Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit Kamnik glasilo delovnega . - ' . ■r.rs •••"f---- ri epi . •& , )3t6W;iSx variš Tito izvoljen za Letos teče devetnajsto leto odkar se je 29.XI.1943. na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, rodila naša nova Ju- z :$v _ .... go slavi j a in kjer je bil to{|5#;,. Uspehi v boju in ta sporazum so šli v prid Nacionalnega komiteja, vendar so zavezniki pritiskali in ta pritisk podprli celo z raznimi grožnjami v kolikor ne bi prišlo i/ čimprej do sestave skupne vlade. Temu pritisku se sicer ni dalo izogniti, vendar so člani Nacionalnega komiteja skušali to sestavo toliko časa zavlačevati, da bi vkorakale naše čete v Beograd, ker so se zavedali, da bodo i-meli takrat polno podporo ljudstva. Emigrantska vlada pa je imela zopet po drugi strani svoje račune in je nameravala odstraniti Nacionalni komite na ta način, da bi nekaj članov komiteja sprejeli v vlado v kateri bi bili seveda sami v večini. Stvari pa so se razvijale tako, da se je ta njihova špekulacija razblinila in je prišlo celo do drugega sestanka med tovarišem Titom in Šubašičem, ker so se sedaj pričeli "tresti stolčki" emigrantski vladi. Dogovorjeno je bilo, da bo Jugoslavijo formalno zastopala v svetu in pred združenimi narodi emigrantska vlada, to pa samo do končne odločitve ljudstva. Torej kralju in njegovi vladi ni preostalo drugega kot čakati na odloči- - 2 - tev ljudstva. Do osvoboditve je bilo še precej sestankov in pogajanj, vendar je bilo.vedno bolj jasno, da kralj in njegovi somišljeniki nimajo-več kaj iskati v Jugoslaviji, posebno fe potem, ko .,sb se vršile prve volitve v osvobojeni Ju-^^gpšl.aviji, Takrat se je ljudstvo odločilo -za novo vlado, ""'vl.ad-o ki je' Mia sestavljena na drugem zasedanju AVNOJ-a, s čemer je" bil avtomatsko zaprt vstop kralju in njegovi. vladi, - ,,..'' •• • - ■; ■: . '■ - ':b: •’ •- - Težka, je bila borba za našo državo na političnem pplju, vendar je po drugem zasedanju AVMOJ-a v Jajcu svet videl, da se zavedamo pravic,- katere smo sl krvavo izbojevali v NOB. - Naj živi 29". november dan rojstva naše nove Jugoslavije. GOSPODARSKI PLAN 1963. Stojimo pred izdelavo novega.gospodarskega plana za leto 1963. Pri sami sestavi je potrebno osvetliti nekaj vprašanj, ki izstopajo na površje in kvarijo nivo odnosov med SD in podjetjem. Dosedanje izkušnje nas uče, da skajajo tiste DE, kjer je te.hno,loški, postopek popolnoma urejen in kjer so dani. pogoji za normalno obratovanje, oz. poslovanje. V vsakem drugem primeru se porajajo nepredvidena odstopanja, ki ; jih je težko predvideti s planom - kaj šele meriti, in na koncu celo govoriti o upravičenosti in zaslugah ugodne gd ;;plani ran ja , ali kot uspeh EE. Zaradi širšega upožnavanja in občutka odgovornosti ne samo do EE, temveč -tudi do podjetja je potrebno, da pri se-.stavi plana sodeluje širši krog ljudi, t.j. strokovnih, kakor tudi predstavnikov organov delavskega samoupravljanja in ostalih političnih organizacij, ki s svojo strokovnostjo razčiščujejo nejasnosti okoli postavljanja in potrjevanja normativov ter bodo obenem lahko kos kasnejšim sporom. Pri potrjevanju oz. postavljanju normativov se odraža čisti lokalizem, tako da dostikrat pozabimo podjetje kot celoto, ampak ga gledamo ozko skozi obstoj same EE. To se ne bi smelo dogajati. Saj največkrat vsak novi artikel večinoma predstavlja višji normativ, ne glede na upravičenost, temveč samo iz vidika, da bo imela EE čim več sredstev. - 3 - Popolnoma razumljivo je, da se ES borijo za cim ugodnejše normative, ne meneč se za posledice v kolikor ni normativ realen. Od zdaj naprej itak obstoja razširjena komisija iz predstavnikov vseh ES, ki presoja o upravičenosti in uporabi normativa. Če primerjamo letošnje leto in prene .emo izkušnje na dru- , go leto lahko ugotovimo, da v letošnjem letu niso bila nevera kakšna izrazita odstopanja med SE, kljub raznim govoricam o rezervah po SE. Te rezerve brez dvoma obstojajo po vseh ES - nekje več, nekje manj, posebno pa je to razvidno iz tehničnih poročil proizvodnje. Zaradi tega ni treba imeti bojazni, o nižjih OD, kot se sliši, ker ostanejo normativi vsi isti, samo anomalije se / odpravijo. V kolikor se gre za večje popravke bo produktivnost padla. STANE MAKOVEC POMEN IN VLOGA LABORATORIJA V sedanjih pogojih proizvodnje, ko zahteva trg vedno kvalitetnejše tkanine, slabše pa odklanja, postaja laboratorijska kontrola surovin, pomožnega materiala, polizdelkov in končnih izdelkov vedno važnejša oz. neobhodno potrebna. Poleg tega pa nastajajo v proizvodnji vedno nove težave, pojavljajo se problemi, ki jih največkrat reši le temeljita laboratorijska analiza. Uvajajo se novi postopki in no-'vi artikli, ki zahtevajo včasih zelo dolgotrajen študij in mnogo poizkusov, na osnovi katerih se najde najboljši način dela v redni proizvodnji. Seveda pa je vse to možno le v primeru, da ima tovarna sodoben, dobro opremljen labo- ratorij in zadostno število izvežbanih ljudi, ki v njem delajo. Upravičenost obstoja takega laboratorija opravičuje to, da ima take laboratorije že večina tovarn, posebno večjih, v razvitejših državah pa si proizvodnje brez laboratorija sploh ne morejo zamišljati. Zaradi vsega tega se v našem podjetju še dolgo razmišlja o tem, kako bi si ustvarili laboratorij, ki bi zadoščal našim potrebam. Vendar doslej .. 0 rt ■j* A / - \ LJ.1L.j A \ A' '"Aates 'J/ ••v ■i!ŠEZ. 4 na tem področju še ni bilo veliko storjenega največ zato, ker ni bilo sredstev, ki so bila uporabljena za važnejše stvari. Naše podjetje je v izgradnji, ta pa terja ogromna sredstva, ki jih, kakor vedno v takih primerih, nikoli ni dovolj. V letošnjem letu, posebno pa v letu 1963., bo treba vložiti precejšna sredstva v razvoj laboratorija, ki bo moral dobiti nove prostore, ker sedanji niso primerni. Prvenstveno pa bo treba rešiti vprašanje laboratorijske opreme in aparatov, brez katerih uspešno delo ni možno. Pri tem se bo najbrž marsikdo vprašal, kaj naj bi v našem laboratoriju delali, Zakaj možno je, da vsem članom kolektiva to še ni popolnoma jasno. Na kratko - delokrog laboratorija naj bi bil tale: 1. Kontrola surovin in pomožnega materiala, ki prihaja v podjetje. Pri tem naj bi se ugotovila kvaliteta teh sredstev glede na to, ali so za naše izdelke primerna ali ne, 2. Kontrola polizdelkov po fazah tehnološkega procesa, ki naj pokaže na napake v proizvodnji, posebno pa, da poišče izvore teh napak in ugotovi nhčin, kako naj se jih odstrani in s tem izboljša kvaliteto ali istočasno celo poveča proizvodnjo. 3. Kontrola gotovih izdelkov, ki zapuščajo tovarno; ta* naj ugotavlja, ali so ti izdelki izdelani tako, kot zahtevajo razni predpisi (n.pr. jugoslovanski standard), oziroma naj pokaže na pomanjkljivošti in jih odstrani. 4. ..Raziskave na področju novih načinov dela, izboljšavo itd. 5. Sodelovanje z razvojnim oddelkom pri izdelovanju novih kolekcij, novih vzorcev, artiklov itd.. Pri vsem tem je posredi tudi specializacija našega podjetja, kar pomeni, da bo laboratorij moral zelo veliko svojega dela posvetiti našim najvažnejšim izdelkom: svili in frotirju (posebno frotirju) in jih stalno izboljševati. Na kratko - treba je doseči, da se bodo na čim cenejši način izdelovali čim boljši izdelki in da bo kvaliteta ne glede na kakršnekoli okoliščine vedno boljša. Jasno pa je, da do tega ne bo prišlo kar čez noč, ampak bo potrebno mnogo dela in sodelovanja, pa tudi podpore in razumevanja, zakaj iz nič ni nič, iz malega pa se včasih, če so pogoji, da tudi veliko napraviti. BRANI PRAPROTNIK - 5 - SKLEPI ZADNJE:SEJE.SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH ENOT Dan le december je opravičeno plačan izostanek za vse člane kolektiva. OD se izplačajo v breme razlike med realiziranimi in izplačanimi OD in sicer-'v višini mesečnega ^ za november. Kdor bo na ta dan delal (mehanična delavnica) prejme še normalni zaslužek dotič-nega dne. - Formirajo naj se naslednja delovna mesta, z.naslednjimi vrednostnimi grupami ter za obdobje od; šef kapitalne izgradnje administrator korespodent servirka I. disponent komercialni evidentičar II. obratni tehnik poslovodja trgovine XVI. grupa od 1.11.-31.12.62. X. " od 1,11.-31.12.62. VIII. " od 1.11.-31.12.62. XIII. " od 1.11.-31.12.62. VIII. " od 1.11.-31.12.62. XI. " od l.lo,-31.12.62. mesečno din 28.ooo.- + % EE 601 iz sredstev trgovine za paa od 1.11. do 31.12,62. Ukine se sledeče delovno mesto; referent prodaje Pregrupirajo naj se naslednja delovna mesta; korespodent iz sedanje X. v XI. vrednostno grupo za čas od 1.11.-31.12.62. komercialni evidentičar iz sedanje XI. v X. vrednostno grupo za čas od 1.11.-31.12.62. skladiščnik polizdelka iz sedanje X. v XI. vrednostno grupo za čas od 1.11.-31.12.62. Za novoformirana delovna mesta naj se določi točen delokrog dela. - Razlika med obračunsko postavko delovnega mesta tekstilni tehnik v laboratoriju in obratni tehnik se za čas od l.lo. do 31.12.62. izplača iz GRS OD podjetja. - Čuvanje naših obratov se dodeli podjetju Varnost iz Ljubljane. Vsled tega se ukine tudi 7 delovnih mest vratar -čuvaj in 1 delovno mesto vodja vratarjev. Ta sprememba naj se napravi s l.lo.62. - PE 50 - pomožnim delavnicam se rezervirajo denarna sredstva v višini din 62.224.- in sicer za člane kolektiva iz SE 12, ki vsled pomanjkanja dela v barvarni delajo v PE 50. Navedena sredstva se uporabljajo samo za krit- * je OD delovne sile iz barvarne in bremenijo GRS OD podjetja. - Glede na odlok ZIS o povečanju sredstev za OD pri gospodarskih organizacijah vsled zvišanja cen kruhu, se vsem zaposlenim v tukajšnjem podjetju od l.lo.62. dalje zvišajo OD za din 68o.- bruto oz. 4oo.- din netto na mesec. Izplačilo se izvrši v breme GRS OD podjetja. 6 SS 30 se odobri znesek din 142.513«- za .plačilo dodatka za nočno delo 6 ljudi in sicer za čas od 1.8. do 31.12.62. SKlilPI ZADNJI o AJD UPRAVNEGA. ODBORA Uprava podjetja naj čimpreje izračuna kakšne' bodo kapacitete in poraba barv v barvarni za sušilno komoro ter na osnovi tega išče pri tujih podjetjih usluge za leto 1963. Za prodajo starih neidočih torero kravat naj se zviša rabat na 20 fo. Cenik manjvredne robe ter ostalega odpadnega materiala, ki je spodaj naveden, se soglasno potrdi, in sicer: pločevinasti sodi do 2oo litrski " " do loo litrski " " do 5o litrski brokat ostanki do l/2 m popusta ostali ostanki do 1 m " " " od 1 do 3 m " " " od 3 do 5 m " ostanki prtov do 80 cm " vafel ostanki od 35 do 40 cm " 11 do 35 cm bombažni odrezki in odpadne niti din 25o,.-" 2oo. - " 15o.- 70 tfo od regular.e^ne 70 io od " 50 ^.od " " 40 1° od " " 70 io od " " din loo.-" 5o kg " 4o2.- Ostali odpadni material, ki ni zajet v tem ceniku naj se prodaja po cenah ODPADA, Ljubljana. UO je sprejel tudi sklep, da je do konca letošnjega leta prepovedano sprejemati v podjetje novo delovno silo, vse potrebe po isti pa naj se krijejo z razpoložljivo delovno silo iz ATR tkalnice. Remontno skupino določi tehnični vodja, ki je prav tako dolžan, da čimpreje napravi predračun montaže za mesec december zaradi predložitve SSEE. INFORMACIJE Koncem meseca oktobra so se vršili razgovori s predstavniki Tekstilne tovarne "Ivo lola Ribar" iz Karlovca za tiskanje tkanin. Naše podjetje ima proste kapacitete v tiskarni in bi lahko potiskalo poleg našega blaga še cca lo.ooo - 15.ooo tm^tkanin mesečno. - 7 - t - V mesecu oktobru se je poslabšala kvaliteta stkanih tkanin. Predvsem je padla kvaliteta kravatne tkanine zaradi gostote in zank po sredini tkanine ter raznih drugih tkalskih napak. Veliko slabe kvalitete je tudi v frotirju in namiznih prtih. - Prve dni meseca novembra i e je začelo z deli za provizorično ureditev razvojnega oddelka v sedanjih prostorih skladišča preje. - Zaradi reorganizacije komercialne službe se je vsa nabava dodelila tehničnemu sektorju. - Zaradi pomanjkanja saponana je bila v preteklih dneh beljena in barvana preje zelo pusta, kar dela velike težave pri nadaljni obdelavi. - V prvi polovici novembra pričakujemo pošiljko črne Bemberg svilene preje za kravate in Voile preje za zavese. Tkalnica v Mekinjah je že brez vsake kile omenjene svile. - UO naše tovarne je šel 2 ll.t.l. na ekskurzijo v Tekstilno tovarno "Iva-lola-Pibar” v Karlovac. - Tekstilci kamniškega in jarškega bazena so si ogledali Tekstilno tovarno ”Tekstilindus:: v Kranju na pc vabilo tekstilcev iz Kranja. - V Skopiju se gradi tovarna za sintetično surovino ma-krilon. Tovarna bo v prvi fazi dograjena koncem letošnjega leta. Kombinat bo imel 4- oddelke; oddelek za proizvodnjo poliakrilnitrilnih vlaken, oddelek za izdelavo polivinilklorida, polivinil acetata in klorida. Strojna oprema za Izdelavo makrilona je že dostavije- / na. Tovarna bo zaposlovala okrog 45oo delavcev. Akri-lonitrilno vlakno, katero bo prišlo na tržišče pod i-menom MakriIon je dvakrat močnejše od volne in je mineralnega izvora. Iz tega vlakna se bodo lahko izdelovale razne tkanine, pletenine, obleke, perilo itd. Tkanine iz tega vlakna so zelo lahke in se ne mečkajo ter dobro perejo Osnovno surovino karbid za to vlakno bo osigural rudnik Jegonovac pri Skopiju MATIJA JENKO POROČILO KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE Na svečani seji SSSE dne 20. oktobra 1962 je bilo sklenjeno, da bomo ta dan praznovali vsako leto DAN PODJETJA ter istočasno pregledali uspehe in neuspehe v preteklem obdobju - za naprej pa si zadali naloge za nove delovne zmage. Istočasno se bo nagradilo sodelavce, ki delajo 10 let v podjetju. 8 -Letos smo imeli že spomladi 42 nagrajencev, sedaj smo pa 19 jubilantom izročili diplome in nagrade in to s 1 Vrankar Tereziji 2. Škapin Mariji 3/ Martinc Francki 4. Koncilja Mileni 5. lipan Ivanki 6. Poljanšek Ljubi 7v Ti?p.jan Anici 8 ■ "Seljak Bogdanu 10. Zajc Cirilu . 11. Valčič Cedomiru:. ■ 12 Končnik Ivotu •• '' 13 Rozmanič Vinko tu •• 14. Grden Francu •d5- "Leskovec -Janezu i • ,'16.' Plevel j '-'J ariež.d 17 v-p-ižurbi -‘Franc 9. Golob Leopoldu 18» Potočnik -Maksu - a. n;- 19.-'Koncil ja P-avlu ' ' , ” ' . •70': Želimo, da bi bilo vsako leto čim več .^vpstib'.-in:ipr.izadevnih sodelavcev,, ki bi dolgo vrsto let. delali-v dobro •celotnega kolektiva.... ' n ■ " -mt ; V.1 ■■ Spremembe v zadnjem mesecu; ; Z ozirom na povečano proizvodnjo so bile v EJ 13 - konfekcijo sprejete; Tov Balantič Marija na delovno mesto stf-o-jno robi jen j.e, Pavlič Antonija ■! Rus Marija " • i: ■ ■ Vsled reorganizacije komercialne in nabavne službe so bili sprejeti; Tov Dolenc Marija na delovno mesto administrator - kore- spodent v nabavno službo Lampič Albert na delovno mesto komercialni evidenti-čar II. Zaradi premestitve tov. Praprotnik Marije iz ES 10 v komercialni oddelek na delovno mesto komercialni.evidentičar I je bila sprejeta v ES 10 na delovno mesto.poenter tov Hribovšek Marija. Za•servirko I. je. bila v menzo sprejeta tov Povše Pepca Iz podjetja- sta odšli 2 Tov BPanjski Silvestra iz EE 20 - samovoljno, Lap Alojzija iz EE 13 - sporazumno pr i- poročili sta se s Iz EE 600 tov. Hočevar Agica por Hribar, iz ES 30 tov Pavlič Francka por. Gabilo v Iskreno čestitamoi V SE 10 se je ponesrečila tkalka tov. Kladnik Ivanka Imenova na je šla z zabojčkom no votek v previjalnico. Vsled nepazljivosti je padla in z' glavo udarila v rob previjalnega stroja ter si prebila glavo nad levim očesom La srečo posledice niso bile hude, vendar bi se pa imenovana lahko težko ponesre čila Vsak zaposlen v podjetju se mora zavedati, da se mu nesreča vsak hip lahko primeri. Treba je biti povsod pazljiv in^pre-viden, saj z neprevidnostjo ne škoduje samo sebi, temveč celotnemu kolektivu in družbi. DANICA MIŠIČ Malokdo, ki nima opravka v barvarni bodisi pri delu ali pri svojem osebnem konjičku, si je kdaj postavil vprašanje od kod barvaj kakšni zakoni urejajo ta neprekoslji-vi red v barvnem svutu. Vse naše okolje in stvari v njem, elementi, ki nas spremljajo prav povsod, nam vzbujajo čustva in zanimanje ali pa razpoloženjsko delujejo in nas ne puste samih prav nikdar Že mojstre - slikarje preteklosti, je vodilo razmišljanje po potih zakonitosti barvnega sveta, saj nam o tem pričajo mojstrovine, ki so nam jih zapustili na platnih. Tem zakonitostim, ki so jih osebno doživljali mojstri -slikarji, polagalci mozaikov, bi bilo težko pripisovati .globja dognanja zakonitosti v barvnem svetu. Na to pot zakonitosti nas privede šele znanstvena utemeljitev, ki izvira iz študija narave in se naslanja le nanjo To je naravni barvni sistem v takšni obliki, v kakršni ga je obdelal švedski strokovnjak Tryggve Johansson na osnovi fondamentalnih del nemškega prof.. Ewalda Beringa. Tri desetletja znanstvenega dela Johanssona so prinesla vsa dogajanja o zakonitosti barvnega sveta Ta nauk o barvah so nam tečajnikom predstavnikom tekstilne industrije posredovali strokovnjaki , sodelavci švedske barvne šole v Stocholmu. Tečaj 'Barva in tekstil (Ljubljana od 4 do 15- junija 1962.) je dal tečajnikom ob znanstveni razlagi švedskih strokovnjakov in zelo dobrim prevodom v slovenščino in ob praktičnih vajah ves pregled teorije o zakonitosti barvnega sveta. V nekaj odstavkih bom skušal posredovati grob opis zakonov, ki vladajo v barvnem svetu. Žal teoretična razlaga ne more prikazati tistega, kar lahko dosežejo praktična učila. To bi bilo mogoče posredovati strokovnemu kadru v krajšem razgovoru in primernimi pripomočki. Barvilo - zaznava barv Rod besedo 'barva : si lahko predstavljamo marsikaj, bodi si material (oljnata barva) bodi si pigment (ultramarin indigo itd.) ali pa zaznavo barve (rdeča, modra itd.), ki jo dojemamo, kadar opazujemo neko površino v svoji bližini Teorija o naravnem barvnem sistemu se ukvarja z barvo v estetskem, to je čisto psihološkem smislu ali smislu vidne barvne zaznave Pomen barve je bil v vseh časih praktične in estetske narave V preteklosti je imela barva poleg povsem estetskega pomena tudi strogo magični in simbolični pomen Barva nam tudi danes opozarja, spodbuja delavnost, ustvarja razpoloženje in olajšuje preglednost delavnega okolja. Siromaštvo barvil - izobilje barv Dandanašnji človek se pri svojem delu skoraj ne more pritoževati pri izbiri barve. Razvoj današnjega časa je prinesel veliko izbiro barvil. V primerjavi vidimo kako skromne so bile možnosti za izdelavo barvil v preteklosti. Poleg 10 - tega pa so veljale še nekatere jasno določene konvencije, ki so zaviralno vplivale pri izbiri barv za celo vrsto namenov. Sposobnost razlikovanja barvs Število, barv, ki jih človeško oko razločuje, ocenjujejo različni raziskovalci povsem različno. Edini so si v tem, da z neizvežbanim očesom zaznamujemo nekaj deset tisoč različnih barv, medtem ko jih izvežbano oko zazna več sto tisoč. Za najbolj izvežbane smatrajo italjanske polagalce mozaika, ki razlikujejo okoli po:! milj ona 'barv. Opis barve g Kadar določamo opis barve, ki jo ima neka površina ali material, se poslužujemo z več ali manj običajnimi imeni, ki jih lahko podelimo v skupino; 1. Fantazijska imena, katerih pomen je - enako kot pri kratkotrajnih občasnih modnih barvah v tekstilni in konfekcijski industriji (otroško modra, otroško rožnata itd.) 2 Predmetna ime,na; Takšna imena barv, ki so sestav- ljena z asociacijo na nek predmet n.pr.; opečno rdeča, nebesno modra, travnato zelena, kanarčkovo rumena Velik del teh predmetnih imen so isposojen-ke, katerih prvotni pomen se je sčasoma pozabil Tak primer je n.pr B E I G E (iz italjanskega bigio - nebarvan, nebarvana volna). 3 Materialna imena določujejo nekatere kemične materiale za barvanje ali slikanje; kromovo rumena, indigo modra, kromooksid zelena in druge. Pravih barvnih imen je v našem jeziku le nekaj; rumena, rdeča, modra, zelena, bela, siva, črna Prava barvna imena, če jih pravilno rabimo, najbolj ustrezajo za pravilen opis barv. V nadaljevanju boste videli, da je opisna vrednost imen, ki so isposojena iz fantazije, od predmetov ali materialov zelo majhna. Prav tako brez težave ugotovimo, da si le v izjemnih .primerih različne osebe pod določenim .barvnim imenom predstavljajo isto barvo Barvilo "cinober : je mogoče dobiti kot proizvod različnih proizvajalcev in kljub istemu imenu se ti proizvodi med seboj po barvi precej ra.likujejo, - se nadaljuje. PETER PEGEVNIK ŠPORT V soboto, dne 2o. oktobra so nas obiskali športniki sindikalne podružnice t?Metka;? iz Celja. V povratnem dvoboju smo se pomerili v odbojki in streljanju. Naša odbojkarska eki- -li- pa je srečanje ponovno izgubila z rezultatom 3 s 0. Bolje pa se je izkazala moška ekipa strelcev, ki je bila prva z 495 krogi, ženske pa so srečanje izgubile* Najboljši strelec je bil član naše ekipe tov. Brddnjak. Po končanem tekmovanju smo se z športniki iz Metke dogovorili, da bi v prihodnjem letu ponovno organizi rali športno srečanje in sicer za prehodni pokal. Tekmovanje bi tako postalo tradicionalno, prijateljski odnosi pa bi se med obema kolektivama še poglobi li. MARJAN R3PIČ ZA PRAZNIK R3PUBLIK3 - 29. N0V3MBER ČESTITAJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA NAŠEGA PODJETJA SKUPŠČINA SVETOV EKONOMSKIH ENOT UPRAVNI ODBOR DIREKTOR SINDIKALNA PODRUŽNICA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV MLADINSKI AKTIV TER ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV PODJETJA. 12 4. ,^v. \X Tl . 3)(( W W D )) i! X \ K A 1 2 3 | i 4 5 L !, ” 8 M XX s ! 9 14 Ip 11 % 16 12 13 ! v v-X ; EB 15 ZZ-v //X. X>7' X 17 18 19 IB 2o 21 22 23 S/ /\ /-\ XX 24 I 25 26 27 r 28 VODORAVNO: 1. Kratica za industrijo. 4. Žensko ime. 8. Postava od mavca - bronze. 9. Nasprotno od grd. 11. Vzdih. 12. Konica. 14. Začetek gore. 15. Enota za el.upor. 16. Ni več mlada. 17. Prvina. 18. Prvi dve črki abecede. 20. Skraja šano moško ime (Oliver). 21. Nota solmizacije. 22. Ženskam ščiti nohte. 24. Naš otok v zg. delu Jadrana. 25. Jamrati " nepotrebno stokati. 28. Vrsta pesmi. NAVPIČNO: 1. Iniciali našega pisatelja. 2. Država v Afriki• 3. Pritrdilnica. 4. Nasprotno od glasen. 5. Avtonomna pokrajina. 6. Dva soglasnika. 7. Znamka brivskega el. apara-’■'—q mv-raTt-orrn -naše Ataturka (ustanovitelja nove Tur- i - 13 - čije). 10. Operacija. 12. Moško ime. 13. Števnik. 19. Težko kladivo. 21. Kratica italijanske radiotelevizije. 23. Soglasnik in samoglasnik. 24. Iniciali jugoslovanskega šahovskega velemojstra. 26. Japonska mera za ceste. 27. Kratica adacta. DELITEV MILJARDE Zopet se je prismejav Gustl, vaš nepridiprav. Ne bom preveč se mudil ker sem pozno se prebudil. Minilo je še nekaj dni odkar smo se videli. Da preljubi moji dragi, naj začnem na tej podlagi. Praznik naš je pač minil, lep je bil in zanimiv. Naj še enkrat si v spomin cel potek zdaj obudim. Tek v Žaklju to je špas, izglodaš kakor kontrabas tu pa tam se kdo zvali tremo v sebi zataji. Ko je pa tekmovanja dost pridi bližje, dragi gost, tam pred vhodom še en paznik dobro ve, da imamo praznik. Ko pa pridemo v dvorano •vse je lepo in svečano, dok'na mizi vinčka ni vsak še kar pri mir'sedi. Najprej s športom smo pričeli, Najbolj je nemiren Jaka da bi preje se ogreli. on še najbolj težko čaka Kdor je ploh in preveč cagav, kdaj se prava stvar prične ta še ni nikoli zmagal. to on kar bol malo vd. Tam ti nekdo žogo meče, drugi pa za vrv vleče: daj, potegni, mila Jera, zdaj se gre za kišto pera. Polži pa kot vedno urni bili so najbolj kulturni. Ne prehitro, tu narobe -kdor bo prvi, gre po gobe. Tam za ograjo primojduš dosti metkov, malo puš,. vsakemu se zdaj mudi, da si tarče prestreli. V sindikalni sobi pa, šah se vse povprek igha, vsem šahistom naj za mušter Zajc bo in pa Slavko Šuštar. So predstavniki že tu z govori takoj prično. Prvi je lepo govoril praznik fabrke otvoril. Najbolj pa direktorja ves podjetje rad ima, gledamo ga kot očeta saj nam vse lepo obeta. Pevci pa tako ganljivo peli so nepozabljivo. Jubilantom dober tek! -vsega imajo na pretek. Ko končana je proslava se takoj prične zabava fantje zdaj pa bloke ven pazi, da ne boš tepen. Vino rdeče in rumeno hrenovke, klobaso eno, danes pij in jej brez dinarja ne poraj taj na vratarja. - 14 - Ko je -enkrat mera polna vpiješ, dereš se kot žolna kaj počenjaš ljuba duša ravnotežje ti popušča. Onemu že tam je slabo več ni za nobeno rabo, brž jo za vogal podurha na pomoč pokliče Urha. Naj se nikdo ne sikira, saj je to že stara vera, bol kot vse me le skrbi, Hruščev in pa Kenedy, če na svetu.bo mirno praznik naš še večkrat bo. GUSTELJ NEPRIDIPRAV KUHARICAM ZA 13. NOVEMBER Oj menza lega ti predraga, kako te ljudstvo lačno Čaka. Dve kuharici smo dobili žvl mi pa malce nič dobili; Preje, ko eno smo imeli, malco v redu smo dobili. Zdaj pol desetih je minilo, nam pd želodcih je krulilo. Vsem vprek nam sline so cediis ker smo klobasicam sledile, same smo malco si delile in odstopile kalorije. Zakaj ste v menzi ble zaprte? Al'nismo smille se vam nič kšo želodci lahki bli kot tič-1 Vse ure moramo hitet, če hočmo pravo normo imet. .. O - 15 / v/ ViftS ogtASi VAS f r f~\ -j} V H u I Ji /^/-Z S/ »7m »iitiTT'^tTi n »m m m i m ni i umii u i »ti m im mu »7nwi J mu m I ZGUBLJENO; Več kot polovica članov uredniškega odbora je pred 20 dnevi na relaciji Nova vratarnica - Uprava - Skladišče izgubila spomin. Ker se isti smatra kot prazgodovinska vrednost, se naprošajo pošteni najditelji, naj ga proti dobri nagradi vrnejo. Škatlice lahko obdržijo. OBVESTILO; Lastniki zgoraj omenjenega izgubljenega predmeta se naprošajo, da naj ga v bodoče skrbno čuvajo, kajti bilo bi zelo nerodno, da bi tudi drugi mesec pozabili na zadnji rok za oddajo člankov za naš časopis. * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 VSEBINA; 1. 29. november - praznik republike 2. Gospodarski plan za leto 1963. 3. Pomen in vloga laboratorija 4. Sklepi zadnje seje SSEE in UO 5. Novice 6. Poročilo kadrovsko socialne službe 7. Narava - najbolje urejeni barvni sistem 8. Šport 9. Zabavni kotiček 10. Mali oglasi. UREDNIŠKI ODBOR: Makovec Stane - glavni urednik, Brodnjak Henrik - tehnični urednik, uredniki rubrik: Praprotnik Brane, Pečovnik Peter, Golob Milan, Zrimšek Vlado, Mišič Danica, Jenko Matija, Repič Marjan in strojepiska Agica Hribar. . r.j;; f i; h... - v- .■ ■ : ::v: . ■: r,:' . ".v " /L:. v-1: \ l \ 1 i f