GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 19. LJUBLJANA, 15. MARCA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA LETNO POROČILO SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE MIO LJUBLJANA GRADIVO ZA SEJO MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA (Nadaljevanje in konec) II. MLO naj bi postal nosilec zbranih finančnih sredstev za gradnjo stanovanj in komunalnih objektov in naprav. Koristniki vplačil naj bi imeli pravico, za vplačana sredstva, do stanovanj za svoje delavce in uslužbence. Kreditno politiko za finansiranje stanovanjske izgradnje moramo postaviti na enotno osnovo. MLO je s formiranjem Kreditnega sklada imel to v vidu. Teh nekaj mesecev poslovanja Kreditnega sklada nam zahtevo po enotni kreditni politiki potrjuje. Vse organizacije pozdravljajo formiranje sklada. Njegovo osnovo moramo z vsemi silami utrjevati in mu dajati vedno večji poudarek samostojnosti, skratka, postati mora samostojna finančna organizacija za finansiranje vseh vrst stano-vanjsko-komunalne izgradnje. III. Pred gospodairske organizacije postavlja Svet za stanovanjske zadeve MLO, da obravnavajo vprašanja izgradnje sta- , novanjskih zgradb tudi pri druž- | VABILO na 58. skupno sejo Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. člena Zakona n ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 58. skupno sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek 18. marca 1955 ob 16. 30 url v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Poročilo Mandatno - Imunitetne komisije. 2 Poročilo Sveta MLO za sta-"ovanjske zadeve o delu v letu 1954. 3- Odlok o dodatni pomoči pri **danju stanovanjskih h 15 de-l*vcev in uslužbencev v mestu Ljubljana. 4- Odločba o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. 5- Odlok o stopnjah dopolnilne ^hodnine od kmetijstva In občinske doklade na temeljno dohodnino od kmetijstva za leto 1955. 6- Odlok o začasni oprostitvi dohodnine od dohodkov zem- ki se uporabljajo za zele-ttiadnl vrt. /*• Odlok o dopolnilnih plačah 'n Položajnih dodatkih: a) finančno samostojnega zavoda Mestno gledališče v Ljubljani. “) finančno samostojnega zavoda Mestno lutkovno gle-dalUče v Ljubljani. beni uporabi inštrumentov za izvajanje novih in-estlcljskih programov in kreditov gospodarskih naprav. Postaviti je treba odločno politiko za izkoriščanje proizvodnih kapacitet, toda gospodarska organizacija mora, preden lahko doseže potrditev za povečanje Istih, dokazati, da ne bo pomanjkanje stanovanj ovira pri izkoriščanju novih kapacitet. Gospodarske organizacije so dolžne, da po-krenejo vse, da bodo zgradile potrebno število stanovanj za delavce, ki jih je potrebno zaposliti za popolno izkoriščanje proizvodnih kapacitet. IV. Gospodarske organizacije morajo spremeniti dosedanje stališče napram MLO. Priznati morajo, da dajejo MLO sedaj le toliko družbenih dajatev, da ta lahko pokrije Izdatke za svoj proračun in nekaj investicij za komunalne objekte splošnega značaja (ceste, šole, vodovod itd.). V nobenem primeru pa LO pri obstoječih inštrumentih za delitev družbenih dohodkov ni dana možnost še skrbeti za širšo stanovanjsko izgradnjo. Za 8. Odločba o razglasitvi Mestne ljudske knjižnice v Ljubljani za finančno samostojni zavod in odobritev zavodovih Pravil. 9. Odobritev pravil: a) finančno samostojnega zavoda Jakopičev paviljon v Ljubljani, b) finančno samostojnega zavoda Pionirska knjižnica v Ljubljani. 10. Odločba o ukinitvi Dečjth jasli v Puharjevi ulici. 11. Odločba o spremembi v poslovanju Dečjih jasli v Lepo-dvorski ulici. 12. Gospodarske zadeve: a) odločba o spojitvi gospodarskih organiziclj »Slovenski poročevalec«, »Tovariš« in »Tiskarna Slovenskega poročevalca«, b) odločba o ustanovitvi obrtne organizacije »Elok-tro-Instalacija« Ljubljana -Šentvid kot podjetje v izgradnji, c) odločba o ustanovitvi obrtne organizacije »Krovstvo« Ljubljana, Aljaževa ul. 3. d) predlog o uvedbi prisilne uprave gostišča »Gostilna Aleksinac«, Rimska c. 4, Ljubljana. 13. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik Ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost Javite skupščinski pisarni MLO, telefon 21-343, Kresija, soba 8. Predsednik MLO: dr, Marijan Dermastia 1. r. leto 1955 je prvič zapopadeno v družbenem planu FLRJ, da mora MLO od dohodkov, ki njemu pripadajo, določiti najmanj 3% in pa 25% od investicijske izgradnje MLO v ta namen. Obsežni proračunski Izdatki in proračunske investicije, ki so neodložljive za funkcioniranje MLO, pa mu ne dopeščajo povečati procent za te namene. V sklad za stanovanjsko izgradnjo bodo lahko vlagala le podjetja iz sredstev sklada za prosto razpolaganje in od dela dobička, ki ga ustvarjajo. V. V sklopu splošne stanovanjske politike MLO mora vsaka gospodarska organizacija voditi samostojno skrb za reševanje socialnih problemov — predvsem stanovanjskih — svojih delavcev. Potrebna je večja iniciativa v organih družbenega upravljanja in političnih organizacijah za iskanje možnosti lastnega finansiranja. Na splošno se ugotavlja, da direktorji, upravni odbori, delavski sveti in sindikalne organizacije o teh vprašanjih premalo razpravljajo. To ugotovitev nam predvsem potrjuje dejstvo, da je Svet za stanovanjske zadeve z vsemi gospodarskimi organizacijami imel skupne konference, katerih namen je bil spoznati jih z organizacijo in namenom kreditnega sklada. Odgovorni zastopniki pa niso prenesli problematike v kolektive, zaradi česar odziv za vlaganje sredstev v kreditni sklad še ni zadovoljiv. Podjetja vse preveč enostransko razumejo vlogo kreditnega sklada, In to v tem, da Iščejo dolgoročne kredite, ne da bi predhodno presodila, da so sredstva kreditnega sklada vloge gospodarskih organizacij, ki Jih nalagajo za svojo stanovanjsko izgradnjo in je od višine vloženih sredstev odvisno kreditiranje vlagateljem. Za uspešno kreditno politiko se mora število vlagateljev in višina naložb dvigniti na tako višino, da bo možno organizacijo finansiranja stanovanjske Izgradnje postaviti na osnove samofinansiranja. VI. Z ozirom na strukturo družin odnosno gospodinjstev, ki jih je v Ljubljani 49.748, odpade na 36.400 gospodinjstev povprečno 2,8 članov na eno gospodinjstvo, ostala gospodinjstva, to je 13.448 gospodinjstev pa odpadejo na različna povprečja, to je od 2,8 do ^ članov na eno gospodinjstvo,'vendar ne preko 4 članov na eno gospodinjstvo. Ce k temu vzpo-redimo strukturo obstoječih stanovanj, katerih je dve tretjine eno- in dvosobnih, 11% manjših enosobnih stanovanj e štedilnikom, 22% tro- in večsobnih stanovanj, pridemo do zaključka, da je v Ljubljani potreba predvsem po gradnji srednje velikih stanovanj. Tudi same potrebe, ki jih Izkazujejo prosilci v svojih prošnjah, nam potrjujejo, da je v Ljubljani potrebnih največ dvosobnih stanovanj s primernimi pritiklinami. Zavračati je zahteve posameznih nvestito>rjev za prerazsežna in prerazkošna stanovanja, postavljena mnogokrat na osnove Individualnega gledanja, ki je včasih še bolj zahtevna zato, keir predvideva zelo majhno lastno udeležbo pri finansiranju in vidi samo družbena sredstva. Pri gornji trditvi smo imeli tudi v vidu gledišča mnogih arhitektov, ki večji del niso skladna z realnimi možnostmi in potrebami. Boriti se moramo za odvzem pravic, nastopati kot investitor tistemu, ki ne spoštuje družbenih sredstev, da se ne ponovijo primeri brezvestnega in pred družbo neodgovornega postavljanja gradbenih programov, kot so bili do sedaj primeri. Nastopati smejo kot investitorji samo oni, ki imajo dovolj čuta in strokovne sposobnosti, da bodo sredstva, ki so last družbe kot celote, smotrno uporabljena. Osnovna dolžnost investitorja je, da da pravočasno realno obdelan program arhitektu, arhitekt pa se mora zavedati, da je treba projektirati tako, da zadostimo modernejšim arhitektonskim zasnovam ter da se približamo stvarnim možnostim priti do domačega materiala, ki ga je naša industrija na današnji stopnji razvoja sposobna dobavljati. Naravno in zakonito je, da odstopanje od realnih domačih materialnih možnosti zavlačuje gradnjo na daljšo dobo grajenja in s tem občutno podražitev, ker nam na gradili-ščih neizkoriščena stojijo osnovna sredstva. Dokler niso izdelani predpisi, s katerimi bi se usmerjalo Investitorje ln projektante, priporoča Svet za stanovanjske zadeve Izdelavo potrebnih odlokov in pravilnikov za postopno odpravljanje napak. VII. Da odpravimo stihijo v stanovanjsko komunalni izgradnji, ki jo ugotavlja tudi poročilo Sveta za gradnje in komunalne zadeve na seji MLO dne 4. marca 1955 in ki jo obravnava tudi naše poročilo, predlaga Svet za stanovanjske zadeve MLO naslednje: Da se odobri dosedanje delo Sveta za stanovanjske zadeve v pogledu bodočih zazidalnih površin med Vodnikovo in Celovško cesto do Šolske ulice, kl je oddano pogodbeno v Izvršitev programskega dela zazidave, idejnega načrta in gradbenega zazidalnega načrta. Svet za stanovanjske zadeve se Je odločil predlagati urbanistični komisiji MLO ln oddati projektiranje na teh površinah, ker je ugotovil skupno s Svetom za gradnje ln komunalne zadeve, da so na teh površinah najboljši pogoji za ureditev komunalnih naprav. Za kanalizacijo so že Izdelani projekti in dela dana v Izvršitev. Na severovzhodnem delu mesta ima največ pogojev za takojšnjo zazidavo kompleks zemljišč ob Smartinski in Linhar- tovi cesti, vse zapadno od Ti* tove ceste, kajti preko tega kompleksa je zgrajen zbiralni kanal, na katerega so možni vsi kanalizacijski priključki. Omenjene komplekse, ki se nahajajo razmeroma blizu centra, je smotrno zazidavati le s gostejšo zazidavo. V poštev pride zazidava velikih stanovanjskih objektov ln vrstnih hiš za individualno lastništvo. Po mnenju urbanistične komisije bi se moralo na teh kompleksih doseči gostota prebivalstva najmanj 250 oseb na hektar, pa tudi več. Ze v analizi drobne gradnje smo pokazali nesmotrnost take zazidave. Za leto 1955 ln dalje moramo razvoj v to smer zavreti. Svet za stanovanjske zadeve predlaga, da naj se individualna gradnja, dokler ne bodo za razvoj te gradnje predvideni novi kompleksi zemljišč s vsemi potrebnimi komunalnimi napravami, omeji le na pozidavo Individualnih še ne pozidanih parcel v delno pozidanih naseljih. Svet za gradnje in komunalne zadeve pa naj pri izdajanju gradbenih dovoljenj vodi računa, da v tem primeru ne bi šli preširoko. Takega načela bt se morale držati tudi občini Šentvid in Polje. VIII. Kako v praksi preusmeriti težnjo delavcev in nameščencev od gradnje enodružinskih hišic odprtega sistema na bloč-no zazidavo ali vrstni sistemi Svet za stanovanjske zadeve predlaga MLO, da preusmeri Interesente na gradnjo stanovanj v bločni in vrstni sistem. Da se doseže dovoljno stimuliranje pri takih gradnjah, naj se da poleg ugodnosti, kl jih nudi Uredba malim graditeljem (posojilo do 800.000,— din, oprostitev taks, zemljišča ti Splošno ljudskega premoženja in oprostitev davščin) ie naslednje olajšave: Graditeljem, kl se organizirajo v kolektivno gradnjo (stanovanjsko skupnost za Izgradnjo ali zadružno stanovanjsko Izgradnjo) naj da MLO: a) brezplačne načrte; b) oskrbi izgradnjo kanalizacije, vodovoda, električne napeljave, vse do priključka na zgradbo, ureditev cest itd.; c) uredi In opremi gradilišča; d) da tehnično nadzorstvo; e) da vso pravno pomoč, kl Ja vezana na izgraditev; i f) da denarno pomoč. Svet za stanovanjske zadeve navaja kot primer razliko stroškov za komunalne naprave med navedenimi sistemi graditve. Grobo izračunana razlika stroškov komunalnih naprav na 1 m* zazidane površine bločne zazidave do 1.320 d ta ta stroškov za komunalne naprave na 1 m" zazidane stanovanjske površine individualne gradnje, kl znaša din 6.640.—, torej razlike 5.320 dinarjev na m*. Vzeto za eno stanovanje 80 m* zazidane stanovanjske površine znaša ta razlika 425.600 dinarjev. Oprema In stroški gradilišča naj predstavljajo faktor pocenitve gradnje koristniku, ki se je Vključil v kolektivno gradnjo in predtavlja ,za stanovanje od 80 m* 67.800 dinarjev. Vrednost načrtov znese 57.600 dinarjev, prepisi takse komisije 209.600 dinarjev, skupaj torej 769.600 dinarjev ali okroglo 770.000 dinarjev, ki jo družba danes že daje odnosno bi naj jo graditelj dobil e predlaganim odlokom. iV ta obračun ni všteta vrednost Zemljišča. Pravico do gornje pomoči dobijo uslužbenci in delavci, ki Izpolnjujejo pogoje po Uradnem listu FLRJ štev. 23-233-51 in Odloka o dodeljevanju dolgoročnih posojil za dozidavo hišic, Uradni list LRS štev. 24-257-54 In odloka, ki Je predmet predloga Sveta za stanovanjske zadeve. Z do sedaj obravnavano družbeno pomočjo še ne dajemo graditelju Izhoda odnosno perspektive, da gradnjo uspešno konča, to pa Iz razloga, ker obstajajo nesorazmerja med finančno zmogljivostjo graditelja ln gradbenimi stroški. Zato predlagamo, da se da onim, ki izpolnjujejo pogoje predloženega odloka, posebno pomoč. Ta naj bi bila odmerjena na določeno kategorije, določeno površino stanovanja, ln število članov družine ln njene socialne strukture. Predloženi odlok o dajanju take pomoči naj konkretizira Obliko In višino pomoči. S pravilniki naj se uredi Izvajanje odloka. Veljati bi moralo načelo; da se daje tako pomoč na m* stanovanjske površine določenega tipa. Tak ukrep bo sam po sebi usmerjal graditelje na gradnjo takih stanovanj, M so mestu najbolj potrebni. Kdor želi graditi stanovanje Izven določenega okvira, mora razliko gradbenih stroškov prevzeti nase. IX. Asanaelja dotrajanih stanovanjskih zgradb je spričo pomanjkanja stanovanj praktično neizvedljiva. K takim ukrepom bo možno pristopiti šele po delno omiljeni stanovanjski stiski. V kolikor se ta zaradi nujnosti mora vzporedno vršiti predlaga Svet za stanovanjske zadeve, da se dosedanje oblike individualnih asanacij ne delajo na račun najemnikov po sistemu nasilnih utesnitev ali preselitev v neprimerna stanovanja. Pravilen postopek pri tem je ta, da se predhodno zgradi Vsaj enakovredno stanovanje. X. Izgradnjo stanovanjskih hasellj, zgradb In stanovanj ne Smemo puščati v nedograjenem stanju, ker nam tak sistem nikoli ne daje popolnega pregleda realnih stroškov, ker sl vsako leto povečamo z velikim delom sredstev, namenjenih za izgradnjo v nedograjena naselja odnosno zgradbe. XI. Premišljeno moramo začeti s študijem ln konkretizacijo Za Izpopolnjevanje naprav, ki bodo gospodinjam olajšale domača dela In na ta način dvignile stanovanjski standard. Zmanjševati moramo tendenco po povečanju kvadratur stanovanja, ker samo stanovanjska površina še ne daje udobja družini. Na račun primernega zmanjšanja obsega stanovanj lahko pocenimo gradnjo vsaj delno za kritje stroškov vgraditve pohištva v stanovanje. Postavljanje zidanih štedilnikov naj se opusti. "Stanovanja naj se opremijo e kombiniranimi štedilniki. Industrijo, ki pa Izvršuje te štedilnike, naj se opozori na zboljšanje kvalitete. Kuhinje naj se opremljajo kom- pletno. Vprašanje pralnic v Ljubljani sploh ni pokrenjeno. Običajno ima vsaka hiša svojo pralnico, vendar večji del ne v primernih prostorih. Premisliti bo, če bi ne bilo primerno vsaj za vsako večjo hišo mehanizirati pralnico, kar vse ne bi znatno povečavalo stroškov izgradnje, za gospodinjo pa bi bila to velika olajšava. XII. Dokler Ljubljana ne bo imela potrebnega urbanističnega plana, naj bi Svet za gradbene in komunalne zadeve reguliral odnosno omejeval neorganizira- no gradnjo s posebnim odlokom. Zato bi ga bilo čimprej pripraviti. XIII. Vzdrževanje stanovanjskega fonda je z Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš in boljšimi finančnimi možnostmi postavljeno na dobre osnove. Voditi je samo borbo za utrjevanje družbenih organov — hišnih svetov, da'"bodo sredstva, ki jih prejemajo od najemnin, smotrno izkoriščena. Sredstva iz stanovanjskih najemnin so v odnosu na možnosti obrtniških storitev dovoljna, čeravno bi STANOVANJSKE GRADNJE PO STANJU 31. DECEMBRA 19 54, KI SE NADALJUJEJO V LETU 1955 Tek " Naziv investitorja Kje gradi Štev. objeJt. Število etaž Mm podz nadzem *ars- stanovanj stanov, ateljeji Število poslov, prostorov prost lokah Opombe Bločne gradnje L MLO Vošnjakova 11 1 1 7 5 21 1 2. MLO Titova 19 1 2 12 27 48 a 4 16 3. MLO Kresija, Mačkova 1 1 1 1 adaptacija 4. MLO Šentvid 99a 1 1 3 2 6 5. MLO Polje, umobol. 2 2 8 4 20 6. MLO Savska cesta 2 1 5 12. 60 novogradnja 7. LRS Slomškova 3 1 1 4 nadzidava 8. LRS Slomškova 13 1 1 1 2 nadzidava 9. LRS Smoškova 17 1 2 8 nadzidava 10. LRS Celovška 63 1 1 3 4 nadzidava 11. LRS Resljeva 22 1 1 10 nadzidava IX LRS Študentsko naselje 2 2 6 66 nadzidava 13. JLA Ilirska 7 I 1 4 32 14. JLA Šentvid, Podgora 17 17 36 80 15. Astra Titova 17 1 1 5 4 adaptacije 16. Dežnik Aleševčeva 7 1 1 2 1 1 4 17. Elektro Ljubljana mesto Prijateljeva lb 1 1 4 8 18. Elektro Ljubljana okol. Šentvid Poljane 2 2 4 8 19. Elektro projekt ln Slovenija Ravbarjeva 5 1 1 4 2 10 Projekt 20. Glavna zadr. zveza Ilirska 22 1 1 4 16 21. Gl. zadr. zveza Agrotehna Livarska 2 2 4 2 5 2 22. Gradis Endliherjeva 8, 8a 1 1 4 12 23. Lea Ljubljana Binspilerjeva 4 1 2 6 2 12 l 24. Papirnica Vevče Vevče 4 4 12 12 24 25; Papirnica Vevče Vevče, Fužine 1 1 1 1 4 1 adaptacija 26. Jugotekstil Tugomerjeva 8 9 18 18 27. Tesar Binspilerjeva 2 1 2 6 2 12 28. Titovi zavodi Litostroj Ljubeljska 13a 1 I 4 24 29. Titovi zavodi Litostroj Djakovičeva 1 1 4 21 30. Titovi zavodi Litostroj Milčinskega 73a 1 1 2 6 31. Tobus Metelkova 3—5 1 1 4 nadzidava 32. Tovarna kleja Endliherjeva 6 1 1 4 6 33. Železniško trans. pod]. Erjavčeva 28 1 1 2 2 34. Železniško transp. podj. Resljeva 25 2 2 10 16 35. Žito Kolodvorska 1 1 1 8 10 28 18 4 Skupaj 66 155 467 7 27 22 Izrazito poslovne zgradbe 36. Glavna zadružna zveza Titova - Puharjeva 1 1 12 80 1 37. MLO Ljubljana Kidričeva - Beethovnova 1 2 10 1 69 2 Skupaj 68 155 468 7 176 25 Drobne gradnje 38. I. Drž. ualužb. In delav. Področje LJ.-mesto 174 2 181 11 „ Občina Šentvid 24 25 n Občina Polje 37 40 II. Zasebniki - prosti poki. Področje Ljubljana mesto 50 3 53 21 m Občina Šentvid 21 20 2 •9 Občina Polje 7 8 III. Zadružniki Področje Ljubljana mesto 2 3 Občina Šentvid 2 2 » Občina Polje 1 1 Skupaj 318 5 333 34 št Tek. Naziv Investitorja DOGRAJENO IN VSELJENO DO 31. DEC. 1954 Kje gradi Štev. objek. Število Število etaž______stanovanj poslov, prostorov podzemn gaji. »adzetnn. sam. stanov, ateljeji lofcBU Opombe Bločna gradnja . L MLO Komenskega 22 1 2 e 1 e * 2. MLO Cesta na Loko 4 1 1 1 2 2 8. LRS Gasilska 5 1 2 adaptacija 4. Elektro-tehna Zaloška 66 1 1 2 a adaptacija 8. Gradis Ptujska 18—20 1 1 a adaptacija 6. Koteks-Prehrana-Astra Cankarjevo nabrežje 28 1 3 6 adaptacija 7. Petrol Javornikova 15 1 1 5 10 8. Tehnika - Slovenija avto Vošnjakova lOa, lOb 1 1 18 16 8 9. JLA Ilirska 1 1 1 4 8 10. JLA Ilirska 5 1 1 4 8 11. Zavod za razisk. mater. Ptujska 14—16 1 1 2 adaptacija Skupaj 11 6 68 ‘ 18 3 Drobne gradnje e IX Skupaj 122 1 128 Skupaj , 133 6 196 16 3 stanje hiš terjalo večji obseg Popravil. V kolikor bodo dani Pogoji za večje obrtne kapacitete, imajo hišni sveti pravico najeti posojilo pri NB v višini 2-letne amortizacije iz sklada za Vzdrževanje. XIV. Gradbene kapacitete, katere bodo odločujoči faktor za izvršitev vseh nalog v zvezi z izgradijo in vzdrževanjem stanovanjskega fonda, bo potrebno Povečati, odnosno jih mehanizi-rati. To bi bilo možno s krediti mehanizacijo in s krediti za izgradnjo delavskih naselij. XV. Pri kolektivih, predvsem Pfi večjih, obstaja precej velik interes za formiranje stanovanjskih zadrug. Svet za stanovanjske zadeve mnenja, da je podpreti tendenco za formiranje zadrug, vendar je potrebno opozoriti, da le v Iniciativi tudi še precej nepravih pojavov ln nerazčiščenih pojmov. Prepogosto se pojavlja miselnost, da naj bi bile zadruge zato, da bi zadružniku jamčile in Preskrbele razne bonitete. Take nezdrave pojave je treba odklanjati. Zadruge morajo sprejeti eno od osnovnin nalog ln to borbo proti izkoriščanju posameznih članov in šušmarstvu na ta način, da člane organizirajo v kolektivno gradnjo. Druga osnovna naloga je zbiranje sredstev in uvajanje štednje. Zato se predlaga, da se dovoli formi-tanje zadrug samo na zdravo osnovo. Vsa pravila zadrug naj hrejajo funkcijo zadruge v skladu z načeli družbenega Upravljanja. XVI. Za Izvršitev obsežnih Ualog, katerih karakter mnogokratni povsem oblastvene narave, za nudenje tehnične in Pravne pomoči graditeljem ter Proučevanje sodobne gradnje s Pripravljanjem gradbišč kolektivnim graditeljem ter nudenjem tehničnega nadzora, pred-*a8a Svet za stanovanjske zadeve MLO ustanovitev Zavoda s samostojnim flnasiranjem. Odločba o ustanovitvi, ki jo pose-bei Predlagamo, vsebuje podrob-ne3So utemeljitev. XVII. Ce bi hoteli doseči širši razmah stanovanjske lzgrad-?ie' hi bilo potrebno, da odloči MLO, da ae ustvarjena sredstva 8°sp. organizacij, dosežena na P°nia8i ustvarjenega dela do- ička, ki se po delitvi In izvršitvi obveznosti steka na sklad Ss Prosto razpolaganje, odvede-10 Pri sprejemanju zaključnih vačunov v kreditni sklad. Dalje, 5 ®* Iz tekočih ustvarjenih ™'«Jov za prosto razpolaganje v odvaja v na ta na-iji za kre-izgradnje , u 1955 najmanj 40"/< ? kreditni sklad. Sele m bi se ustvarili pog< -‘tiranje stanovanjske kolektivov. RAZPIS - Podlagi H. člena Uredbe o fazn?J!V, 1*”!° Podjetij in obratov dir?ktUl? Komisija za razpl« me«t *»rliUI^ev gospodarskih organi-•lavn.. ,tne*a ljudskega odbora Hrektorj, me,ta Ljubljana, mesto tovam. ‘V O L N K N K A«, krt,,J™ volnenih In bbmbatnlb baslp®!1 Ljubljana, Poljanski •o tehnik * 16-letno prak- m-le i,™0!’’1” ustrezne stroke s kanrtirt».iPral1*0' Prednost Imajo obrhov ‘ * prak,° v vodstvo Piso”«10^”!?® Prošnje z življenje-ho |,oi,r°k5z 11 šolske In strokovne ter opisom doseda- •tvu ' Po'lItve Je dostaviti Tajni-•Jana K.R„ol;P"d»rstvo MLO LJub-25. 1 reslJa, I. nadstropje soba le 20.nJrllarrOekc “^vlaganje prošeni Mestni hranilnici se je vrnilo posojilo v znesku 100 milj. dinarjev, ki ga je ob ustanovitvi sklada naložila za prvo kreditiranje. Pripravljena pa je še v nadalje kreditirati stanovanjsko izgradnjo ob pogojih sklenjene pogodbe med MLO in Mestno hranilnico. Zato bomo v primeru, da bodo skladu sredstva primanjkovala, najeli ponovno posojilo. XVIII. Ob pogojih, ki jih dopuščajo predpisi, in ob pogojih predlaganega odloka o pomoči graditeljem smatramo za primerno razširjati vključevanje privatnih graditeljev, da se jim na ta način omogoči vložiti prihranke za pridobitev stanovanjske pravice. V tem ne vidimo razlike med graditelji Individualne lastnine, ki uživajo družbeno pomoč. Tudi gosp. org. je najlažje vključiti v stanovanjsko izgradnjo in pritegniti v kreditni sklad njihova razpoložljiva sredstva na ta način, da sklene MLO odnosno sklad In gosp. organizacija kupoprodajno pogodbo za določeno stanovanje. Gosp. organizacije si na ta način pridobijo stanovanjsko pravico za člane svojega kolektiva v smislu Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Svet za stanovanjske zadeve Je mnenja, da je vseeno ako se uporablja izraz nakup ali vključevanje Investitorjev v skupno gradnjo, jasno je samo eno, da gre ta vključevanje prostih sredstev v organizirano stanovanjsko gradnjo, po kateri je edina pot k rešitvi iz stanovanjske krize. OSNUTEK ODLOČBE O USTANOVITVI ZAVODA ZA GRADNJO STANOVANJ V LJUBLJANI 1. člen Zaradi pospeševanja načrtne ln ekonomične izgradnje sta-novanskih hiš za zadovoljitev splošnih potreb prebivalstva mesta Ljubljane po sodobnih stanovanjih kot javne službe iz področja stanovanjske komunalne delavnosti — se ustanavlja za območje mesta Ljubljane finančno samostojni zavod: pod imenom: Zavod za stanovanjsko izgradnjo s sedežem v Ljubljani. 2. člen Naloge zavoda so: 1. proučuje pogoje sodobne stanovanjske izgradnje; 2. opravlja ekonomske analize, projektiranje stanovanjskih naselij in stanovanjskih hiš, komunalnih in drugih hišnih naprav; 3. usmerja in koordinira delo vseh investitorjev in izvajalcev gradbenih del v zvezi z gradnjo stanovanjskih hiš (gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, uradov, zavodov in ustanov ter zasebnikov); 4. bavi se s konstrukcijo izdelave in preizkušnjo gradbenega materiala ln tipskih enot: 5. vodi in usmerja načrtno izgradnjo stanovanjskih naselij; 6. vodi evidenco o zazidljivosti zemljišč ter predlaga stavbišča, last Splošno ljudskega premoženja zaradi brezplačnega uživanja ali v uporabo zaradi stanovanjske zazidave; 7. pospešuje s prevzemom poedinih ali vseh del v zvezi s stanovanjsko gradnjo uvajanje sodobnih tipskih gradbenih elementov ln delovnih metod. Za izvrševanje svojih nalog ima Zavod komisijo, prostore za preizkušnjo, biroje in razne druge oblike organizirane pomoči. 3. člen Potrebna sredstva za vršenje danih nalog zagotavlja zavodu ustanovitelj. 4. član Zavod ima naslednje sklade: a) sklad za nagrado delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade); b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad nadomestitev in dopolnitev); c) sklad za samostojno gospodarjenje. 5. člen Zavod vodita kolektivni organ osmih članov in direktor zavoda, ki je po svojem položaju član kolektivnega organa. Do dve tretjini članov kolektivnega organa imenuje ustanovitelj zavoda, eno tretjino pa izvoli delovni kolektiv zavoda izmed sebe. 6. člen Poslovanje zavoda vodi direktor, id je odgovoren za izvršitev predračuna dohodkov in izdatkov in za vse poslovanje zavoda. Postavlja uslužbence, sprejema na delo delavce in izdaja odločbe o njihovih delovnih razmerjih. 7. člen Plače delavcev in nameščencev določi ustanovitelj s pravilnikom v smislu 1. odst. 37. čl. Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. 8. člen Za zadeve m voda je pristojen Svet za stanovanjske zadeve MLO Ljubljana. 9. člen Zavod se mora priglasiti za vpis v register pri MLO Ljubljana v roku 15 dni od dneva prejema te odločbe. 10. člen Ta odločba velja od dalje. OSNUTEK ODLOKA O DODATNI POMOČI PRI ZIDANJU STANOVANJSKIH HIS DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V LJUBLJANI Clcn 1. Poleg najugodnejših pogojev in prispevka države, ki sv že zagotovljeni delavcem in uslužbencem po uredbi o zidanju stunovunjskih hiš delavcev in uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 23/233-51) in odloku o dovoljevanju dolgoročnih posojil za zidavo stanovanjskih hiš in za popravilo hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost (Ur. 1. FLRJ št. 24/257-54) daje Mestni ljudski odbor glavncma mesta Ljubljane delavcem in uslužbencem (v nadaljnnjem besedilu: »Investitorjem«) še dodatno pomoč za zidanje, dozidave in nadzidavo stanovanjskih hiš za potrebe njih samih odnosno njihovih družin. Člen 2. Dodatna pomoč se daje v obliki: 1. - brezplačnih gradbenih načrtov z vsemi potrebnimi elaborati. 2. brezplačne priprave in o-preme gradbišča, 3. brezplačno ureditev električne, vodovodne in kanalizacijske zunanje napeljave s pri kij tički vred in brezplačne ureditve hodnika, 4. denarne pomoči. Dodatna pomoč v smislu določb 1. odstavka tegu členu se daje tolikšnemu številu investitorjev, kolikor bo v ta namen vsako leto zagotovljenih sredstev v družbenem planu MLO Ljubljana. Denarna pomoč po 4. točki tega čl. se izplača na račun investitorja za dovršitvena dela, vendar največ za 80 m2, po din 7.500 za 1 m2 zazidane stanovanjske hiše. Člen 3. Dodatna pomoč se daje samo delavcem in uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje po u-redbi iz 1. člena tega odloka, če izpolnjujejo še naslednje pogoje: 1. Da so zaposleni na območju mesta Ljubljane, 2. da se vključijo v kolektivno gradnjo v gradbenih o* koliših ter de pristanejo na sistem gradnje, kakor bo to določil Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. 3. Da izkažejo ob vključitvi v kolektivno gradnjo lastna sredstva v gotovini ali materialu najmanj v višini t5e/e proračunane vrednosti hiše odnosno stanovanja. Odstotek prispevka iz lastnih sredstev pa se zmanjša za vrednost dela, ki ga prispevajo k gradnji z lastno ali tujo delovno silo, toda največ za 5*/«. 4. Da se zavežejo dograditi stanovanjsko hišo v roku najmanj 2 let, dozidati ali nadzidati pa praviloma v roku I leta. Delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah so deležni denarne pomoči iz 2. člena, 4. točke tega člena, v kolikor njih gospodarske organizacije razpolagajo z naložbami v kreditnem skladu pri MLO Ljubljana in je izpfačilo odrejeno po sklepu delavskega sveta. Člen 4. Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka izda Svet za stanovanjske zadeve Mestnega ljudskega odbora Ljubljana. Za izvrševanje tega odloka skrbi Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. Člen 5. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. NAVODILA Na podlagi 140, člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (lUr. list LRS št. 19-90/52) v zvezi s tč. 2 a in b ter 3 odstavka 26. Člena u-redbe o dohodnini (Ur list FLRJ št, 56/53) Svet zn gospodarstvo Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana izdaja po sklepu seje z dne 2, marca 1955. NAVODILA * o izvajanju davčnih oprostitev za nove sadovnjake Po členu 26. tč. 3 a in b ter 3 odstavku uredbe o dohodnini (Ur list FLRJ št. 56/53) so oproščeni začasno dohodnine dohdoki od zemljišč na katerih so zasajeni novi sadovnjaki jablan, hrušk, sliv, orehov in drugega plemenitega sadja — za dobo 8 let. Za pravilno ureditev novih sadovnjakov daje Svet za gospodarstvo MLO Ljubljana tale navodila: Novi nasad sadnih dreves mora biti strnjen in mora obsegati vsaj naslednje minimalne površine: a) za nizko-debelna sadna drevesa, špalirje in kordone — najmanj 10 arov; V b) za srednje in visoko de-belna drevesa najmanj 20 arov. Za prodobitev potrebne površine si sme več sadjarjev urediti nov strnjen sadovnjak, dohodnine pa se začasno oprosti vsaki posebej. Zemljišča namenjena za nove sadovnjake, morajo ustrezati klimatskim in takim pogojem za tista plemena in sorte, ki so predvidene po sadnem izboru za posamezne sadne okoliše. i Kvaliteta sadik mora ustrezati sadjarskim predpisom. Sadike morajo biti nabavljene* priznanih drevesnic, ki niso okužene po ameriškem kaparju. i Nasad mora biti zasajen ft ozirom na vrsto sadja v pravilnih razdaljah, ki so v sodobnem sadjarstvu predpisa* ne glede na višino debel in podlago. Sadjarji, ki imajo namen posaditi sadno drevje na določenih površinah, morajo predložiti v odobritev OdseltB za kmetijstvo MLO Ljubljana naris novega sadovnjaka z navedbo potrebnih podatkov o plemenih in sortah sadnega drevja, razdaljo mod vrstami in v vrsti med posameznimi drevesi. Sadovnjaki se morajo stalno negovati, gnojiti, obrezovati škropiti in zavarovati pred mrazom. Ko poteče oprostitvena doba označena pod a) in* b) se na predlog odseka za kmetijstvo MLO Ljubljana za iste sadovnjake davčna oprostitev avtomatično podaljša še za polovico dotedanje oprostitve-ne dobe. če izpolnjujejo sadjarji še naprej zadevne pogoje, vendar velja ta podaljšana oprostitev samo glede donolnilne dohodnine. Kontrolro nad sadovnjaki iz-vaja odsek za kmetijstvo po inšpektorju za sadjarstvo. Cim se ugotovi da je sadjar prenehal s pravilno nego dreves, se lahko davčna oprostitev na predlog sadjarskega inšpektorja ustavi. i Tajništvo za gospodarstvo. I OBJAVA Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane bo dne 22. marca 1955 razprodal na Javni dražbi razno staro pohištvo in razne druge predmete Iz inventarja MLO, dalje razne zaplenjene In najdene predmete, katerjji lastnika ni bilo mogoče ugotoviti. Javna dražba bo na dvorišču magistralnega poslopja s pričetkom ob 8. url. RAZPIS Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane razpisuje mesto pravnega referenta v pravnem odseku Tajništva s prakso ali brez nje. Prejemki: osnovna plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača. Prošnje z življenjepisom je vlagati v Tajništvu MLO — Kresija, soba št. 48-11. Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 1955. PREDLOG ODLOKA O STOPNJAH DOPOLNILNE DOHODNINE OD KMETIJSTVA IN OBČINSKE DOKLADE NA TEMELJNO DOHODNINO OD KMETIJSTVA ZA LETO 1955 , 1. člen Na ozemlju glavnega mesta Ljubljana se za leto 1955 poleg temeljne dohodnine od kmetijstva, ki znaša 6*/o od katastrskega dohodka, odmerja tudi dopolnilna dohodnina po progresivnih stopnjah: Kat. dohodek Stop. dopol. V dinarjih dohod. V č/o do 10.000 3 nad 10.000 do 20.000 3,5 nad 20.000 do 30.000 4 nad 30.000 do 40.000 5,5 nad 40.000 dof 50.000 7 nad 50.000 do 65.000 8 nad 65.000 do 80.000 11 nad 80.000 do 100.000 13 nad 100.000 do 125.000 15 nad 125.000 do 150.000 18 nad 150.000 do 175.000 21 nad 175.000 do 200.000 24 nad 200.000 do 225.000 27 nad 225.000 do 250.000 29 nad 250.000 do 300.000 32 nad 300.000 do 400.000 37 nad 400.000 do 500.000 42 nad 500.000 do 600.000 46 nad nad 6000.000 700.000 do 700.000 48 50 Osnove za odmero dohodnine se zaokrožijo pri zneskih do 100.00 din na polnih . 1000 din tako, da se zneski zaokrožijo na najbližjih celin 1000 din. Osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na polnih 5000 din tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na nižjih 5000 ozir. 10.000 din, zneski nad 2500 pa na višjih 5000 ozir. 10.000 din 2. člen Na ozemlju glavnega mesta Ljubljana se odmerja za leto 1955 na temeljno dohodnino od kmetijstva še občinska doklada v višini 100 °/e. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave, ko ga sprejme Mestni ljudski odbor, uporablja pa se od 1. januarja 1955. OLO Ljubljana-okolica Statistični podatki o delu Mestne plinarne v letu 1954 ' Proizvodnja plina v letu 1954 je v primerjavi z letom 1953 neznatno narasla, saj znaša porast 9008 m*. Od ostalih proizvodov Mestne plinarne je produkcija koksa na splošno padla, proizvodnja katrana pa je v neizpremenjenl količini. Vzrok manjši produkciji koksa zo surovine, katere dajejo zaradi svoje slabše kvalitete tudi manjšo količino koksa. Ko govorimo o kvalitet! in čistoči plina ugotavljamo, da ni zadovoljiva. Trditev, da Je temu kriva slaba predelava v plinarni, je neosnovana in vzroke najdemo le v neodgovarjajočih su- j sta Ljubljane: rovinah za obstoječe naprave plinarni. Dejstvo je namreč, da je sedaj v čistem plinu 5 do 10-krat več spojin žvepla, kakor je bilo to poprej. V preteklem letu se je prodajna cena plina dvakrat podražila. Prvič v mesecu marcu ln drugič v mesecu juliju, tako, da je prodajna cena 1 m* plina ob koncu leta bila 17 din za široko potrošnjo ter 40 din za Industrijo in obrt. Z naslednjo tabelo podajamo najvažnejše postavke, katere smo zasledovali v letu 1954. Vsi podatki se nanašajo Izključno na teritorij MLO glavnega me- “:f Zap. Pokazatelj St. Enota Količina 1. Skupaj plinskih priključkov štev. 1200 zgradb a) gospodinjstvo N 949 b) Industrija ln obrt „ 251 2. Povprečno letno število ff 3 354 odjemalcev f a) gospodinjstvo » 3 035 b) industrija in obrt „ 319 8. Celotna proizvodnja plina m1 2 491 560 4. Celoletna poraba plina m* 2 491 560 a) gospodinjstvo 1 083 775 b) industrija ln obrt „ 1 042 040 c) lastna poraba 29 916 r Stična v 6. volilni enoti, ki b®J* do v nedeljo, dne 27. marca 19® ' da jo potrdila naslednjo kand' dat uro: 1. Zupančič Franca Franc, m8' lo Hudo, 2. Škufca Ignaca Alojzij, Stranska vas ob Višnjici, .. 3. Jakoš Franca Franc, M® Hudo, / 4. Škufca Jožeta Stane, Str®11 ska vas ob Višnjici. Namestnik predsednik® okrajne volilne komi®*! Jože Podboj 1. r. o z»' RAZGLAS Na podlagi 61. člena zakon® spremembah ln dopolnitvah kona o volitvah ln odpoklicu °° bomlkov ljudskih odborov razglaša Okrajna volilna komisija ljana-okolica za nadomestne Hlve v Zbor proizvajalcev ° ljudskega odbora Ljubljana-® lica v 35. volilni enoti, ki " dne 30. marca 1955, da Je P0* dala naslednjo kandidaturo: . 1. Smolčič Ivana Ivan, B štev. 8, 2. Arh Antona Logatec št. 45, 3. Arhar Franca Logatec št. 24. Namestnik pred;.'-— Anton, Drago, edsednik® okrajne volilne kom -Jože Podboj h r- H Liutlrf dnevnik«, direktor Stane 8*.^, odgovorni urednik Ivo T®v Izdaja založništvo »