseličnem prostoru. Nedelja, dne 2. oktobra 1960: Ob 8: Tekmovanje v odbojki. Ob 9: Filmska matineja za mla- dino. Ob 10: Promenadni koncert. Popoldne veselo rajanje na ve- seličnem prostoru. Ponedeljek, dne 5. oktobra: 1960: Ob 20: Koncert Slovenskega vo- kalnega okteta iz Ljubljane. Torek, dne i. oktobra 1960: Ob 20: »MOLOII«, dramatizirana socialno-zgodovinska povest Janka Kača — gostovanje dram- ske družine Svoboda Prebold. Sreda, dne 5. oktobra 1960: Ob 15: Tekmovanje v malem ro- kometu in streljanju. Ob 20: Literarni večer s sode- lovanjem domačih književnikov in gostov iz Ljubljane ter Ce- Ija. Četrtek, 6. oktobra 1960: Ob 20: Večer zabave in plesa. Petek, dne 7. oktobra 1960: Ob 20: »Cajnica na Okinawi«, komedija, gostovanje Ljudske- ga gledališča iz Celja. Sobota, dne 8. oktobra 1960: Ob 18: Rajanje na veseličnem prostoru. Nedelja, dne 9. oktobra 1960: Ob 8: Množični šahovski brzo- turnir, nato simultanka mojstra Bruna Parme. Ob 9: Povorka kmetijskih pro- izvajalcev. Ob 15: Tekmovanje v Košarki. POPOLDNE IN ZVEČER LJUDSKO RAJANJE OBVESTILO Vpisovanje in pričetek baletne šole Sonje Gorjančeve dne 1. oktobra 1960 od 17. ure dalje v I. Osnovni šoli (pritličje). Osem kovačev za črva Crv je lahko zelo interesantno bitje. Nekatere vrste so tudi ze- lo cenjene — one redke namreč. Prirodoslovci jih celo iščejo in so ponosni nanje, če jih imajo v svoji zbirki. S te plati črvom ne smemo zanikati pomembnosti. Cisto drugače pa je, če na pri- mer črv po svoji ljubi volji pla- va po juhi, golažu ali se plazi po pijuckah. Tedaj se črv človeku upira, nehote pa se mu upira tu- di hrana, v kateri je črvek tako samozavestno opravil svoj zadnji sprehod. Pravim zadnji zato, ker vemo, da mu po odkritju »usoda ne prede najboljšega«. Uradno pravimo temu — če se črvi sprehajajo svobodno po hra- ni — najnižja stopnja higiene in jo ustrezni organi — sanitarna inšpekcija — preganja z vsemi svojimi močmi. Kaže pa, da so črvi precej žilavi, saj bi se sicer »težko zgodilo«, da bi se črv vti- hotapil v eno uglednih celjskih gostišč — v »Majolko«. Pred dnevi sta Slavko Skofič in Veljko Sekirnik sedela v go- stišču »Majolka«. Nekaj sta po- pila, hotela pa sta tudi nekaj po- jesti. Skofič je naročil pljučka. Dobil jih je. Zal pa je bil toliko »otročji«, da je pred jedjo malo »brozgal« po krožniku. Ce tega ne bi delal, bi v hrani tudi ne od- kril več kot centimeter dolgega črva. Bržčas bi ga pojedel. Tako bi tudi naše zgodbe ne bilo. Sko- fič pa je črva našel in se seveda najprej zgrozil, potem pa še po- šteno razburil. O »ekstistenci« črva je opozoril natakarico, ki se je vljudno opra- vičila, češ da ona ni kriva, tem- več je prinesla iz kuhinje le tisto, kar so ji dali Oba naša možakarja sta še iz- pila, kar sta imela na mizi, po- tem pa sta hotela plačati. Nata- karica je prišla in obračunala vse kar sta imela. Vse je obračunala. Tudi pljučke, ki jih nihče ni je- del in ki so služile črvu za kopa- nje. Ko sta jo opozorila, da to vendar ne gre, ker črva končno nista naročila, jima je povedala, da ni druge pomoči, kot da pla- čata. Neki hudomušnež pa je pri- stavil: »Kaj se bosta razburjala, saj sta dobila pljučka in še tako lepega črva za 8 kovačev. Ze ta- ko lep črv je več vreden!« To je sicer tudi neka logika, vendar le za šalo. Tu je pa šlo zares. Predno smo ta primer objavili, smo se zanimali tudi o pravni plati te neljube medalje«, ki jo je gostišče »Majolka« dobilo mor- da po krivici, morda pa tudi po pravici. O tem ne bomo razprav- ljali. Pravniki pa pravijo — Kdor koli naroči kakršno koli delo ali uslugo pa tudi blago, misli in pri- čakuje, da bo delo dobro oprav- ljeno, blago pa brez hib. Ce ni, je izvajalec dolžan napako popra- viti. Prav tako izvajalec del ni- ma pravice po svoji volji ničesar dodajati. V našem primeru pomeni, da bi gostišče moralo gosta postreči s pravilno pripravljeno in snažno hrano, istočasno pa niso imeli pravice dodati hrani črva. Ce se je to zgodilo brez naročila gosta — tov. Skofič pa črva ni naročil — tudi ni bil dolžan plačati hra- ne. Torej gre za dve grobi napaki do gosta. O prvi bi morali dati svojo besedo sanitarni občinski organi, uprava podjetja pa bo mo- rala tudi poučiti svoje uslužbence. -km »Kaj se razburjaš, saj je črv res poceni! Iz razprave na zboru OZZ v SEDANJEM OBDOBJU JE ZADRUŽNA ZVEZA ŠE POTREBNA (Nadaljevanje s 1. strani) Tovariš Lube j se je zadržal dalj časa tudi ob problemu uva- janja spodbudnejšega načina na- grajevanja v kmetijskih organi- zacijah. Dejal je, da vse dotlej, dokler naše zadruge v celoti ne bodo uveljavile sistema nagraje- vanja IX) učinku ali po enoti pro- izvoda, ne bo pravega interesa delovnih kolektivov. Uvajanje te- ga sistema mora postati material- na, politična in moralna obvez- nost slehernega kolektiva. Glede reorganizacije je pred- sednik okrajne zadružne zveze tole povedal: »Po novem je za- družna zveza družbeno politična organizacija. Njen obstoj pa še narekujejo potrebe v sedanji eta- pi razvoja kmetijskih zadrug.« Istočasno pa je povedal, da meni, da zadružne poslovne zveze niso potrebne. Za njih v sedanjem ob- dobju tudi niso potrebna nado- mestila v kakršni koli obliki. In sicer zaradi tega, ker gre zato, da onemogočimo v kmetijstvu vse pojave monopola in tudi vse ne- potrebne p>osrednike. Enako se- veda velja za gozdarske poslovne zveze. Tovariš Lube j je nato podrob- no seznanil delegate z razvojem v smislu reorganizacije. Celotna reorganizacija naj bi se izvedla tako, da bo nova zmanjšana za- družna zveza in kmetijska zbor- nica lahko pričela poslovati ob novem letu. Istočasno pa je pou- daril, da mora biti osnovna skrb vseh zadružnih funkcionarjev in članov zadrug, da bi v tem pre- hodnem obdobju delo ne zastalo. Zlasti še zato, ker stoje pred za- drugami pomembne naloge. Po govoru predsednika Okraj- ne zadružne zveze se je razvila živahna razprava, v kateri sita sodelovala tudi predsednik re- publiške zadružne zveze Maks Krmelj in sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje Franc Simo- nie. Razprava je poudarila zlasti dva momenta — najprej potrebo po krepitvi in konsolidaciji kme- tijskih zadrug in pomen kmetij- ske proizvodnje v lastnih proiz- vodnih obratih kmetijskih za- drug. Predsednik konjiške občine je posebej analiziral probleme in naloge občine na kmetijskem pod- ročju v zvezi s predstoječimi re- organizacijami in novimi naloga- mi. »Zavedati se namreč mora- mo, da so naloge v kmetijstvu vsak dan večje, s tem pa več- ja in odgovornejša naloga komu- ne. Zlasti občine bodo v prihod- njem obdobju morale krepiti so- cialistični sektor, a tudi zadruge morajo sloneti na ekonomiki.« Ta beseda je morda nekoliko razvpi- ta, vendar pa pove, da zadruga zaradi firme ni koristna in je ne- smiselna. Delegati so v razpravi opozorili na vprašanje dohodkov kmetij- skih delavcev. Analize so namreč pokazale, da so kmetijski delav- ci za preko 30 odstotkov slabše plačani kot oni v drugih pano- gah gospodarstva. Zato je tudi razumljivo, da delavci odhajajo iz kmetijstva v industrijo. ^ Po delu v tovarni, še delo doma v POLZELSKI TOVARNI NOGAVIC SKUŠAJO ŽENAM KAR NAJBOLJ OLAJŠATI DELO V Tovarni nogavic na Polzeli je zaposlenih precej žena. Mnoge Se na svoje delo celo vozijio iz bližnjih krajev, pa tudi domačin- ke so zaposlene ves dan, najprej v tovarni, potem pa seveda doma, kjer večino čaka tudi vse doma- če, gospodinjsko delo. To žene v Slavnem opravljajo še vedno sa- in tudi same nosijo vso skrb ^9 družino. Dejstvo, da nosijo se- iaj mnogo večji delež kakor nji- hovi možje (ki opravljajo svoje delo na službenem mestu, takoj, ko pa prestopijo tovarniški prag, se zanje resni del dneva konča), je namreč, zlasti na podeželju naletelo slej ko prej večinoma na gluha ušesa in se trudijo temu pomagati le množične organiza- cije, razne ustanove in delovni kolektivi, kjer so zaiposlene pri- zadete žene. Seveda to ne velja za vse. Zlasti mlajši možje pomaga- jo svojim družicam doma in go- sipodiinjsikega dela ne smatrajo niti za sramoto, niti za domeno žena. — O tem le na splošno. — Danes, ko se žena v driožbi šele uveljavlja in šele p>ostaja enako- vredna proizvajalka, so prav de- lovni kolektivi tisti, ki skušajo delovno ženo razbremeniti in v to vlagajo tudi precejšnja sredstva. Pred dnevi je tudi kolektiv To- varne nogavic na Polzeli prazno- val desetletnico delavskega sa- moupravljanja. O tem smo že po- ročali, zato omenjam jubilej le v zvezi s težnjami kolektiva, da bi ženam delo kolikor mogoče olaj- šal. Prvi korak so v tovarni na- redili že pred časom, ko so ure- dili pralnico in tako svojim de- lavkam olajšali eno najtežjih dru- žinskih opravil. Poleg tega so skušali zapKDsliti žene samo v dnevnih izmenah, saj žene mora- jo poleg svojega dela v tovarni opraviti tudi vse doma in po noč- nem delu sploh ne ležejo, ker jih čaka preveč opravkov. Tako je podjetje po svoji strani skušalo omogočiti ženam vsaj najnujnejši počitek. Tovarna bi v kratkem zelo ra- da uredila tudi vrtec, kjer bi se zadrževali ¡xxinevi predvsem otroci v tovarni zaposlenih star- šev, če pa bi bilo več prostora, bi lahko hodili v vrtec tudi drugi otroci. Tovarna spremlja tudi dogaja- nje v kraju samem in ima izre- den stik z ostalim prebivalstvom. -ao- PREDSEDNIK ZADRUŽNEGA SVETA KZ PREBOLD FRANC POTOČNIK: Še kombajn bo potreben Tovariša Potočnika sem našel na travniku, kjer je ta čas po- spravljal otavo. Mudilo se mu je, vsi so hiteli, saj je letošnje vreme res muhasto. Vendar je povedal svoje mnenje o novih odlokih. Takole je dejal: Pri nas odlok o minimalnih ob- veznih agrotehničnih ukrepih ni povzročil posebnih problemov, saj končno to za nas ni ničesar no- vega. Ukrepe, ki jih predvideva odlok, smo izvajali že brez njega, večina zadružnikov pa na rodo- vitnih tleh uporablja že sedaj večje količine gnojil kot jih pred- videva odlok. Razumljivo je tudi, da smo za visokorodne sorte pše- nice, saj so dokazi in uspehi v preteklih letih najboljša propa- ganda. Lahko pa povem to, da bo od- lok koristil predvsem onim kme- tovalcem, ki iz nevednosti ali ka- kega drugega vzroka niso šli na pot naprednejšega kmetovanja. Odlok jih bo primoral, da bodo tudi njihove njive in travniki dali več pridelka in da si bodo konč- no lahko »rezali debelejši kos kruha«. Tovariš Potočnik je tudi pove- dal, da je na območju preboldske zadruge bilo že sedaj le nekaj kmetov, ki niso uporabljali za setev italijanke. Vprašali smo ga tudi za mne- nje o pripravljenosti zadruge na to novo akcijo, ki bo v veliki meri odvisna od prizadevanja zadruge. Predsednik zadružnega sveta kmetijske zadruge Prbold meni, da težav (vsaj posebnih) ne bo med setvijo. Tudi glede gnojil in zaščitnih sredstev ne kaže slabo. Težave pa bodo nastale pri žetvi. Skratka — kombajn nam je nuj- no potreben. Menim tudi, je do- dal, da akcija za minimalne agro- tehnične ukrepe pri obdelovanju nekaterih kultur zahteva tudi od naše industrije večje napore. PESNICO BODO REGULIRALI Geodet Vodne skupnosti je te dni preiskal zemljišče ob potoku Pesni- ca pri Šentjurju. Ta potok bodo v kratkem začeli regulirati. Uredili ga bodo najprej v dolžini 1400 metrov, pozneje pa še naprej. Regulacija Pesnice bo zlasti pomembna za kme- tijstvo, saj je ta del Pesnice ne- nehno poplavljal obdelane kmetij- ske površine. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVN. RAZMERIJ RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA LAŠKO razpisuje delovno mesto OBRATNEGA ELEKTBIČABJA Dvosobno družinsko stanovanje na razpolago, osebni prejemlki po tari&iem pravilniku Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite do 10. oktobra 1960 na upravo rudnika Prijateljstvo mest Kalisz-Celje dobiva širšo osnovo Prvi prijateljski stiki med polj- skim mestom Kaliszem ter Ce- ljem so bili ustvarjeni že lani, le- tos, z obiskom delegacije celjskega mesta in okraja na Poljskem, pa še bolj utrjenL Da bi se te vezi razširile tudi na kulturno in znan- stveno področje, je vodstvo Mest- nega muzeja v Celju povabilo na obisk v našo državo arheologe Krištofa Dabrowskega, njegovo soprogo Ivono ter Rito Kozlow- sko. "Vsi trije gostje iz Kalisza so prišli v naše kraje, ki so jih obi- skali, z edino željo, da se spo- znajo s stanjem arheologije pri nas, z delom in stanjem muzejev in podobno. Ta želja jim je bUa v polni meri uresničena, saj jim je gostitelj omogočil ogled ne sa- mo najvažnejših arheoloških zna- menitosti v celjskem okraju, na- dalje muzeja, pa tudi drugih na- ravnih in turističnih krajev, tem- več še obisk Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Reke, Slovenskega in Hrvatskega Pri- morja itd. Poljski gostje so bili navdušeni nad sprejemom in gostoljubno- stjo; očarali pa so jih tudi naši kraji in ljudje. Te svoje vtise so zapiisali tudi v spominsko knjigo . Mestnega muzeja v Celju. / Med svojim bivanjem ▼ celj- skem mestu sta goste sprejela tudi predsednik OLO Rike Jer- man ter predsednik ljudskega od- bora celjske občine Franc Bu- pret. Čeprav se bodo ti stiki poglab- ljali in okrepili prihodnje leto, ko bodo Kalisz obiskali člani Me- stnega muzeja iz Celja, so ven- darle gostje že zdaj prinesli s se- boj in podarili muzejskemu vod- stvu nekaj znanstvenih knjig, ki obravnavajo zgodovino Kalisza. Tako se je Slovenskemu ljud- skemu gledališču ki je z uprizo- ritvijo nekaterih del poljskih dra- matikov prvi postavil most tak- šnega sodelovanja, zdaj pridružil še Mestni muzej. V korist nadalj- njega poglabljanja prijateljskih stikov med obema mestoma je, da bi se takšno sodelovanje ter iz- menjava delovnih izkušenj in sto- ritev razširila še na druga pod- ročja. O pionirjih iiudinjslce šole Prejšnjo soboto so ámeli pionirji odreda »Fran j a Vrunča« na šoli na Hudinji majhno slovesnost. Staro ipionirsko vodstvo je polo- žilo obračun dela, novega pa so izvolili. Kljub temu, da je šola nova in je vodstvo še tu in tam zašlo v kakšne težave, so dosegli lepe uspehe. Park pred šolo je delo njiihovih rok, učilnica na prostem tudi, zanimiv je še pro- stor, kjer gojijo plazilce, pa tudi delo v najrazličnejših krožkih je bilo nadvse uspešno. Nova pred- sednica je Zlatka Pražnikar, učen- ka 7. razreda, izvolili pa so še taj- nika in blagajnika ter v grobem sestavila program dela z* to šol- sko leto. Tako želijo ustanoviti lutkovno gledališče, akvarij, re- lief celjske okolice, ki ga bodo imeli na prostem in podobno. Ko so se menili o delu za to šolsko leto, so predlagali, da bi se naj v šoli vsi učili mednarodni jezik esperanto in če je to nemogoče, da naj bi uvedli vsaj krožek tudi za starejše pionirje. Doslej so se esperanto učili namreč le v četr- tem razredu. Pionirji odreda »Fran j a Vrun- ča« upajo, da jim bodo pri njiho- vem delu pomagala tudi celjska podjetja, obljubili pa so, da se bo- do naslednje leto lahko postavili še z večjima uspehi kot letos. Razstava, ki zbližuje narode Želel sem, da bi vam te slike molče povedale, kaj de- lam, kaj mislim in kako zelo ljubim življenje... in da je življenje kljub temnim sencam lep>o, kot mate- rina nežnost, ki objenaa šele rojenega človeka... To nii samo «motto okusno ure- jenega in izdelanega kataloga, temveč tudi smisel in vsebina osme razstave umetniške fotogra- fije, ki je bila odprta v mali uni- onski dvorani v Celju, v nedeljo dopoldne in ki bo privabljala šte- vilne ljubitelje te umetnosti vse do 9. oktobra. Osmo razstavo umetniške foto- grafije je foto klub »Eanajl« pri- pravil pod pokroviteljstvom UO Tovarne emajlirane posode. Otvo- ritveno svečanost je začel pred- sednik društva Ljudske tehnike v Tovarni emajlirane posode Lud- vik Pavčič. Med številnimi posti pa so tej slovesnosti prisostvovali tudi predsednik Foto-kino zveze Slovenije dr. Ivo Frelih, pred- sednik Okrajnega odbora Ljudske tehnike Ludvik Gorenjak in pod^ predsednik ljudskega odbora celj- ske občine Beno Krivec. Ko je čestital članom kluba, ki so raz- stavo pripravili, je dejal: — Na razstavi so zbrana dela avtorjev iz isedemnajstih držav in treh kontinentov. Tako že ta ugotovitev dokazuje, da lahko tudi takšna razstava zbližuje ljudi in narode, kar je prav v današ- njem času velikega pomena ... Po tem pozdravnem govoru je razstavo v imenu pokrovitelja odprl tov. Srečko Jamnišek. Isto- časno pa je razglasil tudi rezul- tate ocenjevanja. Zlato medaljo je prejel Tchan Fou Li (Kitajska) za delo »Blood and Sweat«, sre- brni medalji sta dobila: Carlo Bevilaqua (It.) ter ALBINA ROS iz Vidma-Krškega za fotografijo »Lepota in bogastvo«. Bronaste medalje so bile priznane: Leopol- du Fischerju (Avstrija), Traun^ Linhu (Južni Vietnam) ter dr. IVU FRELIHU (Ljubljana). Med desetimi nagrajenci z diplomo (avtorji iz Belgije, Kitajske, Por- tugalske, Francije, Madžarske in južnega Vietnama) je bil tudi Celjan DRAGO DOLZAN za delo »Dva obraza«. Razen tega je žiri- ja dodelila po štiri diplome tudi avtorjem color fotografij in color dia. Med odlikovanci color foto- grafij je bil tudi FRANCE PER- ŠAK iz Celja za fotografijo »Kompozicija«. Končno je spregovoril še dr. IVO FRELIH, ki je izrekel visoko priznanej foto klubu »EmajU, saj je to edini tovrstni klub v državi. ki vsako leto prireja razstave umetniške fotografije ne samo z udeležbo domačih, temveč tudi tujih avtorjev. Želim, je i ončal, da bi klub s tem delom ttidi na- daljeval. Na razstavi sodeluje vsega sku- paj 161 avtorjev s 309 deli. Naj- števikieje je zastopana črno bela fotografija s 133 avtorji in 203 deli. « Otvoritev nove sezone ZABAVNIH PRIREDITEV Minulo sredo je pričelo Olepše- valno in turistično društvo z le- tošnjo sezono zabavnih prireditev. Za uvod so se predstavili Zagreb- čani Marko Novosel, Viklca Bra- sar in plesni ansambel Mario Bo- gliuni. Posredovali so vrsto no- vejših zabavnih melodij. V ansamblu sta zlasti izstopala trompetiist Zivojinovič ter klari- netist in skladatelj Stjepan Mi- ho jlinec. Oba pevca sta dovolj znana. Medtem ko je Novosel znova potrdil, da je eden naših najboljših pevcev melodioznih popevk, je tudi Brešerjeva po- brala veliko odobravanja za svo- ja izvajanja. Posebne pozornosti je vredno sodelovanje veleblagovnice Ljud- ski magazin, ki je z lično dekora- cijo in lepimi nagradami izvedla odlično propagandno akcijo, pri- reditev pa lepo poživela. S prvo zabavno prireditvijo v novi sezoni v Celju smo lahko za- dovoljni. Bila je prijetna in do- volj kvalitetna. V kratkem bo sledilo gostovanje ljubljanskega jazz ansambla, Olepševalno in turistično društvo pa pripravlja tudi četrti mladinski ples. Tovariš Srečko Jamnišek izroča diplomo Dragu Dolžanu. Zadaj na desni drugi nagrajenec iz Celja — France Peršak Kljub iezavQin globoko v reformo^ Smarske šole se venomer ot^ pa j o z ovirama, ki korenini jo poimanjkanju sredstev. Skoraj ^ vseh sestankih slišimo tarnan,'/ da ni denarja, ni šolske apre^, nI učil in ni učnega kadra. 1Ц je, vsega primanjkuje, toda s p^^ žrtvovaLnim delom so se šole Smarskem odmaknile preteklostj za dober korak. Povsod iščejo čijj tesnejši stik z življenjem. Prç^j dnevi je predsedstvo občinskeg. odbora SZDL obravnavalo vprj. sanje šolstva prav temeljito. Ugotovili so, da se je letos v^jj^ salo 490Ö učencev, kar je za i]| več kot lani. Število učencev > Obsotelju in na Kozjanskem si(^ občutno upada, pač pa porašča, industrijski Rog. Slatini in Bo, gatcu, kjer je velik priliv iz ttiij hrvaških šol. K sreči so 1е|ц adaptirali upraviteljevo stanon^ nje v dve učilnici in tako оц, gočili vpis okrog 60 učencem џ tega razreda iz Hrvatske. I\ spektivno pa prirastek ne bo \ ko skokovit, saj bo predvidot» 1965. leta vpisanih okrog 51Ц učencev. Kljub temu pa bodo ni(y rali misliti na nove gradnje prej, vsem zaradi izrabljenih in pr* tesnih šol v Lesičnem in inúi strijskem delu Rog. Slatine. Pri« potrebna pa bi bila nova šola j v Obsotelju, kjer bi morali usti noviti osrednjo popolno razvil šolo, da bi se izognili preštevi]. nim kombiniranim oddelko« Skoraj nesmiselno je, da je n. pi v Olimju oddelek s štirimi raa redi, ki šteje komaj 15 učencei V občini je 25 oddelkov z dvem razredoma, 8 oddelkov s tremi ti pet oddelkov v Olimju, Podsreči Polju ob Sotli, Sodni vasi in Slad ki gori — celo s štirimi razredi Letos poučuje v občini v li oddelkih 149 učiteljev, lani pa; v 163 oddelkih poučevalo 154 lá- teljev. Na prvi pogled ugotovitui, da je pomanjkanje učnega kadn občutno. Občina rešuje kadrov- sko vprašanje s štipendiranjem 46 učitelj iščnikov, vendar sam« to ne bo zadostovalo. Prvenstve- no je potrebno utrditi gmotno stanje učiteljem in tudi zavodom Občinski ljudski odbor po svojii močeh daje za šolstvo, saj zna* proračun za prosveto preko //» milijonov din, kar je okrog 46 A- stotkov celotnega proračtma in le nekje v skladu • s povprečjem т Sloveniji na učenca. Potrebno џ bo precej investicij, ki jih pa ob- čina sama nikakor ne zmore. Kljub velikim oviram pa so si šmarske šole živahno razgibale v prizadevanju za reformno obli- kovanje šole. Na 8 šolah delu.^se- jo šolske zadruge, razvili so teh- nično dejavnost, posebno izrazito v Podčetrtku; povezava med <»r- ganizacijami in podjetji pa se vedno bolj krepi. Prav gotovo j« osamljen primer, ko je kmetij- ska zadruga pionirjem za dve uri priskočila na pomoč pri oranju, pa je potem poslala mladim za- družnikom masten račim za 50011 din. Tudi učni uspehi, ki so sf sukali nad 90 odstotkov dokazu- jejo, da so šmarske šole zaoral globoko v reformo. s. I Iz nazorske samote v bučni Poriz NA POVABILO PARIŠKE »L'ORGANISATION ARTISTI- QUE« BO SLIKAR JOŽE HORVAT-JAKI V LETOŠNJEM OKTO- BRU RAZSTAVLJAL V PARIZU. Nekako pred dvema letoma se je naselil v samotni vasi Savinj- ske doline — v Nazarjih. Umetnik — so dejali domačini. Kaj več o njem niso vedeli. Ko so ga spre- jeli v svojo vaSko skupnost, je v improviziranem abeiljeju svojega stanoivanja začel hlastavo ustvar- jati. Po pet, po deset, po petnajst slik na dan. Razstave po sloven- skih, hrvaških, po obmorskih me- stih so izzvale laskave kritike, ki so mu dale legitimacijo: človek izredne delovne energije — pa tudi izrednega talenta. Potem &o Savinjčani bolje pogledali prek- murskega rojaika in ga s ponosom sprejeli za svojega. Danes že na stotine Horvatovih slik krasi sta- novanja prebivalcev celjske obči- ne in okraja. Pravo noto Horvatovi timetni- Ški in človeški osebnosti so ver- jetno dale šele kritike tujih umet- nostnih zgodovinarjev. Original- nega slikarja iz samotne savinj- ske vasice so lansiko leto »odkrili« v Zahodni Nemčiji. Priznan gra- fik in rektor umetnostae akade- mije v Karlsruhe Hap Grieshaber je Horvatu nenadoma poslal va- büo za razstavo. Jaki se je odzval in doživel nenadejan uspeh. Raz- stavo so kasneje prenes'li še v Reutlingen in ime mladega, ага- dobudnega slovenskega slikarja se je čez noč pojavilo v revijah in na kulturnih straneh nemških ča- sopisov. Poleg valbila v zaipadno-nemški Karlsruhe je Jože Horvat-Jaiki imel lansko leto v žepu že drugo vaibilo. Poklicala ga je francoska prestolnica, mesto umetnikov — Pariz. Horvat se je z ljubeznijo odzval. Studijsko potovanje in razstavo mu bo omogočil celjski okraj in Horvat z zanosom zatr- juje, da bo tudi to pot časitno za- "»topal slovensko umetnost v tuji- ni. Razstavü bo nad 100 ded teh- nike »Kammzug« ter grafični ci- klus risb s tušem. Zdi se, da se Ja'ki naravnost z zaneseno ihto pripravlja za pa- rišiko razstavo — kot da se hoče v tem ognju raizdati in razdejati. Ta čas je tudi že prišel do lastne- ga ateiljeja v stari nazarski šoli. Čeprav se zadnje čase interesenti skoro nepretrgoma oglašajo in odkupujejo njegova dela, se ko- pičijo vedno nove umetnine in stara šolska učunica postaja že pretesna. Zbirka je tolikšna in tako raznolika, da je obiskovalec naravnost v zadregi v izibiri med boljšim in najboljšim. Oglje, gra- fika, alkrvaral, gvaš, perorisba, olje, intarzija in tako dali je in tako dalje. Tipična Horvatova mo- tivika je neskončna figurativna problematika današnjega sveta in neskončna problematika miselno- čustvenega horizonta. Umetnika zanimajo anitipodne strasti: lju- bezen ali sovraštvo, neizmerna radost in pretresljiv obup, utopi- ja, zlohotnost atomskega stoletja, melodija, harmonija. Jaki — tako daleč od komerci- alizma, nevsiljivo ponuja svojo umetnosit intelektualcu, savinj- skemu hmeljarju, gornjesavinj- skemu »nosarju«, kmetu in pre- prostemu delavcu. In skoro bi lahko zapisali, da več podarja svo- jo ijmetnost kot prodaja. Kupec, ki si je pripravil denar za eno sli- ko, navadno odnese dve, tri. Ce pa ljubitelj Horvatove umetnosti slučajno ne bi imel pri sebi de- narja, pa mu umetnik tudi slepo zaijpa umetnine, ne da bi si za- gotovil rok plačila. Sam pravi, da bi bil najbolj srečen, če bi lahko svojo umetnost svojim ljubite- ljem samo podarjal. Toda živeti je treba, kajpak! Svoje poslanstvo v Parizu bo Jaki po vrnitvi likovno dokumen- tiral. Ciklus »Pariz« bo razstavil najprej v domovini, pozneje pa verjetno tudi v Avstriji in Italiji. Vera Stermecky PRVI PRISPEVEK NA VPRAŠANJE: Kaj je z oddelkom ESŠ v Velenju Na članek o oddelku Ekonomske srednje šole v Velenju se oglašam tudi jaz. Čudno, neverjetno čudno, je dejstvo, da nekateri na vsak način zavirajo ustanovitev take šole, ki bi bila v Velenju več kot potrebna. Kar 40 kandidatov se je javilo pri delavski univerzi za vpis v šolo. Toda danes, ko to pišem, je že 25. september, pouka na tem oddelku v Ve- lenju pa še ni. To je težko verjeti tembolj, ker take srednje šole v Velenju sploh ni in se morajo leta dolgo tudi odrasli voziti v odročno Celje. V Velenju zatrjujejo, da so za delovanje ESS vsi pogoji, tako materialni kot kadrovski. Zakaj bi potem še čakali? Že- lim pa, da okrajni svet za šolstvo vprašanje takoj reši! Vinko Smajs, Velenje Do zaključka redakcije je to edini prispevek, ki smo ga prejeli na vprašanje, zakaj v Velenju še niso odprli oddelka ESS. Pa tudi ta prispevek nam ne daje odgovora, temveč vprašanje znova postavlja, kot smo ga že mi. Sicer pa југо- blem in potrebo po šoli vendarle nakazuje. Se enkrat — upajmo, da tisti, ki odločajo o ustanovitvi takih šol, oziroma oddelkov, ne bodo pozabili na odgovor in da nam ga bodo posredovali vsaj ,- rike in 1 veliik olupi j en, trd pa- radižnik. Eno sardino, dve do tri sardele (pet sardelinih obročkov) drobno nasekljamo, enako tudi eno manjšo čebulo. Posebej pri- pravimo mariinado iiz pol kazarca belega olja, soka ene limone in žlice gorčice ter ščepca soli. Se- daj vse skupaj rahlo premešamo. Garniramo z zeleno solato, trdo kuhanimi jajci, redkvicami, oli- vami Ln podobnim. Zraven lahko serviramo majoneizo. JAJCEVEC na ITALIJANSKI NACIN Jajčevec zrežemo na kocke, ze- leno papriko na rezance, paradiž- nik na debelejše rezance in vse skupaj dušimo v ponvi, kamor smo dali 'Olje, nasekljan česen in zelen peteršilj. Skupaj pokrito du- šimo do mehkega. Serviramo k mesu, krompirju ali testeninam. Premagali so težave... Konec preteklega tedna sta ko- lektiva obrtnih podjetij v Celju »Fotolik« in »Steklar« počastila na skupnem zboru desetletnico delavskega samoupravljanja. Med gosti sta se zbora udeležila tudi organizacijski sekretar Občinske- ga komiteja ZK v Celju Ivan Kra- mer in tajnik Občinskega sindi- kalnega sveta Anton Pertinač. Po otvoritvi in uvodnem govoru predsednika sindikalne organiza- cije obeh kolektivov Ivana Mačka sta o uspehih delavskega samo- upravljanja in problemih obeh ko- lektivov govorila predsednik de- lavskega sveta pri Fotoliku Jože Zorko in direktor Steklarja Ot- mar Riva. Oba sta se precej časa zadržala pri razvojni poti, ki je kolektiva spremljala od njunega začetka. Ta pot ni bila lahka: večne reorganizacije, težave za- radi pomanjkanja kadra in ma- teriala, pa tudi zaradi pomanjka- nja delovnih prostorov so značil- nosti obeh danes uglednih obrt- nih podjetij. Navzlic temu so čla- ni obeh kolektivov premagali te- žave in se lotili novih nalog z ve- liko odgovornostjo. Danes so po- nosni in zadovoljni, da so glavne težave rešili, čeprav tudi novih nal<^ ni malo. Vendar cilji in perspe!ktive so jasne, zato tudi naloge nadaljnjega razvoja ra- zumljive. Zlasti lep uspeh so pri Fotoliku dosegli v reševanju kadrovske po- litike in stalnem porastu storil- nosti. Na redno izpolnjevanje in preseganje planskih obveznosti v tem kolektivu v veliki meri vpli- va delo po normah. Tako so že v avgustu presegli celoletni plan, kar znova kaže, da tu dela zdrav in prizadeven kolektiv. In če na kratko pogledamo še težave, bi morali na prvem mestu omeniti neprimerne delovne prostore. Pod- jetje bi nujno potrebovalo delav- nico za amaterski servis. Drug problem pa tiči v pomanjkanju stanovanj, kajti še vedno je v ko- lektivu nekaj delavcev, ki stanu- jejo v neprimernih stanovanjskih prostorih. Navzlic skromnim sred- stvom so tudi tu našli izhod. Ta- ko je eno stanovanje za io pod- jetje že dograjeno, drugo pa v gradnji. Podoben razvoj je spremljal tu- di Steklarja. Zaradi stalnih reor- ganizacij podjetje ni moglo prav zaživeti. Na novo pot pa je sto- pilo v aprilu lanskega leta, ko se je povsem osamosvojilo. Ta ukrep je takoj pokazal vidne rezultate zlasti v izpolnjevanju osnovnih delovnih nalog. Prizadevnost ko- lektiva pa se je pokazala tudi le- tos, ko so prav tako kot pri Foto- liku že izpolnili planske obvez- nosti. Zaradi pomanjkanja ustrez- nih delavnic, so se odločili; da bodo drugo leto zgradili nove. Prav tako pa nameravajo urediti tudi nove upravne prostore. —mb Delo gostinske šole y Celju Do leta 1958 so gostinski vajenci obi- skovali teoretični pouk v Ljubljani. Šele leta 1958 so dobili svoje začasno mesto v učilnicah trgovske šole v Celju. Pouk obiskujejo trikrat tedensko. Strokovne predmete jim vestno preda- vata visoko kvalificiarna gostinska de- lavca, tov. Dobovičnik in tov Planinšek, ostale predmete pa profesorji trgovske šole. Šolski kolektiv večkrat razpravlja o problemih vajencev, ki nastopijo pred- vsem v gostinstvu. Tu je mišljeno pre- kourno in nočno delo, na katerega so vezani gostinski lokali, posebno sedaj v sezoni. Na šoli uspešno deluje aktiv LMS, v katerem se udejstvujejo vajenci v raz- nih krožkih kot so: literarni, marksi- stični in šahovski. Gostinska zbornica nudi vajencem šolske knjige in jim več- krat pomaga tudi z denarnimi sredstvi, predvsem pri raznih ekskurzijah. NOV OTROŠKI VRTEC IN PREUREJENA AMBULANTA V Vitanju so začeli s preureditvijo sedanje ambulante. V popolnoma pre- novljenih prostorih bodo uredili ordi- nacijo za splošno zdravljenje in zobno ambulanto, ki jo kraj res nujno potre- buje. Sredstva za ureditev je dal okrajni odbor za socialno zavarovanje v Celju. v poslopju je bil doslej tudi otroški vrtec, zdaj pa so mu našli prostore pri prosvetnem domu. Tu bodo malčki do- bili lepo urejene dnevne sobe in sani- tarije; ureditvena dela finansira občin- ski ljudski odbor Slovenske Konjice. Pogled v dvorano med slavnostnim zborom kolektiva Fotolika in Steklarja. Govori predsednik delavskega sveta pri Fotoliku tovariš Jože Zorko Koristna in zanimiva anl(eta CELJSKIH STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Anketa, ki so jo pripravile sta- novanjske skupnosti v celjski ob- čini naj bi prikazala dejansko stanje v posameznih skupnostih, ' tako glede skupnosti samih (šte- vilo prebivalstva na območju po- ■ sameznih skupnosti, število dru- j; žin, stanovnaj, obstoječih servi-. sov, otroških ustanov, obratov !^ družbene prehrane za odrasle in ' otroke, število otroških igrišč, le- ' tečih servisov in drugega), kakor tudi glede perspektivnega pro- | grama teh skupnosti. Anketa po- 'J drobno obravnava potrebe posa- meznih stanovanjskih skupnosti, ki se bodo šele tu pokazale jas- no, ko bo vsaka stanovanjska skupnost zase na vsako vprašanje odgovorila. Del ankete, ki obrav- nava perspektivne programe sta- novanjskih skupnosti zajema ¡ prav vse, od servisov, uslužnost- ;■ nih in preskrbovahiih obratov, do otroških ustanov, igrišč, zdrav- stvenih ustanov, komunalnih ob- jektov, šolskih problemov, pre- hrane, do problema ureditve družbenih, kulturnih in zabavnih prostorov ter športnih objektov.. Ena točka ankete obravnava ak- cijski program stanovanjskih skupnosti. Ta zajema objekte in dela, ki jih bodo stanovanjske skupnosti samostojno gradile iz lastnih finančnih sredstev in s prostovoljnim delom, dalje ob- jekte in dela, kjer bodo stano- vanjske skupnosti sodelovale, bi- lanco sredstev stanovanjskih skupnosti in program organiza- cijskih ukrepov (delo komisij, or- ganizacija preskrbe). Pripravljena anketa kaže, da so se celjske stanovanjske skup- nosti resno lotile nalog, ki jim jih je družba namenila.. -oa- Otroški vrtec v Velenju premaihen Nad 100 otrok je letos napol- nilo majhne prostore velenjske- ga vrtca. Več so jih morali (Od- kloniti. Razveseljivo je, da je prav letos zanimanje staršev za vrtec poraslo. Uprava je ustregla željam in tako so lahko otroci v vrtcu od sedme do štirinajste ure. Čudno pa je vendar, da si v vrtcu ne znajo ali nočejo poiska- ti prostorov za res nemoteno de- lovanje. Tako otroci v pritličju sploh nimajo garderob, .temveč jim zanjo služi hodnik. Medtem sta v zgradbi dve stranki. Tudi na upravnem odboru vrtca so že reševali ta problem, a rešili ga niso. Je res tako nemogoče pre- seliti eno stranko in tako prido- biti dva prostora? Tako namreč menijo starši in tisti, ki prav za- radi pomanjkanja prostorov niso mogli vpisati svojih otrok. Ne sa- mo to! Številčni porast najmlaj- ših v Velenju narekuje gradnjo še enega vrtca. Postaviti bi ga morali v centru. V. Smajs Madež v otroški igri Na prostoru, kjer so čez poletje prostovoljci prelili prve kaplje srag za novo otroško igrišče, le- žijo navzkriž razmetane opeke. Otroci jih zdaj zložijo v majave zidove, zdaj spet razmečejo. Sem in tja se katera razleti, kaj zato? Stanovanjska skupnost plača ... Kdo bi jokal za nekaj opekami. Tem holj smiselna je akcija, da da ho tu čez čas igrišče z vrtilja- kom, gugalnicami in peskovni- kom... Postal sem tam in prisluhnil njihovi igri: Največji med njimi, oborožen s kavbojsko pištolo, ima glavno be- sedo. Otroci spet zlagajo opeko v majave stene. Nastaja hiša — re- kel bi, da so v svoji domišljiji bili navdušeni nadnjo... — Ko bo gotova, povzame sta- rejši, se bomo igrali pijanca. — Začelo me je še bolj zanimati. Počakal sem ... — Tako. Hiša je gotova. Jaz se bom skril za vogal in prišel pi- jan domov. Vi vsi se morate po- skriti in se me bati. Prav? — Otroci so prikimali. Najstarejši je šel za vogal, čez hip pa priko- lovratil proti hišici iz opek. Divje je mahal s pištolo, preklinjal na ves glas in si pel. Potem se je z igralsko natančnostjo zbasal sko- zi vhod v »hišico« in razgrajal, vmes pa ves čas grobo preklinjal: — Kje ste, vse vas bom pobil. Kam ste se skrili. Pobil vas bom!... Streslo me je. Odkod ta madež v sicer nedolžni otroški igri? Otroci se najraje igrajo odrasle. Posnemajo jih, kajti besede mi- kajo, vzgledi pa vlečejo. Ne vem čigav je bil fant, ki je tako pre- tresljivo nazorno odigral pijane- ga očeta. Prostovoljna akcija počasi po- teka. Ljudi iz tistega okoliša baje ni moč dobiti k sodelovanju. Na- sprotno. Nekateri posedajo tam in obrekujejo prostovoljce. Kdo ve, kdo jim je prišpetaval, da se raz- burjajo nad tem, ker so zavoljo igrišča podrli tudi del prhlega samostanskega zidu, kajti to igri- šče bo na bivšem samostanskem vrtu na Bregu. In zaradi košare solate, ki je prej zrasla na tistem vrtičku se tudi spotikajo. Otroci pa, množica otrok tam okoli, se igrajo pijanca... ODKUPNA POSTAJA CELJE sprejme takoj v službo PISARNIŠKO MOC Za administrativna dela Pogoj: Srednja strokovna izobrazba oz. nižja s prakso Plača po dogovoru KAJ V TEDNU OTROKA Na posvetovanju, ki ga je pred dnevi sklical Okrajni odbor SZDL v Celju zaradi priprav na letošnji teden otroka, so obširno razpravljali, kaj vse bi bilo po- trebno letos v tednu otroka na- praviti. V teum tednu bi se mo- rali vsi družbeni činitelji v občini predvsem pogovoriti o doseda- njem delu glede varstva otrok, ugotoviti potrebe na tem področju ter sestaviti program dela za eno- letno obdobje. Mimo skrbi za varstvo otrok, ki naj bi bila nenehna, naj bi v ted- nu otroka priredili v vseh več- jih krajih in šolah proslave ter zabavne prireditve za otroke. Prav tako je priporočljivo, da bi v tem tednu bilo na naših šolah čim več roditeljskih sestankov, na katerih naj bi seznanili starše s prizadevanji reformirane šole in tako vskladili sodelovanje med domom in šolo. Kjerkoli je mo- goče, naj bi tudi ustanovili šole za starše ter pripravili čim več vzgojnih in zdravstvenih preda- vanj. V tem tednu bi bilo prav, da bi se sestali šolski sveti z za- stopniki društev, ki vzgajajo pod- mladke, da bi se dogovorili o skupnem delu. Da bi čim bolj prikazali priza- devanje naše družbe pri varstvu in vzgoji otrok, naj bi v Tednu otroka primerno uredUi izložbe- na okna trgovin. V njih naj bi prikazali zdravo prehrano otrok, škodljivost uživanja alkohola pri mladini, otroško opremo in gra- ce, otroško konfekcijo, tehnične zanimivosti ter slike iz življenja in dela pionirjev v raznih dru- štvih, na letovanju itd. Ko so na tem posvetovanju raz- pravljali o doslej doseženih uspe- hih na področju varstva otrok v celjskem okraju, so omenili, da je bilo v preteklem letu več semi- narjev za predsednike šolskih od- borov, okoli 30 šol pa je dobilo opremo za tehnični pouk. V raz- ne krožke (dramske, športne sku- pine itd.) je bilo vključenih 63.290 pionirjev, 3660 učencev pa je včlanjenih v šolske zadruge. Med p>očitnicami je letovalo in tabo- rilo nad 4000 šolskih otrok. Lani je delovalo 16 šol za starše. Tudi glede zdravstvenega varstva in prehrane so bili doseženi dokaj zadovoljivi uspehi. Zdravstveni pregledi šolskih otrok so vedno pogostejši, v šolskih kuhinjah pa je prejemalo malice 34.442 šolo- obveznih otrok ter 700 dijakov. Nad 1000 dijakov pa je prejemalo poln obrok hrane. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se društva pri- jateljev mladine v okraju dokaj ra2¿irila in vsebinsko okrepua. _______________ ........-mar... HUDA NESREČA ZARADI NEUPOŠTEVANJA PREDNOSTI V četrtek zvečer se je na kri- žišču Kersnikove in Stritarjeve ulice v Celju (pred restavracijo Kladivar) pripetila huda promet- na nesreča. Kolesar Anton Ko- drič, doma iz Kopra je pripeljal iz Stritarjeve ulice na Kersnikovo, ne da bi upošteval prednost oseb- nega avtomobila, ki je vozil proti križišču s precejšnjo hitrostjo. Pri tem je osebni avto z vso silo trčil v kolesarja in ga zbil po cesti, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Na osebnem avtomobilu in dvo- kolesu je nastala precejšnja ško- da. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja prednosti, pa tudi zaradi prehitre vožnje voznika osebnega avtomobila. J. K. NA CESTI NISI SAM V noči od petka na soboto je prišlo v Mali Pirešici do hude pro- metne nesreče, pri kateri sta trči- la motorist Janko Salamon, doma iz Babnega pri Celju ter kolesar Martin Veber. Oba sta bila hudo telesno poškodovana in so ju mo- rali prepeljati v celjsko bolniš- nico. J. K. NE RAVNAJO SE PO PROMETNIH PREDPISIH Na Jožefov hrib pelje mimo tovarne »Toper« serpentinasta pot, ki je dolo- čena samo za pešce. Kolesarjenje je tam prepovedano, vendar se nekaieri brezobzirni kolesarji ne ravnajo po pro- metnem znaku, ki je postavljen na za- četku poti pri stopnicah. Prav takšen prometni znak je stal tudi na drugem koncu poti na Jožefovem hribu, pa so ga ponočnjaki uničili. Kolesarji se torej po poti vozijo in ogrožajo pešce, pred- vsem pa otroke. In to še ni vse. Vozijo se tudi mopedisti in celo motoristi. Pešci se na poti ne čutijo več varne, zato prosijo Ljudsko milico za pomoč, občino pa, da namesti tudi na drugem koncu prometni znak, ki prepoveduje promet po tej poti. C. M. DROBNE - vendar koristne izboljšave o avtomatizaciji zadnje čase zelo veliko govorimo in pišemo, kar je gotovo prav, vendar pa ne bi bilo odveč, če bi se malo več pečali tudi še z mehanizacijo ali pa celo le s čisto navadnimi in preprostimi izboljšavami. S tem bi predvsem olajšali delo zaposle- nih delavcev, s item pa bi tudi povečali uspeh in varnost dela. Taikih drobnjarij je povsod ne- šteto in so ravno zategadelj tako pomembne in koristne. Poglejte gornjo siliko. Namesto, da bi bale blaga prenašali in x>re- metavali na rokah iz tkalnice v pregledovalnico, kakor so dolgo časa delali, jih sedaj prevažajo z vozički do žleba brez posebnega truda in blago je v kratkem po žlebu tudi že na spodnjem vozič- ku. Prihranek je na času, trudu in tudi na blagu, saj se manj kvari. Tudi tehtnice so v tem podjetju preuredili. Čeprav tudi prej ni bil potreben poseben napor za dviga- nje blaga na ploščo za tehtanje, so delo oilajšali s tem, da so zni- žali ležišče tehtnice in ploščo iz- ravnali z ostalim podom. Ne, to nič ne diši po avtomati- zaciji pač pa po tem, da nekdo v tem podjetju (Juteks v Žalcu) in takih primerov ni ravno mallo, misli na drobnjarij e in preko le- teh tudi na delavce. K. Sindilolno zastavo so razvili Proslavo desetletnice delavske- ga samoupravljanja so v celj- skem »Prevozništvu« združUi še z eno svečanostjo, nad katero pa je pokroviteljstvo prevzel Občin- ski sindikalni svet. Ta dan je namreč podpredsednik tega sveta Emil Pepelnjak razvil njihovo sindikalno zastavo in jo izročil kolektivu. O razvoju podjetja, zlasti pa o uspehih in težavah, ki so jih spremljale v obdobju zadnjih de- setih let, je na proslavi govoril predsednik delavskega sveta Ju- rij Kosec. Celjsko Prevozništvo se je razvilo iz majhnega kolek- tiva, ki je razpolagal s komaj šestimi starimi vozovi v podje- tje, ki že danes upravlja s 43 vo- zili s skupno nosilnostjo 205 ton. Hkrati s tem povečanjem pa je narasel .tudi promet od dobrih deset milijonov v 1950. letu na 194 milijonov letos. Na proslavi so se seznanili tudi z nalogami, ki jih čakajo. Tu gre predvsem za gradnjo novih ga- raž, delavnic in upravnih prosto- rov na Hudinji, kajti po doseda- nji zasnovi bodo morali prostore ob Kersnikovi ulici zapustiti. Hkrati s tem pa bodo morali skr- beti za obnovo in povečanje avto parka. Ob zaključku proslave je ko- lektivu čestital tudi predsednik ljudskega odbora celjske občine tov. Franc Rupret. -mb Podpredsednik Občinskega sindikalnega sveta Emil Pepeljnak raz- vija zastavo sindikalne podružnice Prevozništva KrulilIc2 nesreč s KOLESOM JE PADLA v Zabukovci Justina Dolane. Poškodovala si je glavo. AVTO JE PODRL na cesti v Žalcu Jurija Pinteriča. Poško- doval si je glavo in roke. NESREČA PRI MLU S steklom si je pri delu ranil oko Jože Pelko, zaposlen v Steklarni v Rogaški Slatini. NESREČNI PADCI S kolesom je padel in si zlomil nogo Jože Podvršnik iz Hramš pri Žalcu. — v Planinskem vrhu pri Planini si je pri padcu zlomila nogo Ana Jazbinšek. — Pri delu je v Cinkarni padel in se po- škodoval Vinko Šentočnik iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini. — Na Spodnji Hudinji je pri jahanju padel s konja Stanko Spolenak in se poškodoval. — V Celestinovi ulici je pri delu na strehi padel z lestve Franc Borovnik. Dobil je težje poškodbe po glavi in rokah. STRUP JE ZAVZILA Marija Cernoša iz Ločendola pri Rogaški Slatini. Zdravi se v bolnišnici. S PLINOM SE JE OPEKEL Pri delu v Tovarni emajlirane posode se je s plinom opekel po glavi in ro- kah delavec Stane Beršak. PAZITE NA OTROKE V Pristavi je avto povozil Jožico Dro- fenik. Dobila je poškodbe na glavi in nogi. Nezavestno so prepeljali v celjsko bolnišnico. Gibanje prebivalstva v času od 1". do 24. septembra 1960 je bilo rojenih 21 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Martin Velenšek, mizar iz Ostrožnega Ì!i Marija Kozmus, delavka iz Žalce. Jožef Ferlez, ključavničar iz Polzele iii Elizabeta Krajne, tovarniška delavka iz. Brega pri Polzeli. Martin Gologranc, de- lavec iz Ogorevca in Dragica Gajšek, delavka iz Prožinske vasi. Jurij Jug, profesor in Zora Cepin, frizerka, oba iz Celja. Umrli so: Roza Krašovec, prevžitkarica iz Tevč» stara 78 let. Kari Pristovšek, upokoje- nec iz Celja, star 79 let. Jurij Zupane, upokojenec iz Celja, star 74 let. Jožeta Kumelj, kmetica iz Osredka, stara 58 let. Lucija Grilec, prevžitkarica iz Celja,, stara 96 let. Irena Lipar, otrok iz Kora- pol, stara 3 mesece. Celjski trg Krompir 18—25 (20—10), čebula 60-70' (70-80), česen 100-1400 (200), visok stročji fižol — (50—80), solata 50—60' (60-80), radič - (100), motovileč - (200), špinača 80 (100-150), ohrovt 25 (25-50),. peteršilj 80-110 (80-100), zelena 60 (80), koleraba — (30—50), pesa 25 (40). ko- renjček 30—40 (30—50), kumare 20—50 (25—40), kumare za vlaganje 100 (150), svetaca 50—60 (60—80), paprika 60 (50— 70). paradižnik 40—50 (30—50). paradiže- vec 60—80 (60—90), glavnato belo zelje 20—30 (30), glavnato rdeče zelje 30—40 (30-50), kislo zelje 40-46 (50-60). sve- že gobe - (150-450), jabolke 30—40 (5» -50), hruške 60 (60-80). grozdje 125- 140 (120), slive - (80), jajca 25 (24—26), jabolčnik 50. Trg je bil v zadnjem tednu slaiio pre- skrbljen, ob deževnih dneh je primanj- kovalo poljskih pridelkov, mleka, mleč- nih izedelkov, perutnine in jajc pa j^ bilo ves teden premalo. -C CELJSKI TEDNIK STEV. 39 — 30. septembra 1960 Telesna vzgoja in šport V Štorah lep športni stadion v okviru prireditev in proslav na čast desete obletnice delavske- ga samoupravljanja so v Storah preteklo nedeljo izročili namenu tudi lep in sodobno urejen šport- ni stadion. Postavili so ga sredi Lipe, novega stanovanjskega na- selja, nedaleč od šolskega interna- . ta ter telovadnice. Prebivalci Stor so na ta novi objekt zelo ponosni ne samo zaradi tega, ker so vanj vložili nad 53.000 ur prostovolj- nega dela, temveč tudi zaradi te- ga, ker so z njim postavili temelje bolj aktivnemu in živahnemu športnemu in telesno vzgojnemu udejstvovanju. Zaenkrat je lepo urejeno nogo- metno igrišče, ki ga pokriva meh- ka zelena trava, atletske naprave in prostor za gledalce. Vso šport- no areno pa so obdali z lično ogra- jo. Upravljanje nad novim objek- tom je prevzel odbor za rekreaci- jo pri sindikalni podružnici štor- skih železarjev, pri katerem bo kot profesionalni tajnik zaposlen nekdanji državni mladinski prvak v orodni telovadbi ter instruktor Tinček Veber. Kot vse kaže pa ti- či v tem odboru že zametek enot- ne športne in telesno vzgojne or- ganizacije v Storah, ki bo bržkone nastala z združitvijo Kovinarja in Partizana. Čeprav so novi stadion izročili namenu, pa dela okoli gradnje športnega parka še niso zaklju- čena. Tako bodo na spodnji tera- si, med stadionom in internatom, zgradili še igrališča za odbojko, košarko, rokomet ter pomožno Igrišče. Vse to nameravajo urediti prihodnje leto. Pri teh delih bodo, prav tako kot zadnji dve leti, so- delovali tudi prostovoljci, ki so obljubili dati vsega skupaj še 30.000 udarniških ur. M. B. Pogled na vrsto najmlajših pripadnikov štorskega Partizana med slavnostnim zborovanjem Prvi atletski miting v Štorah otvoritev novega stadiona v Štorah so združili z vrsto športnih tekmovanj. Največ zanimanja pa je vladalo za na- stop atletov in atletinj celjskega Kla- divarja, pa tadi za nastop okrajne mla- dinske vrste orodnih telovadcev. Oba itastopa sta lepo uspela in prav gotovo v/.budila pri štorski mladini veselje do aktivnega dela na teh področjih. Rezultati: ATLE'I\IKA: Moški: 1,000 m: Naraks 2:44.0, Štajner 2:46.0; 100 m: Srnovršnik 11.1, Pestotnik in Lešek 12.5; 5.000 m: Male 9:17.8, Primožič 9:28.8; višina: Kok- lič in Pisanec 175; kopje: J. Kopitar 56.15, Polovic 55.30; disk: Vravnik 46.60. Ženske: 60 m: Silan 8.1, Cede 8.2, Kra- marič 8.5; 400 m: Silan 61.3, Tovornik 65.0; 100 m: Cede 12.8; 60 m — mladinke iz Štor: Zajberl 9.2, Jager 9.6, Perper 10.0. NOGOMET. Turnir štirih pionirskih moštev se je začel že med tednom. V prvi tekmi je Kovinar premagal Celje z 1:0, v_drugi pa Kladivar Olimpa šele po streljanju enajstmetrovk. V rednem času se je tekma končala z neodločenim izidom 2:2. Finalna tekma med Kovinar- jem in Kladivarjem se je končala ne- odločeno 2:2. Pri streljanju enajstmet- rovk pa so bili domačini boljši in po- stavili končni izid 10:9. KOŠARKA. Prijateljska tekma med Celjem in Kovinarjem se je končala z enim košem prednosti za Celjane. Re- zultat: 56:55. TELOVADBA. Razen uspele telovadne akademije v soboto zvečer je v nedeljo dopoldne nastopila tudi okrajna mla- dinska vrsta orodnih telovadcev. Na lepo urejenem stadionu so se mladi čla- ni partizanskih društev predstavili v vajah na droga ter v parterni telovadbi. Odlična igra Eladivarja VISOK PORAZ OLIMPA VMABIBORU Drugo kolo slovenske conske lige je prineslo, saj kar se tiče celjskega ligaša, pričakovana re- zultata. Medtem, ko je Olimp iz- gubil v Mariboru proti istoimen- skemu klubu, je Kladivar doma slavil visoko in zasluženo zmago. KLADIVAR : TRIGLAV 6:1 (5:1) O igri in znanju nogometašev kranjskega Triglava smo še pred kratkim čuli same superlative. Ce pa zdaj vse te napisane besede j primerjamo z igro, ki so jo gostje j pokazali na Olimpovem igrišču, | kjer so se v nedeljo srečali s Kla- j divarjem, potem moramo napisati I samo to, da tiste visokoleteče be-: sede ne" držijo. Kladivar je nam- \ reč. dal Triglavu dobro lekcijo,! takšno, da si jo bo bržčas dobro zapomnil. To še posebej velja za prvi polčas, ko so domačini ne- i prestano oblegali nasprotnikova i vrata in že v 35. minuti vodili z visokim rezultatom 5:0. Gostje ni- so bili kos zoperstaviti se razigra- nim domačinom, zlasti pa ne na- padalnim igralcem, ki so vsak hip predstavljali naj resnejšo nevar- nost. V tem kvintetu se jo najbolj odlikoval Hribemik, ki je sam za- bil pet golov, štiri v prvem in ene- ga v drugem polčasu. Sesti gol, oziroma drugega po vrsti, pa je dal Kokotec. Tmpo igre, pa tudi učinkovitost sta v drugem polčasu nekoliko popustila. Kladivar se je najbrž zadovoljil z doseženim rezultatom. Navzlic temu, pa je imel še nekaj lepih priložnosti za gol, toda vse razen ene, so ostale neizkoriščene. V predtekmi sta se mladinski ena j storici obeh klubov razšli z neodločenim izidom 2:2. ^ MARIBOR : OLIMP 7:0 (4:0) Čeprav je železničarska enajsto- rica Maribora nastopila v dvoboju z Olimpom kot absoluten favorit, je vendarle visok poraz novega ligaša prišel nekoliko nepričako- vano. Sicer pa — Olimp ni bil dorasel nasprotnik maribors>ki enajstorici. Pa še več, domačini so celo zamudili priložnost, da bi še večkrat potresli Lebičevo miie- žo. Gabrčani so igrali skrajno sla- bo, zato rezultatu ni kaj opore- kati. Bolje kot starejši so se držali mladinci, ki so dosegli neodločen izid 1:1. Po drugem kolu se je stanje na lestvici precej spremenilo. Vod- stvo je prevzel Maribor s štirimi točkami, tesno za njim, s točko manj, pa sta Sobota in Kladivar. Olimp je trenutno na devetem mestu z dvema točkama. V tretjem kolu, v nedeljo, 2. oktobra, bo Kladivar nastopil v Lendavi proti Nafti, Olimp pa bo doma sprejel moštvo Nove Gori- ce. Po naših predvidevanjih bi morala oba celjska ligaša pobrati ves izkupiček. —^mb Uredništvo: Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon in 24-23 — uprava: Celje, Trg V kongresa î — poštni predal 152 telefon 23-75 in 2^ 89 — Teko« račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 - izhaja ob petkih - letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna itevilka 15 din — rokopisov ne vraSamo. Zakaj nezadovoljivi uspehi Neplunovilt plavalcev? Pred kratkim je v Celjskem tedniku izšel članek — »Naš komentar — Zakaj slab plasman?«, ki obravnava disciplino nekaterih tekmovalcev Neptuna na le- tošnjem republiškem prvenstvu v pla- vanju. Pisec se je omejil samo na štiri plavalce, od katerih sta dva mla- dinca, dva pa člana. Nihče od teh pa letos na republiškem prvenstvu ni so- deloval. Članek izzveni tako, kot da so to edine skrbi »Neptuna« in edini vzrok, zakaj člani niso dosegli boljših rezul- tatov. Kritika v tem članku pa je po- polnoma neumestna, ker ni mogoče ni- kogar prisiliti, da tekmuje, če ima raz- loge, da ne nastopi. v pojasnilo športni javnosti moram povedati, da je Boris Orel po prihodu iz Vrnjačke Banje tako obolel, da mu je zdravnik zabranil nadaljnje tekmo- vanje in trening. S tem pa še ni rečeno, da bi moral samo ležati v postelji. Prav tako vodstvo kluba ne more zameriti Viliju Vošineku, da letošnje leto ni na- stopal in treniral tako, kot bi želeli, ker se je pripravljal na izpite na fakulteti. Šola je pač prva. Matjažu Šušteršiču je uprava kluba že v avgustu dovolila, da lahko s starši odide v inozemstvo. Mi smo s tem računali, zato je kritika na njegov račun neumestna. Četrti tekmo- valec Branko Radoševič se je pred tek- movanjem poškodoval, kar je pisec član- ka že sam ugotovil. Res je, da smo za- radi odsotnosti teh plavalcev izgubili šest do sedem tisoč točk. Vendar je res tudi to, da pisec kritike ni omenil, da bi lahko tekmovalce nadomestili drugih predvsem pa oni, ki igrajo vaterpolo, pa menijo, da se jih plavanje prav nič ne tiče. Vprašam, kje je klubska zavest tistih članov, ki sicer znajo kritizirati sotovariše, niso pa ničesar naredili, da bi klubu pomagali takrat, kadar je po- moč potreboval. V klubu se je letos precej razmahnila nedisciplina, ki so jo povzročili starejši tekmovalci. Uprava kluba pa zaradi pre- zaposlenosti redkih aktivnih funkcionar- jev na to ni mogla takoj reagirati. Ri- valstvo med tekmovalci in ustvarjanje kompleksov, ki jih ni, je privedlo do nevzdržnih medsebojnih odnosov, ki so klubu v samo škodo. Zato se je uprava odločila, da napravi temu konec. Me- nim, da nima nihče pravice kritizirati, najmanj pa član kolektiva, če ni hkrati ničesar napravil, da bi se stanje po- pravilo. Naj še poudarim, da so letos v klubu aktivno delali le štirje funk- cionarji, vsi ostali, s starejšimi plavalci na čelu, pa so obstali ob strani. Klub pa šteje 400 članov, zato je peščici funk- cionarjev nemogoče voditi skrb nad ce- lotnim kolektivom, nadalje za gradnjo kopališča. Računal sem, da bodo starejši tekmovalci pomagali pri delu, toda, na- mesto tega, se je razpaslo kritikaster- stvo, nedisciplina in sektaštvo ifted sta- rejšimi tekmovalci. Iz tega je razvidno, da za slab plas- man na prvenstvih in ostalih tekmova- njih niso krivi posamezni tekmovalci, temveč, da so vzroki za to dosti globlji. Rado Ložar predse(|nik2PK Neptun Šport v kratkem ROKOMET. V nedeljo je bilo v Celju občinsko prvenstvo partizanskih društev v rokometu za člane in članice. Med člani je zasluženo zmagala vrsta ga- brskega društva, ki je v finalni igri premagala Celje-raesto z 8:5. V borbi za tretje mesto so Pollile odpravile Do- brno z 18:8. Ostali izidi: Gaberje—Po- lule 22:11, Gaberje—Dobrna 19:10, Celje —Polulc 25:5 in Celje—Dobrna 20:8. Na tem turnirju je deset sodniških kandidatov opravilo še praktični del iz- pita. Tako je celjski okraj dobil kar deset novih sodnikov za roiiomet. Medtem, ko so članice gabrskega dru- štva brez borb osvojile naslov občin- skega prvaka, so med turnirjem izven konkurence nastopili tudi pionirji Polul in Celja-mesta. Zmagali so Celjani s 13:12. KOŠARKA. V nadaljevanju tekmova- nja v drugi republiški košarkarski ligi so Soštanjčani znova pripravili veselo presenečenje, ko so v Postojni prema- gali igralce istoimenskega kluba z 58:57. Celjani pa so v Vrhniki spet brez borbe prepustili dvoboj Vrhniki. STRELJANJE. V počastitev desetlet- nice delavskega samoupravljanja je sin- dikalna podružnica Kovinotehne v Celju organizirala tekmovanje v streljanju z zračno pnško. Povabila se je odzvalo 18 sindikalnih ekip iz Celja. Pri moških ekipah je zmagala Kovinotehna s 689 krogi, sledijo: Avtoobnova 684. Emaj- lirka 669. 2ična 667, Etol 638, Tapetni- štvo 637 itd. Med ženskami ekipami pa je zmagala Emajlirka s 494 krogi pred Kovinotehno 450 in Metko 426. TUDI V PODZVEZNI LIGI BODO ZACELI V nedeljo se bo začelo prvenstveno tekmovanje tudi v celjski podzvezni no- gometni ligi. Prijavljena moštva bodo nastopila v dveh skupinah; v vsaki pa je po osem enajstoric. Prvo skupino bodo sestavljali: Celje, Velenje, Kovinar, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Rogaška Slatina ter B ekipi Kla- divarja in Olimpa. V drugi skupini pa bodo tekmovali: Rogatec, Konjice, Zreče, Šentjur, Laško, Vransko ter drugi mo- štvi Kovinarja in Celja. ŠPORTNIKI »METKE« - ZMAGALI V okviru proslav na čast desetletnice samoupravljanja je sindikalna podruž- nica Metke priredila športno tekmova- nje, ki so se ga udeležili zastopniki Etola, Aera in Žične. V skupnem oce- njevanju je zmagala vrsta Metke pred Žično, Aerom in Etolom. Tekmovali pa so v odbojki, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Plavalci bolj uspešni kot waterpolisti CELJSKO LJUDSKO KOPALIŠČE JE ŽE SKORAJ MESEC DNI PRAZNO. PLAVALCI SO ZAKLJUČILI SVOJO SEZONO. SEDAJ JE CAS, DA SE OZREMO V PRETEKLOST IN PREGLE- DAMO VSE LETOŠNJE USPEHE IN NEUSPEHE ENEGA NAJ- MOČNEJŠIH ŠPORTNIH KOLEKTIVOV V CEILJU — NEPTUNA. Ce govorimo o uspehih v klubu se taikoj spomnimo plavalne e^ki- pe, ki je v letošnjem letu nasto- pala več kot zadovoljivo. Mladi plavalci Vrhovešk, Orel, Vošinek, Goršič Janez so trenutno najper- spektivnejši v celjskih vrstah in se že vztrajno približujejo repub- liškemu vrhu. Celjani so letošnje leto sodelovali na vseh republi- ških prvenstvih in dosegli med člani 6. mesto, med mladinci 5. ter med pionirji 3. mesto. Zani- mivo je, da se je na vseh teh tek- movanjih moški del ekipe plasiral vsaj dve mesti višje in to prav- zaprav kaže, da so posvečali de- kletom premalo pozornosti. Ven- dar pa se je že pojavilo nekaj po- sameznic, ki dosegajo dobre re- zultate. Vzrok za pomanjkanje deklet v celjskih vrstah plavalcev je predvsem v tem, da še niso bile gotove filtrirne naprave, ki bi omogočile plavalcem in plaval- kam trenirati v topli vodi. Kaj pa waterpolisti? Priznati moramo, da smo nad njihovimi letošnjimi dosežki nekoliko raz- očarani. Ne moremo reči, da so nazadovali, vendar pa so v pri- meri z ostalimi slovenskimi klubi obstali na mestu kar zadeva kva- liteto. O množičnosti, kakršna je bila med celjskimi waterpolisti pretekli dve leti pa sedaj ne mo- remo govoriti, saj smo bili letoš- nje poletje večkrat priče, kako trenirajo le trije ali štirje water- polisti, kar vsekakor ni množično. Moramo reči, da trener letos ni izpolnil pričakovanj; Edina sve- tla točka so bili pionirji, ki so osvojili prvenstvo Slovenije. Se- veda pa ne smemo sedaj trditi, da je vseh neuspehov kriv trener. Poglejmo resnici v obraz in videli bomo, da je glavni krivec za sla- be uspehe celjskih waterpolistov predvsem nezadostna disciplina, brez katere pa se ne more delati v nobenem športnem kolektivu. Disciplina v klubu je letošnje leto precej popustila predvsem zato, ker ji niti tehnično vodstvo samo ni posvečalo dovolj pozornosti. Krivda je v tem, ker Mub še da- nes nima dovolj močnega tehnič- nega vodstva. Težko se namreč najde ljudi, ki bi bili pripravljeni delati zastonj. Zaradi tega je šib- ka tudi uprava kluba. Posebno poglavje je tuda fi- nančno vprašanje, ki je trenutno v klubu precej pereče. Tekmova- nja so iz leta v leto dražja, klub pa pošilja na ta tekmovanja ve- dno več mladih ljudi, ki tekmo- vati morajo, kajti le na tekmo- vanjih pride do izraza moč posa- meznega kluba. Priznati pa mo- ramo, da je celjski plavalni ko- lektiv že močan in upamo, da bo z letom postal še močnejši tako številčno kot kakovostno. Ed- Šikovčeva 24.0 na 200 metrov v nedeljo so bile v Atenah kon- čane devetnajste Balkanske igre. Jugoslovanski atleti so dosegli po- membno zmago; zbrali so 153 točk. Drugoplasirana Grčija je za- ostala kar za 47 točk. Ženske pa so bile druge za Romunijo (106), Jugoslavija {79) itd. K izrednemu uspehu jugoslo- vanskih atletov so pripomogli tu- di člani (in članice celjskega Kla- di var j a. Tako je Lorger zmagal v teku čez visoke ovire s časom 14.3. Razen tega je bil tretji v te- ku na 100 metrov z istim časom (10.7) kot zmagovalec. Končno pa je z izrednim tekom pripomogel še k zmagi štafete 4Xl00 metrov. Za več kot tisoč točk prednosti je v deseter oboj u zmagal Brodnik, ki je zbral 6.926 točk. Važič pa je bil v teku na 800 metrov četrti s časom 1:53.8, v teku na 1.500 me- trov pa drugi (3:54.3). Največji uspeh pa je dosegla Olga Šikovec-Luncer, ki je v teku na 200 metrov dosegla za osem desetink sekvmde boljši čas od njenega državnega rekorda. Nov rezultat se je glasil čistih 24 se- kund. Vendar kot kaže ta rezul- tat ne bo priznan kot novi rekord zaradi premočnega vetra. Mimo tega je bila v teku na sto metrov tretja s časom 12.4 sekunde. POPRAVEK V poročilu o nogometnem turnirju na čast 50-letnice kmetijske šole v Šentjurju se je vrinila neljuba pomota, na katero nas je opozoril TVD Partizan iz Zreč. Tekma za tretje mesto med moštvoma í£ Zreč in Šentjurja se je namreč kon- čala z zmago 1:0 v korist zreške enaj- storice in ne šentjurske, kot je bilo na- pisano. Na temelju sklepa upravnega od- bora razpisuje Trgovinska zbornica za okraj Celje naslednje štipen- dije za leto 1960-61: 1. Za 4 slušatelje Višje komer- cialne šole v Mariboru. 2. Za 3 slušatelje Ekonomske fa- kultete. 3. Za 2 slušatelja Pravne fakul- tete. Štipendije znašajo do 8000 din mesečno. Prednost za fakultetno štipendijo imajo kandidati, ki so uspešno do- vršili I. in II. letnik. Vloge z ustreznimi osebnimi po- datki je poslati na tajništvo zbor- nice najkasneje do 15. oktobra tega leta. Sprejeti kandidati sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno dobo v trgovinskih podjetjih okraja Celje. Trgovinska zbornica z« okraj C^lje, ЦЈкЈосЈсеуд KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV pri Kmetijski zadrugi Polzela razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJE - ANALITIKA Pogoj: srednja strokovna izobrazba z ne- kaj prakse v knjigovodstvu in ve- selje do blagajničarskega poslo- vanja. CiTAJTE CELJSKI TEDNIK PRODAM SLUŠNI aparat »Simens« prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo DKW 250 ccm, tipa 54 prodam. Golob Ivan, Ostrožno 5, Po- nikva. BMW 250, najnovejši prodam. Ogled v nedeljo ob 14. uri. »Ojstrica« Celje. Naslov v upravi lista. TROSOBNO vseljivo stanovanje prodam. Naslov v upravi lista. 80 BASNO klavirsko harmoniko prodam. Naslov v upravi lista. ŠPORTNO motorno kolo »DEVIL. 160 ccm z rezervnimi deli prodam. Vpra- šati: Baloh, Kurivo, Celje. RAZNO rabljeno, dobro ohranjeno po- hištvo prodam. Cervinka, Kersnikova 13 (od 13. do 16. ure ob delavnikih). UGODNO PRODAM motorno kolo PUCH ROLLER 125 ccm. Tajnšek, Okopi 11. NSU PRIMO 175 (4.700 km) prodam ugod- no. Celje, Teharska 34. HIŠO, tudi polovico prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifr^ »Gotovina*. RAZPISI Uprava delavske univerze Žalec razpisuje prosto delovno mesto INŠTRUKTORJA za strokovno izobraževanje na delovnem mestu Pogoji: srednja strokovita šola ali pa daljša praksa pri usposabljanju delavcev na delovnem mestu. Ponudbe do 10. oktobra- 1960 na naslov: Delavska univerza Žalec. ______ STANOVANJA STANOVANJE in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v unravi lista. OPREMLJENO sobo nudim za dopoldan- sko posnravljan je in čiščenje stano- vanja. Naslov v upravi lista. SLUŽBE KVALIFICIRAN strugar, vojaščine prost, išče službo — samo dopoldne. Naslov v upravi lista. PAZ NC OČALA v usnjenem etuijn. izgubljena dne 22. 9. 1960 v Vodnikovi ulici do pošte, vrnite prosim pri vratarju pošte. LOKAL v širšem centru mesta iščemo. Možnost nastavitve. Ponudbe na upra- vo lista pod »Vinska trgovina«. KONCERTNA POSLOVALNICA pri glasbeni šoli v Celju razpisuje KONCERTNI ABONMA za sezono 1960-61 V načrtu je 6 izbranih koncertov: sim- fonični koncert, pianistka Stefanska, violončelist Tortelier, Slovenski oktet. Trio Eberst, Slovenski solisti. Cene v abonmaju: 3 X 300 din 3 X 240 din 3 X 200 din Dijaki uživajo poseben popust. Sprejemanje abonentov bo v glasbeni šoli dnevno od 9. do 11. in od 16. do 18. ure po naslednjem redu: od 1. do 8. oktobra za lanske abonente, od 8. do 15. oktobra za nove abonente. Podrobne informacije daje pisarna glas- bene šole, tel. 27-12. ZAHVALA vsem, ki so spremljali na zadnji poti nad vse dragega IVANA LEGVARTA se iskreno zahvaljujemo. Posebna za- hvala Tovarni emajlirane posode, gasil- skemu društvu Teharje, društvu upo- kojencev, pevcem in čč. duhovščini. Žalujoči: hčerke: Marica, Ivanka, Zinka, sin Ivan in ostalo sorodstvo. OBVESTILA Odkupujemo večje količine sena, sla- me, pese in korenja. Ponudbe na Zivinorejsko-veterinarski zavod Celje, Lava 26. Za komisijsko prodajalno potrebujemo motorna kolesa, dvokolesa, peči, štedil- nike, pohištvo, razne pisalne, šivalne in druge stroje, ure in dragocenosti. Blago prejemamo v dopoldanskem času vsak dan, razen sobote, v PREJEMALI- ŠCU, Tomšičev trg 12 — dvorišče. Priporočamo se za cenjene ponudbe! »POSREDNIK« Celje OPOZORILO! V smislu 10. člena odloka o higienski zaščiti in estetskem izgledu mesta Celja objavljen v uradnem vestniku OLO Celje, štev. 5 z dne 20. 8. 1957 opozarjamo vse hišne svete, lastnike hiš, ustanove in podjetja, da ne odlagajo z izpraznit- vijo greznic do pozne jeseni ali zime, ker naše podjetje vsled preobremenje- nosti ne bo zmoglo pravočasno izvršiti vsa naročila, v hudi zimi pa je odvoz fekalij nemogoč. Javne naprave Celje, Zidanškova ulica 18 GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 1. oktobra ob 16. in 20. uri — Sylvanus: Korczak in otroci — Gosto- vanje v Vidmu-Krškem. Nedelja, 2. oktobra ob 15. uri — Sylva- nus: Korczak in otroci — Gostovanje v Mokronogu. ob 20. uri — Sylvanus: Korczak in otroci — Gostovanje v Sevnici. Ponedeljek, 3. oktobra ob 11., 16. in 20. uri — Sylvanus: Korczak in otroci — Gostovanje v Novem mestu. Petek, 7. oktobra ob 20. uri — Patrick: Cajnica na Okinawi — Gostovanje ▼ Žalcu. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje abonma za leto 1960-1961 Vsak abonent bo videl v tej sezoni 7 dramskih del. Ta dela bodo izbrana iz naslednjega okvirnega repertoarja: F. M. Dostojevski: Idiot, Bertold Brecht: Galileo Galilei, Andrej Hieng: Robinzoni in dekleti, E. O'Neill: Skoraj poet, Janez Zmavc: Rok in Lea, W. Sha- kespeare: Rihard II, T. Williams: Mačka na vroči pločevinasti strehi, Molière: Učene ženske, B. Shaw: Hudičev učenec, B. Nušič: Gospa ministrica, J. Osborne: Šaljivec, Leslie Stevens: Zakonski vr- tiljak. V letu 1960-61 bodo v samem Celja tile abonmaji: premierski, torkov, so- botni, nedeljski popoldanski, za upoko- jence, I. nedeljski dopoldanski, II. ne- deljski dopoldanski, I. šolski, II. šolski in III. šolski. Abonmajske cene: , za premiere od 220 din navzdol; sobotni od 180 din navzdol; reprize od 170 din navzdol; za upokojence od 100 din navzdol; šolski od 70 din navzdol. Abonentom pripada 10 % popust k si- cer veljavnim vstopnicam. Prijave za abonma bo sprejemalo gle- dališka blagajna od 1. do vključno 8. oktobra dnevno od 18. do 20. are. Starim abonentom se bodo hranili do- sedanji sedeži do vključno 5. oktobra. Šolski in mladinski abonmaji se bodo vpisovali od 6. do vključno 8. oktobra. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. KINO KINO UNION Od 3. do 6. 10. 1960, »VOJAŠKI PLASCc, ruski film Od 7.—Í0. 10. 1960, »BENI GOODMANN«, ameriški film KINO METROPOL Od 1. do 4. 10. 1960, »ZALJUBLJENCIc, italijanski film Od 5. do 8. 10. 1960, »NASMEH POLETNE NOCI«, švedski film MATINEJA Dne 2. 10. 1960, »NE OBRAČAJ SE, SINKO«, jugoslovanski film DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO CELJE Dne 1. in 2. 10. 1960, .SITNOSTI S HARIJEM«, ameriški film ZANIMIVOSTI še več takih prireditev Ftlister, Adem, Sedef, Bubin ... Do včeraj še tuja in nenavad- na imena, od danes naprej pa znana imena lepih konj, drznih in muhastih, krotkih in divjih ži- vali, ki so na svojih hrbtih pre- našale jezdece in z njimi vred preskakovale čez ovire. Preska- kovale'' Da, včasih s prvim ko- rakom, mirno in lepo, drugič spel šele po sunku v bok, ali po krat- kem povelju: hop, hop ... Toda, zgodilo se je tudi to, da žival ni hotela ubogati. Takrat je upogni- ia zadnji nogi in namesto skoka prikazala nič kaj simpatično dr- senje po zadnji plati. Divji in penasti so zapuščali borišče. Le počasi so se umirili In spet je postal njihov korak po- nosen, skoraj bahav ... Kdo bi jim naj to zameril, saj so se vse oči upirale le vanje. Tako je bilo v nedeljo popol- dne na prostoru celjskega konje- niškega kluba ob Mariborski ce- sti. Na vrsti je bilo republiško prvenstvo v parkurnem jahanju kategorije »P«. Na startu so bili zbrani naj- boljši jahači iz Maribora, Ljub- ljane in Celja; okoli arene pa več sto ljudi, ki so z velikim zanima- njem sledili turnirju. Zanimanje za to prireditev je bilo razumlji- vo, saj imamo v Celju le redko- kdaj tako priložnost, da vidimo na startu vse, ki kaj pomenijo. Na drugi strani pa so tudi konje- niški turnirji sila redka stvar, prvenstva pa le enkrat v letu. V parkurnem jahanju izven ka- tegorije je zmagal konj Sirius z jahačem Vladom Lešnikom iz Maribora. Drugo in tretje mesto je pripadalo domačinom- Sedefu (jahač Ivan Bizjak) in Ademu (ja- hač Franc Mesaric). V tekmovanju posameznikov so prva tri mesta odnesli konji, ki so jih jahali tekmovalci iz Mari- bora. Prvi je bil konj Filister z jahačem Ivanom Lovšetom, dru- ga Lila z Vladom Lešnikom, tretji Jaran z Mirom Cvetkom in četrti Sedef z Ivanom Bizjakom iz Ce- lja. Izreden uspeh pa so člani celj- skega konjeniškega kluba dosegli v ekipnem ocenjevanju, kjer so zasedli zasluženo prvo mesto. Za njimi so se uvrstili Mariborčani in jahači iz Ljubljane. Turnir je uspel. Zato naša če- stitka in priznanje prireditelju z eno samo željo, da nam bi jih pripravil še več. NENAVADNA KAKTEJA Kakteja na sliki je s svojo velikostjo in velikim števi- lom cvetja za naše območje (Zgornja Savinjska dolina) prava redkost. Rastlina je stara devet let, visoka je 180, široka pa 175 cm. Letos je imela kar 145 cvetov. Bili so veliki in rumeni. To zanimivost so si v času cvetenja ljudje hodili ogle- dovat od blizu in daleč. Kak- tejo goji kolar Sedovnik iz Mozirja. Znašel se je v bar je prišel starejši moža- kar. Naročil si je pijačo, v kateri so plavale olive. Namesto, da bi vse skupaj izpil, je najprej polo- vil olive in jih spravil v drug kozarček, ki ga je prinesel s se- boj v žepu. Šele zatem je nagnil kozarček in ga na dušek izpraz- nil. Takoj zatem je naročil še en kozarček. Spet je najprej polovil olive, nato pa izpil. To je še ne- kajkrat ponovil. Ko je bil »poln« možakar, pa tudi kozarček z oli- vami, jo je zibajočih korakov mahnil skozi vrata. Gost, ki je vse to početje gle- dal, se je začuden obrnil k na- takarju in dejal: — Kaj takega, tako пегнппе|а, pa še res nisem doživel! — Neumnega? se je oglasil na- takar. — To pa res ni nič neum- nega. Zena ga je poslala po ko- zarec oliv, on pQ se je znašeL KAJ PA GOSPA MAMA? Major John Eisenhower (sin se- danjega predsednika ZDA) je bil pri očetu osebmi adjutant. Nekoč ga je oče poslal k nekemu višje- mu častniku, ki je nadzoroval sprednje bojne vrste. Po pozdra- vu je zdrdral: — Moj oče je dejal, da mora- te paziti na desni bok fronte! — Sijajno, je odvrnil oficir, in kaj je rekla gospa mama? NIKOLI NI V DVOMIH Ker jih je vedno znova delal, so spravljale pravopisne napake nekega študenta profesorja v ze- lo slabo voljo. Nejevoljen mu je zabrusil, da zato sploh ni opra- vičila. »Kadar boste v dvomih, poglejte vendar v pravopis, saj je to čisto enostavno!« Student pa je zmedeno odvrnil: »Ampak, tovariš profesor, jaz ni- sem nikoli v dvomih.fc DEBELA SI... Mlada mamica je gojila tiho željo, da bi še vsaj nekaj let ob- držala vitko linijo. Čeprav tega nd nikoli i)ovedala na glas, naj- manj pa pred otrokom, je sinek vendarle zaslutil to njeno željo. Nekoč je prišlo med njima do »nesporazuma«. Sinko si je za- služil grajo. Mamica ga je poka- rala in mu povedala, kaj je prav in kaj ni. Otrok se je čutil »pri- zadetega«, zato ji je med jokom vrnil: — Da veš, debela si, debela ei. SAMO Z DVEMA MODELOMA Med neko razpravo na. ljudski univerzi je pogovor nanesel tudi na vprašanje: akademska ali strokovna izobrazba. Mlad zdrav- nik je bil mnenja, da se je po izpitu ravno toliko naučil, kot na univerzi. Pa se je poleg njega oglasil mehanik: Gotovo, tovariš zdravnik, saj je v vašem poklicu mnogo laže, kot v naešm. Vi ima- te opravka samo z dvema mo- deloma. Pisma iz Amerike V»eko glsTno, oziroma Telemeit* ima klaso Ijndi, delomrznežer, ki pridejo kaj radi navzkriž s kazen- skimi paragrafi in so jim zapori •nani. Mi jim pravimo barabe, Di- ajčani imajo pilharje, т PariiB M apači, v Ameriki pa (angstcrji. T«jake «em slnžil na Češkem pri pelkn, ki je Smel 90 % Cehov, •stalo so bili Nemci. Med Nemci pa jih je bilo mnogo s češkim ime- Bom. ki so prišli iz Dunaja in nis« anali niti besede češki. Oče, obrt- Mik se je naselil na Dunaju, otroci pa so polagoma pozabili materin jezik. Za vzgojo ni bilo časa, otroci BO zrasli na dvorišču v družbi, kakršno so pač našli. In ta ni bil« Bajboljša. Umevno, da jim šola ni dišala in »o polagoma postali dc- lomrzneži, pilharji. Poleti se je že kaj našlo, da člo- vek ni stradal, zima pa je bila kuda. Toda človek si mora xjiati pomagati. V bližini policaja j« mdaril po plinski svetilki, da so si- ps zažvenketale in hajd v zapor. Za tri tedne je imel hrano im stanovanje. Komaj je zapustil za- por, je spet udaril po plinski sve- tilki, T nadi, da bo preskrbljen la delj časa. Toda sodnik je vedel, s kom ima opraviti in mu je naštel tpet samo tri tedne, ker je vedel, da gre temu delomrznežu samo za hrano in stanovanje. Poleti pa je tak pilher obhodil na trgu vse stojnice in se >najedel«. Popoldne ^a je iel k mesarju, pri katerem je bil nastavljen kot pomočnik star pilhar. Ta mu je odrezal kos sa- lame in pilhar je odšel, ne da bi kaj plačal. Gospodar je vse to vi- del in previdno molčal, da se ne bi pilharjem zameril. Toda, kaj so ti dunajski pilharji pram amerikanskim gangstcrjemf Pilhar je »deloval, da se preživi in je le včasih izkoristil kako bolj- io priliko, dočim gangster? To je, < organizirana sila, kateri oblast ne more do živega. Primer: Bil sem-: T barn. Nabito polna dvorana, pie-y salke, glasba, večerno toalete. »To", je zlata jamac, sem rekel. In od- govor? Bi bila, če ne bi bilo toliko dajatev. Ko je lastnik poravnal že ^ vse račune, mu neznan človek pri- , nese pismo naslednje vsebine: »Pri- nesite iutri. v sredo ob deseti uri : dopoldne 1000 dolarjev v vežo hi-ne. številke X v Lincoln Ave, kjer Vas. bo pričakoval prinašalec tega pis- , ma. Spoznali ga boste po brazgo- tini na licu.« Kaj naj stori? Ce si^¡ tega človeka še tako dobro za- pomni: brazgotina je bila samo na- risana. Ce pride s kordonom po- licije, potem ve, da ne bo več dolgo živel. Ce vobče ne prinese denarja, ! mu rnzbijejo lokal na drobno. To- . rej ukloni se! Nek podjetnik se jim ni uklonil, i Ko se je hotel zvečer odpeljati do- mov, sta v njegov avto vstopila še dva neznana človeka in ga prisi- lila, da je moral peljati izven me- sta. Na samem je moral avto usta- í viti, nato sta ta dva izstopila, pod- ; jetnika ustrelila, pognala avto, da je zdivjal brez vozača in se ne- kje prevrnil. Cez dva dni so našli podjetnika v razbitem avtu. Vsemu temu se ne čudim. Ce pri- deš T Chicago za delj časa, se ni treba nikjer prijaviti. Zato lahko pridejo vsi temni elementi v mesto. Nihče ne ve za njihovo bivališče in oni lahko delajo, kar hočejo. Kaj pa vpliv radia in televizije? Vsak dan vidim v TV Cowboy-je, pištole, streljanje, umore, ubij- stva. Za spremembo kriminalni film, ki ti natančno prikazuje, kako moraš kljuke na vratih po- brizgati s fosforom, da se ti bodo ponoči brez luči svetile, kako se ponareja ključe itd. Ce pa gledaš dramo, potem je gotovo glavna vse- bina nezvestoba in na koncu pištola seveda. Otroci se igrajo najrajši s pi- štolo. Mladinci pa igrajo radi base- bal. Noben film ni mladini pre- povedan. Lepa glasba? Dosedaj še nisem našel lokala z lepo glasbo. V enem lokalu igrajo trije Španci na kitaro same kukarače, v dru- gem igra madžarski cigan same ti- ste lajne, katere že znamo na pa- met, v tretjem lokalu »Kismet«, igra odličen kitarist same turške plesne melodije, spremlja ga bob- nar, plešejo pa izmenoma štiri ple- salke T bekinih in s skromno po- kritem oprsjem. Cez vse telu pn prozorna svila, ki ničesar ne za- kriva. Ravno tako lahko so oble- čene tudi natakarice, ena lepša od druge. Tu pravijo: »Vi ste dobri ljudje, tota nekulturni.« »Vse prav! Toda, če bi moral s kulturo vse zgoraj opisano prevzeti, potem ostanem rajši nekulturen.« Moderna kultura je prinesla marsikaj, kar nikakor mi v zvezi s kulturo. C. Rakuša Nylon zavese, novi vzorci damasta za posteijno perilo Mladost brez iluzij Pridružil se mi je še nekdo. Nisem bil več sam. Skočil je v jarek In zlezel podme. Glavo je tiščal k zemlji in drgetal po telesu. Pogledal sem ga, bil je »Lagerführer«. Pred nekaj trenutki še tako vzvišen in gospodovalen, sedaj pa je umiral od strahu. Prvič sem podvomil v mo- gočnost Hitlerjevih osvajalcev. V uniformah sem zagledal navadne me- ščane: kramarje-in obrtnike. Zazdelo se mi je, da so oblekli uniforme zato, da bi se pokazali svetu večje kot so ter da bi lahko okradli svoje prestrašene sosede. Ko so nas letala preletela in ni bilo več slišati eksplozij, sem zlezel iz jarka. Tovarna je gorela. Gorele so tudi barake ob cesti. Onstran ce- ste so hiVr ruski ujetniki. Njihove barake so bile zaklenjene. Gorele so. Ljudje v njih pa so kričali od bolečin jn strahu. Plazili so se skozi plamen. Vse na njih je gorelo. Tekli so po cesti kot ž ve bakle. Poma- gati jim nismo mogli, vmes je bila taboriščna žica. Končno se jih je nekdo usmilil ali pa se je zbal, da bo naslednji dan premalo cenenih delavcev. Odklenil je vrata barak in preplavili so cesto pred tovarno. Bilo jih je več tisoč. Obuti so bili v lesene cokle in topot tisočih spla- šenih nog je odmeval po cesti in preglasil nove eksplozije bomb. Napad še ni bil končan. Letala so zaokrož la in se vrnila. Spet so žvižgale bombe, pokazali so se novi plameni in spet nas je b'Io strah. Prvi je skočil v jarek »Lagerführer«, jaz pa za njim. Naložil me je skrbno nase, tako da sem ga popolnoma zakril kot živi ščit. Končno je letalom zmanjkalo bomb in odletela so. Našega kamiona ni bilo nikjer več, popolnoma je zgorel. Peš smo se vrnili s stražarjem v skla- dišče. Komaj sva ga našla. Še dolgo je drhtel od strahu in ponavljal svoj: »Um Gotteswillen!« PRI MATERAH Sredi februarja 1944. leta so nas odpoklicali z dela in vrnili smo se v taborišče. Povedali so nam, da nas bodo naslednji dan poslali k ma- teram, ki so jih premestili iz Oswiecima (Aušvica) v taborišče llsen- burg ob severnem vznožju gorovja Harz. » Zapustili smo taborišče Seligenporten in odpeljali smo se v Nürn- berg. Vlak je zapeljal na postajo, v mestu pa so se oglasile sirene in naznanile prihod zavezniških bombnikov. Prestopili smo na drug vlak In v nekaj minutah smo se odpeljali. Vlak smo zapustili v Bambergu, kjer so nas odpeljali v neko taborišče sredi mesta. V nekakšni čakalnici smo posedli po klopeh, molče strmeli predse in čakali. Prostor je imel dvoje vrat. Skozi ena smo vstopili mi, v druga pa sem slučajno strmel. Za njimi je bilo slišati otroški jok. Vrata so se pričela nenadoma odpirati. Radovedno sem pričakoval, kdo ђо stopil na prag. Prikazala se je drobna punčka. Glavo je imela ovito v umazan povoj. Velike oči, polne solz, so gledale preplašeno. Drobno, krhko te- lesce so nosile še bolj krhke nogice. Oblečena je bila v preveliko, močno zamazano obleko, obuta pa v prevelike pošvedrane čevlje. Začudeno sva se spogledala. Nenadoma so otrokove oči zažarele v veselju, drobno te- lesce je vzdrhtelo v radosti. Poklicala me je po imenu in mi pritekla v naročje — bila je moja mlajša sestrica. Pred letom dni so naju ločili. Svoje mlajše bratce in sestrice so odkrili v sosednjem prostoru še drugi. Skupaj smo nadaljevali pot in proti večeru smo prišli v taborišče Ilsenberg. Taborišče je bilo nekoliko izven mesta na robu gozda v veliki enonadstropni baraki. Nihče nas ni pričakoval. Bilo je že pozno in v taborišču so se odpravljali k počitku. Peljali so nas v prostor, kjer so bile matere. Začudeno so nas opazovale s pogradov in ko je kakšna pre- poznala svojega otroka, se je pognala s pograda s krikom ranjene ži- vali, si prižela otroka na prsa in oba sta dolgo dolgo jokala. S sestrico sva prišla do najine mame in tudi mi smo utopili v solzah bolečino dolgoletne ločitve. Naslednji dan je prišla še druga sestrica. Nekaj dni smo sprejemali vse vtise skozi meglo solza. K solzam sreče pa so se pridružile solze žalovanja za vsemi, ki so ostali za vedno v Oswiecimu. V naslednjih dneh so nas razpored li na delo. Moške v različna podjetja v mestu, ženske pa kot hišne pomočnice v hiše vidnih mešča- nov, kjer so morale streči njihovim objestnim in zajedljivim ženam. NEMŠKI MAČEK IN ITALIJANI Bilo je pomladi 1944. leta v Ilsenburgu. Internirancem in ujetnikom vseh evropskih narodnosti so se pridružili še Italijani. Pravili so jim Badoglijevci, po njihovem maršalu, ki je podpisal kapitulacijo Italije. Interniranci in ujetniki smo jim pravili zavezniki. Vedno smo jih dražili zaradi nekdanjega zavezništva s Hitlerjem. Prvič sem se srečal z njimi na vrtu nekdanjega hotela, ki so ga tisto leto spremenili v porodnišnico za evakuirane porodnice iz Porenja. Nemci so približno takšni jezikovni talenti kot Italijani. Nihče med njimi nI znal italijansko, med Italijani pa nihče nemško. Slednji pa so se le naučili »evropskega jezika« ujetnikov in internirancev, v katerem so se vse zasužnjene narodnosti Evrope med seboj sporazumevale in si posredovale sovražna čustva do Hitlerja, Nemcev in mizernega življenja v taboriščih. Jezik je bil silno enostaven, mogoče bi se ga lahko na- učili tudi Nemci, saj ga je vpeljal in širil po Evropi njihov Hitler. Be- sedni zaklad je bil omejen na nekaj nemških popačenk. Govor pa smo podkrepili z živahno mimiko obraza, gibi rok, no^ in celega telesa. To je bilo namesto slovnice in sintakse. Italijane je pripeljal njihov stražar in jih izročil upravniku porod- nišnice. Ta me je poklical in postavil za njihovega tolmača, kljub temu, da sem mu zatrjeval, da ne razumem niti besedice italijanskega jezika. Vsak je dobil svoje orodje in odšli smo na vrt. Bil je čudovit pomla- danski dan. Narava se ja ravno prebujala. Drevje je že pognalo prvo nežno zelenilo in tudi marjetice so že kukale iz trave. Narava pa ni ni- česar ponujala našim želodcem. Lotili smo se lopatanja in že so se oglasili Italijani, ki so verjetno znanje novega jezika že večkrat pre- izkusili. Prvo vprašanje se je glasilo: »Kamerado, du tedesko, dojč?« Razumel sem in odkimal. Takoj so se sprostili in že smo bili prijatelji. Eden me je celo potrepljal po rami in ponavljal: »Du bone, bone, niks dojč.« 2e zaradi praznih želodcev nismo mogli biti navdušeni nad našim delom. Hitro smo se domenili. Eden je odšel na stražo na pot, ki je vo- dila proti upravnemu poslopju, ostali pa smo posedli na svoje orodje, in pogovor je tekel dalje. Ko se je »stražar« vrnil, smo pričeli z delom, vedeli smo, da prihaja upravnik na kontrolo. Pogovarjali smo se o vsem mogočem. Povedali so mi od kod so: nekaj jih je bilo s Sicilije, majhni, črni, najbolj glasni; drugi pa iz Rima, Milana, Benetk in še nekaterih mest. Največ smo govorili o jedači in naših praznih želodcih. Nenadoma pa se prikaže naš »stražar«, ves vznemirjen. Skočili smo po- konci in se lotili dela. »Stražar« nas je pomiril z besedami: »Niks šef,« zraven pa je še pomahal z roko, češ naj le mirno sedimo. Ostalim je pričel nekaj hitro in živahno razlagati, jaz seveda nisem ničesar ra- zumel. Ko je končal, je prišel k meni največji, tisti, ki je najbolje go- voril »evropski jezik« in mi dejal: »Du dajn šef haben mijau mijau.« Prikimal sem, saj sem se spomnil na velikega mačka, ki se je vedno motal okrog upravnega poslopja. Italijan je nadaljeval: »Du bringen mijau mijau, ih geben cigareten.€______