m THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. " — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 248. CHICAGO, ILL., TOREK, 24. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 24, 1929. LETNIK XXXVIII. ANGLEŠKA DELAVSKA STRANKA UŽIVA PRILJUBLJENOST PRI ANGLEŠKEM NARODU ZARADI SVOJIH USPEHOV. — NAMERAVA IZRABITI TO PRILJUBLJENOST IN RAZPISATI NOVE VOLITVE. London, Anglija. — Z ozi-rom na to, da je angleška delavska stranka, ki se nahaja zdaj na vladi, komaj ušla porazu pretekli teden pri glasovanju v spodnji zbornici o zakonu premogarskih bratskih organizacij, se splošno razmo-triva možnost, da bo prišlo kmalu do novih volitev. Kakor se domneva v krogih liberalne, kakor tudi konservativne stranke, namenoma išče delavska stranka poraza v parlamentu, da bi ji to dalo možnost, še pred novim letom razpisati nove volitve. Želi namreč izrabiti priljubljenost, ki jo uživa točasno pri angleškem narodu, in sicer vsled svojih uspehov, ki jih je nedavno dosegla. Prvi tak mogočen uspeh je dosegel zaklad-niški kancler Snowden na haa-ški reparacijski konferenci, ki je znal s svojo trmoglavostjo izviti za Anglijo največji del nemških reparacijskih plačil. Drugi uspeh, ki je visoko povzdignil delavsko stranko v očeh angleškega naroda, pa je bilo potovanje min. predsednika MacDonalda v Ameriko, kjer je v osebnih pogajanjih z -predsednikom Hooverjem začrtal smernice za bodočo raz-orožitveno konferenco. Opozicijonalne stranke priznavajo, da bi bile takojšnje volitve mnogo bolj ugodne za laborite, kakor pa volitve v aprilu, ki bi se morale vršitti, ako bi laboriti doživeli poraz v glasovanju glede proračuna. Da MacDonaldova vlada v resnici računa na takojšnje volitve, kaže neki članek v vladnem glasilu "Daily Herald", v katerem se izrecno povdarja, da delavska vlada ne bo več nadalje poslušala "neumnosti" Lloyda Georgea, ampak, da bo stopila pred narod, čimprej se bo nudila prilika, in si bo od njega pridobila potrebno večino glasov. Geslo laboritov za novo leto mora biti: "Priprava za nove volitve". -o- EKSPLOZIJA PORUŠILA HIŠO Chicago, 111. — V tvornici Hines Bros. Co. na 4023 So. Ashland Ave. je iz do zdaj še nepojasnjenega vzroka nastala v nekem velikem mešalnem' kotlu eksplozija, vsled katere se je porušilo celo trinadstrop-no poslopje. Poškodovani so bili pri tem trije delavci, četrti pa je bil najbrž podsut in og-njegasci so delali z mrzlično naglico, da ga po možnosti še najdejo pri življenju. KRASNA VARUHINJA OTROK Chicago, 111. — Mrs. M. Die-den je bila aretirana, ker je vodila na 1111 No. La Salle St. nekako privatno otroško zavetišče brez vsakega dovoljenja. Skrbela pa je za svoje male varovance tako, da je moralo biti vseh 29 otrok, ki so se nahajali pri njej, odpeljanih v bolnico, ker so bili težko bolni, in od teh jih je umrlo deset. FRANCIJA NAJ SI DOBI DIKTATORJA Po mnenju Mussolinija bo mogla Francija voditi uspešno zunanjo politiko le pod vodstvom diktatorja. —o— Pariz, Francija. — Pariškim političnim vodilnim krogom je malodane sapo vzel neki članek, ki je bil priobčen v listu "La Liberte" in podpisan po italijanskem diktatorju Musso-liniju. V tem članku, ki nosi naslov "Kako nalogo ima Tar-dieu po Mussolinijevi sodbi", je italijanski diktator s presenetljivo odki-itostjo izpovedal svoje mnenje glede francoske politike in itrig v njej. "Duce" se v članku sicer pohvalno izraža o francoskem min. predsedniku, Tardieuju in o njegovi energiji, vendar pa mu prerokuje, da ne bo kaj' prida dosegel, dokler ga bo od vseh strani zbadalo 12 francoskih strank. V Italiji, pravi nadalje, so imeli 15 strank, a so pozneje fašizmu na ljubo vrgli ta nesmisel med staro šaro. Tudi pogosta pre-memba vlade nima nobenega pomena, ker navadno itak vedno iste osebe pridejo nazaj na ista mesta. Zunanja politika vsake dežele, ki jo vlada parlament, je slaba, k^ijti zunanji minister ve, da lahko izgubi svoj sedež vsako minuto, in torej ne more ničesar s sigurnostjo skleniti, kar bi držalo. Resnih meddržavnih zadev in pogodb pa se ne more reševati in sklepati drugače, kakor le, ako imajo odgovorne glave trdno podlago pod seboj in dovolj časa. Z drugimi besedami to znači, da edino diktatorstvo lahko stoji na takem stališču in edino diktator ima možnost resnega dela. Ko so pokazali ta senzacijo-nelni članek francoskemu min. preds., je ta samo zmigal z rameni, češ, da je najbrž po-tvorjen in da ga ni Mussolini pisal. -o- VOJNA MED DVEMI VASMI Mexico City, Mehika. — Na obeh straneh je bilo več mrtvih-in število ranjenih, in vojaške čete so morale biti pozvane, da so razmirile prebivalstvo dveh vasi, ki ste se celo noč in pol dne nahajali v pravi bitki med seboj. Že nad leto dni si stoje vasi El Ocote in Snguilucan zaradi nekih zemljiških pravd v sovražnem stanju nasproti. Pretekli petek zvečer pa so moški prve vasi, oboroženi, napravili pravi napad na drugo vas. Ti pa so imeli svojo stalno stražo in tako so bili za napad pripravljeni. Vnela se je bitka, ki je trajala celo noč in še drugi dan do poldne in le s težavo je bilo mogoče vročekrvneže spraviti narazen. AMERIŠKI AEROPLAN, KI BO NAJVEČJI NA SVETU Na sliki vidimo načrt enega izmed štirih potniških aeroplanov, ki imajo po pogodbi biti koncem leta 1930 izročeni prometu. Ti velikani bodo preko peroti široki 262 čevljev, dolgi pa 138 čevljev, in bo vsak tehtal po 72 in pol ton. Za potnike, katerih bo lahko vozil po 160, bodo v perotih aeroplana prirejene udobne kabine, kakor na ladjah. Vsak izmed teh orjakov bo stal 2 milijona dolarjev. Kz Jugoslavije. VLADA RAZPUSTILA VSE DOSEDANJE MLADINSKE AT-LETNE ORGANIZACIJE TER USTANOVILA ENOTNO ORGANIZACIJO "SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE". — DRUGE RAZNE VESTI. POROTNIKI OPROSTILI ŠERIFE lOsem šerifov, ki so streljali na stavkarje v Marion, N. C., bilo od porote oproščenih. -O- Burnsville, N. C. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bilo oproščenih osem' šerifov okraja McDowell, ki so dne 2. oktobra v spopadih s štrajku-jočimi množicami pred neko bombažno delavnico streljali na stavkarje in jih šest ubili. Tistega dne ob 1. uri zjutraj je bil namreč nepričakovano proglašen štrajk in pred vhodom delavnice Marion Manufacturing Co. so se stavkarji zbrali in zabranjevali dostop v tovarno tistim uslužbencem, ki bi se ne nameravali pridružiti stavkarjem. Teh osem šerifov je bilo obtoženih, da so premišljeno streljali v to množico. V svoj zagovor so šerifi navedli, da je nekdo izmed množice oddal proti njim več strelov in £0 šele nato oni sami začeli streljati. Dobili so tudi priče, ki so potrdile to izjavo in na podlagi tega so bili oproščeni. Da se je prestavila sodnijska obravnava iz McDowell okraja semkaj, se je zgodilo na zahtevo države, in sicer zato, da se cela zadeva čimbolj oddalji od kraja, kjer so se godili nemiri in da se v miru lažje bolj trezno presoja celi položaj. VISEL NA REPU AEROPLANA 1500 ČEVLJEV VISOKO Camden, N. J. — Pilot D. Darby je naprosil par4 bližnjih farmarskih dečkov, ki so se slučajno nahajali na letališču, naj se obesijo za rep njegovega aeroplana, da ga s tem' vlečejo doli, dokler se ne bo stroj ogrel. Ko je bilo letalo v redu za odhod., je dal pilot dečkom znamenje, naj se odstranijo, in pognal letalo. Njegovega znamenja pa ni opazil W. Co-umbe in obsedel na repu. Enako pa tudi pilot ni vedel nič za KRIŽEM SVETAlSLABA PRE■ London, Anglija. — K a- ROKOVANJA kor se glasijo poročila, ki pri- 7 A I J03/J hajajo skozi Tokio, se je pred- £jf\ £j* S sedniku kitajske vlade, Čiang Kai-šeku, posrečilo "kupiti" mir od upornih generalov, in sicer na ta način, da je med nje izplačal znesek 12 milj. dolarjev. Chicago, 111. — Preteklo nedeljo je chicaška pošta delala v polnem obratu. To je prvi slučaj v chicaški zgodovini, da je pošta delala v nedeljo. Vzrok za to je bil, ker je zdaj naenkrat prišla velikanska množina božičnih paketov, ki so se zamudili vsled zadnjih sneženih viharjev. Moskva, Rusija. — Pre-teklo soboto je sovjetska Rusija praznovala 50. rojstni dan glavnega vodje komunistične stranke, Stalina. Na mnoge čestitke, ki jih je prejel, je razglasil običajno frazo "da bo še nadalje deloval v dobrobit vu skega in v razširjanje svetov nega komunizma." o-- 1000 ŽRTEV AVTOMOBILSKEGA MOLOHA Chicago, 111. — Smrtni slučaji, povzročeni vsled avtomobila v chicaškem Cook okraiu v tekočem letu, so v petek dosegli število 1000. Dasi je, premišljeno vzeto, število žrtev te moderne kuge, naravnost strašno,, vendar je letos za malo spoznanje nižje, kakor prejšnje leto, ko je bilo število tisoč doseženo na 13. decembra. Upajmo,da ne bodo avtomobili-sti v teh par dneh, kar jih imamo še tega leta, skušali nadomestiti "zamujeno" in dohiteti rekord prejšnjega leta. svojega potnika in je tako preletel z njim v višini 1500 čevljev razdaljo sedom milj. Ko je letalo pristalo na zemljo, je deček skočil s svojega, vse prej kakor udobnega sedeži. V bolnici so pozneje ugotovili, da se je pri tem skoku nekoliko pretresel, a drugega hudega se mu ni primerilo. Za visoke glave se prerokuje kaj črno leto. — Tudi finančne krize baje ne bodo izostale. Pariz, Francija. — Ako smemo verjeti znameniti evropski vedeževalki, Madame Fraya, ne bomo s 1. januarjem nastopili preveč rožnatega leta. Za to leto namreč prerokuje mnogo nesreč, zlasti pa precej črne čase za razne evropske visoke glave. Po njeni izjavi bo na nekega diktatorja izvršen napad in le za las bo manjkalo, da bo odnesel zdravo kožo. V svojih besedah ne prikriva preveč, da bo ta diktator Mussolini. Neki evropski vladar bo vržen s prestola. Dalje je zapisana smrt mnogim odličnim državnikom', med njimi se nahaja par Argentincev in dva ali trije Francozi. Na daljnjem vzhodu bo izbruhnila vojna, ki bo zelo po-gubonosno učinkovala na za-padno zemeljsko poloblo. Težka finančna kriza bo še tekom zime zavladala po celem svetu ,pod katero bo največ trpela Anglija. Da se glasijo prerokovanja za prihodnje leto tako slabo, da, najslabše, odkar je minula vojna, je po izjavi Madame Fraya vzrok ta, ker bomo stali pod vplivom planetov Merkurja in Saturna, ki povzročata le nesrečo in zlo. Bomo videli. Nam delavcem se pa očividno ni treba preveč bati, kajti, kjer nič ni, še celo vojska ne m-ore vzeti. — Berlin, Nemčija. — Vsled ostrega kritiziranja, katerega je vodil proti njemu pred vsem predsednik nemške državne banke Dr. Schacht, je bil nemški finančni minister, Hilfer-ding, končno prisiljen, da je odstopi). Zakon o ustanovitvi "Sokola Kraljevine Jugoslavije". Beograd, 4. dec. — Danes je bila ob pol 6. uri zvečer do pol 8. ure zvečer seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča. Seji so prisotvovali vsi gospodje ministri, izvzemši dr. Korošca in inž. Savkoviča, ki sta zaradi zdravljenja v inozemstvu. Na seji je predsednik ministrskega sveta general Živkovič seznanil gospode ministre z namero, da uveljavi zakon o u-stanovitvi "Sokola kraljevine Jugoslavije". Belgrad, 4. dec. — Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je danes sporočil ministrskemu svetu, da mu je Nj. V. kralj poslal to-le pismo : Gospod predsednik! Odobravajoč vašo krasno zamisel, da združite radi telesnega in moralnega vzgajanja vse zdrave sile mojega dragega naroda v viteško organizacijo "Sokola kraljevine Jugoslavije", sem s posebnim zadovoljstvom spi-ejel vaš predlog, da načeljuj "Sokolu kraljevine Jugoslavije" vsakokratni prestolonaslednik, radi česar vas pooblaščam, da vstavite v zakon o ustanovitvi "Sokola kraljevine Jugoslavije" posebno zakonsko določbo. 4. decembra 1929. Aleksander I. r. -o- Krvavo žegnanje. Sv. Urbana, 4. dec. — Ko so pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah obhajali žegnanje, je nastal med fanti prepir in pretep, ki je zahteval še smrtno žrtev. Na žegnanje so prišli fantje tudi iz sosednje fare Sv. Bol-fenka, iz vasi Trnovci, ki ima jo z andraševskimi fanti že sta re sporne račune. Po pozni maši so ^ndraševski fantje takoj navalili na Trnovčane. Po sestniški sin Franc Petrovič iz Gerlinc je bil posebno bojevit in za orožje si je odtrgal verigo voza najbližjega lecetaria ter z njo udaril Franca Kocmu-ta, posestniškega sina iz trnovske vasi po glavi. Trnovskih fantov je bilo več v družbi, niso se pa hoteli tepsti pred cerkvijo. Napadalcem so rekli, da se nočejo braniti na cerkvenem prostoru. Napadalci so jih začeli poditi od cerkve v grapo v smeri Pesnice. Ko so jih dohiteli še enkrat udaril Kocmuta z verigo po glavi. V svojo obrambo je ta potegnil revolver, zadel s strelom napadalca v trebuh, nakar sta se oba ranjenca zgrudila vsak na eno stran poti. Kocmuta, ki ni imel tako težkih poškodb po glavi, so tovariši spravili domov ter še isti dan prijavili ves dogodek orožnikom. Od strela ranjenemu Petroviču pa je podelil andraševski župnik poslednje olje in takoj so poslali po zdravnika od Sv. Trojice. Ta je odredil prevoz ranjenca v bolnico. Trgovec g. Tušek se je sam ponudil in takoj odpeljal ranjenega fanta v ptujsko bolnišnico. Tam so ranjenca takoj operirali. Revolverska krogla mu je obtičala v želodcu, nastalo pa je tudi močno notranje krvavi j en je, zaradi česar je pozneje nastopila tudi smrt. -o- Muslimani se vračajo v Jugoslavijo. V zadnjih dveh letih se je iz naše države'-izselilo v Turčijo mnogo muslimanov, zlasti iz Bosne, ker se je širila govorica, da dobe tamkaj brezplačna zemljišča in dober zaslužek. A kmalu so se te govorice izkazale za netočne. Dobili niso ne zemlje, pa tudi ne zaslužka. Zato se je kmalu pričelo živahno gibanje za po-vratek izseljencev v staro domovino. Številne rodbine so Nj. Veličanstvu kralju poslale prošnjo, naj jim dovoli, da se vrnejo v Bosno, in da se jim prepusti nekoliko državnega zemljišča v starem prebivališču. Dvorna pisarna je po kraljevem nalogu obvestila prosilce, da se jim dovoli povratek in prepusti tudi zaprošena zemlja. Ta kraljeva gesta je zelo navdušila ne le izseljence, marveč tudi domače prebivalstvo. --o- Nesreča ne počiva. V Gradcu pri Litiji je pomagala v neki družini sorodnica Ana Krapovš. Nekega popoldne je ribala tla. Za malico si je hotela odrezati kruha. Vzela je hlebec v eno roko, v drugo pa oster nož. Ostro rezilo pa je ob hlebcu spodrsnilo in se ji je z vso silo zadrlo v levo roko. Urez je bil usoden. Hipoma je bila vsa roka v krvi, prerezala pa si je tudi kito. — -o- Marko Trifkovič nevarno bolan. Belgrad, 6. dec. — Bivši predsednik Narodne ksupščine in bivši predsednik vlade, kakor tudi bivši minister in bivši narodni poslanec ter znani so-trudnik pokojnega Nikole Pa-šiča, g. Marko Trifkovič, je težko obolel. Pred nekaj dnevi ga je zadela kap. Njegovo stanje je kritično. Vendar izražajo zdravniki nado, da bo bolnik še ozdravel. K bolniku ne puščajo nikogar. -o- Smrtna kosa. — V ptujski bolnici je umrl Franc Petrovič, ki je bil ustreljen na žegnanju v fantovskem pretepu pri Sv. Andražu v SI. goricah. — Na Visočem blizu Tržiča je umrl radi nesreče s puško Janez Prnuš, dninar, doma iz Leš. — Na svojem domu Podčetrtkom na Štajerskem je umrl vpokojeni župnik jurklošterski č. g. Jurij Cvetko. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC / Torek, 24. decembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...........:.......................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .......................................$6.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 Za pol leta ZZZZZZZ-------- 3.00 For half a year ................................. 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 For three months ............................ 1./5 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list,—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Očetov glas V prav posebnih okoliščinah praznuje sv. Oče Pij GI. letos svoj zlati mašniški jubilej. V nedeljo, 1. decembra, je imel pred 40.000 verniki iz 68 rimskih župnij slovesno sv. mašo v baziliki sv. Petra, kjer ga je ob prihodu množica viharno pozdravljala s klici: "Živijo papež! živijo rimski škof!, živijo misijonski papež! Popoldan pa je v Vatkanu sprejel v avdijenco zastopnike župnijskih svetov in voditelje katoliških organizacij. Takoj po uvodnih besedah, ko je izrazil svoje veselje nad udanostjo vernega ljudstva, ki jo je množica pokazala pri dopoldanski službi božji, je prešel sv. oče na zadevo, ki mu je v tem' trenutku najbolj pri srcu. Spomnil je zastopnike na letošnji 11. februar, ko so bili prav tako zbrani krog njega v slovesni avdijen-ci. Tedaj jim je naznanil sklenitev lateranske pogodbe," največjega dela njegovega pontifikata. To je bil lep in vesel trenutek,, je rekel sv. Oče, kajti z veliko tolažbo in veseljem smo sklenili pogodbo, uverjeni, da bo v čast božjo in pravtako prepričani o lojalnosti drugega pogodbenika. "Danes pa je zopet prilika, a moramo takoj pristaviti, da kakor je bila ona prejšnja lepa in pozdravljena s klicem neizmerne radosti ne le Rima ampak vse Italije in vsega sveta, — ta druga prilika ni lepa. Ni treba o tem veliko govoriti, kajti, kdor dobro posluša, mu je treba malo besed." Nato pa je papež nadaljeval: "Vi sami ste videli in opazili, kako se v zadnjem času množe članki in publikacije, ki so pogosto dosegle vrhunec neokusnosti in ne-diskretnosti. Pri tem smo ugovarjali najostrejše, kar smo le mogli. Dobili smo odgovor, da oni članki niso bili avtorizirani. To jemljemo v vednost, obenem pa ugotavljamo, da se dotične objave nikdar niso grajale." S temi besedami je papež meril zlasti na znano publikacijo Missirolija: Date a Cesare. . . in nekaj drugih člankov, ki jih je objavil v "Corriere della Sera". Ves smisel Missirolijevega pisanja gre za tem, da Italija ni dolžna izpolniti lateranske pogodbe, saj v tistem smislu ne, kakor jo interpretira papež. Oči-vidno pa je Missiroli govoril v imenu vsega fašizma, ker se ved-io jasneje kaže, da fašizem ne mara in ne bo izpolnil slovesne lateranske pogodbe po duhu in črki. V svojem zagrizenem etatizmu ne priznava ob sebi nobene druge sile. Država je fašizmu bog. Cerkev naj mu služi le kot okrasek, le kot štafaža na njegovi zmagoslavni poti, kakor si jo je zamislil. Fašisti govore o nacionalizmu, proglašajo monopol na nacionalno idejo, polastili so se šolstva, si prilaščajo izključno pravico na iz venšolsko vzgojo, za katero so ustanovili "Balillo", ki je faši-stovska in obenem državne vzgojna organizacija. Istočasno pa plenijo katoličanom njihove prosvetne domove, razganjajo patronaže in sumničijo vse, ki niso ultrafašistični, za protina-rodne in protidržavne elemente. Tako je cerkev v Italiji kljub konkordatu sredi najbrutal-nejšega kulturnega boja. A ljudstvo naj tega ne ve. Treba ga je uspavati z raznimi nacionalnimi frazami. Dokler je moglo in smelo, je katoliško časopisje budilo v narodu katoliško zavest in opozarjalo na nevarnost. To je bilo fašizmu nepri-lično in pričel je pleniti in zatirati katoliško časopisje tako dolgo, da ni ostalo — ničesar več. Pa poslušajmo sv. očeta samega : "Veste, kako težko je postalo, da ne rečem nerrlogoče, da bi naši najbolj zmerni listi katoliške akcije in katoliškega življenja, — ki jih pišejo dobri ljudje, od katerih se res nihče ne more ničesar bati —, da bi govorili o papežu in branili njegove pravice in prerogative. Vi veste, kako težko je postalo le omenjati kakršnekoli izjave glede lateranskih pogodb v smislu papeževe razlage. Ta' dejstva pa povzročajo, da mora, če tisk, tiskan z materijelnimi- črkami, te naloge ne more več izvrševati, nastopiti tisk žive črke, to je vaše delovanje in vaše poslanstvo." Ko čitaino te besede, vstane naenkrat pred nami papež, kakor živi v tradicionalni veri in spoznanju krščanskega ljudstva. Dviga se v vsej svoji grandiozni veličastnosti kot poglavar sv. Cerkve in Kristusov namestnik na zemlji. — Pač je dobro premišljeno in do potanjkosti pretehtano, kar govori papež oficijelno pri podobnih nagovorih. Kaj bo posledica papeževega poziva? Da bo šla duhovščina na prižnice, da bo šla med ljudstvo in z živo besedo branila stvar sv. Cerkve. Fašizem bo nujno odgovoril s preganjanjem in kaj lahko se zgodi, da se prično v kratkem polniti ječe z duhovniki. Ali papež tega ni predvidel? Gotovo. Toda nobena stvar ni Cerkvi dražja, kot svoboda. Kadar steguje država roke po neodrekljivih pravih pravicah Cerkve, potem Cerkev ne more in ne sme molčati in če tudi gre radi tega v mučeni-štvo. Za svobodo vesti so mrli stoletja njeni najboljši sinovi in hčere in mro tudi danes. Toda če kje, si bo fašizem na Petrovi skali polomil zobe, kakor so si jih še vsi, ki so sovražno nastopili proti Cerkvi. Nekoliko ostrejše sape ne bodo nič škodovale Cerkvi v Italiji. Nasprotno. Bodo vsaj spregledali tisti italijanski katoličanki so se tudi nekam čisto zaverovali v fašizem in njegove ekscese opravičevali z nacionalnimi motivi. Temeljito so raztrgane tudi iluzije tistih, ki so upali, da jim konkordat prinese udobno in morda celo brezskrbno življenje. Da, vse to bi imela Cerkev, če se udinja fašizmu za deklo, česar pa nikdar storila ne bo. Katoličani vsega s7veta moramo biti svetemu Očetu za jasno in veliko besedo iz src hvaležni. Za svoj zlati mašniški jubilej si je v naših srcih postavil spomenik, vreden svetega spomina onih velikih papežev, ki so z besedo in krvjo branili Petrovo stolico. "Malo besed zadostuje tistemu, ki dobro posluša." II11 SLABE DELAVSKE RAZME- KAJ JE NOVEGA V FOREST RE V PUEBLO. Pueblo, Colo. Nekaj časa smo imeli toplo vreme, da smo se na solncu greli. Dolgo pa menda tako ne bo. V naši naselbini imamo mnogo bolnikov, kakor so to že drugi poročali. V Kervin bolnici se nahaja 7 naših rojakov to so Frank Slak, Louis Germ, Dominik Zakrajšek, Matija Novak, Louis Kerc, Louis Simonich in Rudy Princ. Dal Bog, da bi vsi kmalu okrevali in se vrnili h svojim. Zlasti rojak Slak, ki bo 26. dec. že leto dni odkar jo v bolnici. Delavske razmere so v Pue-bli jako slabe. Skoraj če nima človek dela si ga sedaj ne more dobiti, tudi če bi si ga hotel kupiti. Zato bi za sedaj ne svetoval nikomur v Pueblo hodit za delom. Morda bo kaj boljše prihodnje leto 1930. Dal Bog, da bi bilo. Božični prazniki se bližajo. Predno zaključim ta dopis želim vsem naročnikom in čitate-Ijem tega lista prav vesele božične pravnike in srečno zdravo Novo leto ! Jos. Berglez. CITY? Forest City, Pa. Cenjeni g. urednik: — Ker ravno pošiljam naročnino za list A. S, naj še malo sporočim, kake so kaj razmere pri nas. Iz Ara. Slovenca, kateri prinaša največ novic izmed vseh drugih listov vidim, da delavski razmere niso bogvekaj v nobeni naselbini. Vse jamra in se pritožuje čez slabe delavske razmere. Eni pravijo, da je temu vzrok polom na newyorški borzi, drugi zopet navajajo druge vzroke* Kaj je pravi vzrok bo gotovo v tem', da se dandanes dela hitro in s stroji, delo in delovni čas pa temu primerno ni razdeljen, zato kadar delajo hitro skladišča napolnijo, potem pa zopet za delavce brezdelje. Seveda za bogate magnate ni, ker ti nakopičeno blago po skladiščih naprej prodajajo in imajo stalne bogate dohodke, dočim delavci trpe pomankanje. Bog znaj, kedaj se bo tudi Vse to uredilo pošteno in pravično, da bo tudi delavec deležen od te zmehanizi-rane produkcije kake dobrote. Pri nas v majnah se dela se- daj malo bolje, ker je zima in se premog potrebuje. Ko pa tega ne bodo toliko potrebovali bomo pa zopet počivali. Tu-kajšna Northwest majna je te dni zopet otvorila obrat. Ta majna je bila zaprta nad dve leti in je to bilo, ko so isto zaprli občuten udarec za tukajš-ne majnarje, v kateri je delalo okrog 500 delavcev. Zdaj še niso vsi nazaj na delu. Govori se, da se bo zaposlile kakih 300 manjnarjev. Da bi le bilo to za stalno — ali Bog znaj, za kako dolgo bo. Ko o tem pišem pa ni rečeno s tem, da se tukaj lahko delo dobi. Nobenemu ne svetujem hoditi sem, kajti v Penn-sylvaniji in v tej okolici je več majnarje v, kakor pa dela. Druzih novic nimam' za poročati, zato končam in želim vsem dragim rojakom sirom A-merike in stare domovine vesel Božič in srečno Novo leto! Naročnik. ŠTEFANOVA PRIREDITEV NA ŠTEFAN DAN. Pittsburgh, Pa. Leto se pomiče h koncu. Še par dni in bo šlo v večnost, kakor jih že šlo tisoče pred njim. Pri nas v Pittsburghu se z delavskimi razmerami ne moremo pohvaliti. Nič nismo na boljšem, kakor smo bili preteklo- leto. Na društvenem polju pa dobro napredujemo v članstvu in finančno. Na Štefan dan dne 26. dec. bo tukajšne društvo sv. Štefana, št. 26, JSKJ. na svoj imen dan imelo v Slovenskem1 Domu na 57. cesti svoj letni banket v proslavo svoje 28 letnice obstanka. Začetek slavnosti se prične točno ob 7:80 zvečer Vstopnina je samo 50c. Za mladino so pripravljena posebna darila. Pridite Slovenci in Hrvati v obilnem številu z naselbine in vse okolice. Postrežba bo najboljša! J. S. B. Mrs. Agn. Krže $1, Mrs. Kat. Krvina $1, Mr. John Žužek 50c. Nabiralec: Mr. M. Spehar, 403 — 97. Ave., N. Duluth. Mrs. Mary Hegler $1.65, Mrs. Terezija Žitnik 50c, Mrs. R. Saflich 50c, Mrs. M. Stare 25c, Mrs. N. Šiškar 10c. Nabi-ralka: Mrs. Mary Hegler, Box 145, McKinley, Minn. Mr. Marko Bluth, 512 N. Broadway, Joliet, nabral $2, sam daroval $1, in Mrs. Šetina Mary $1. Vsem nabiralcem in darovalcem kličem: Bog plačaj stotero. Priporočam se nadaljnji naklonjenosti in beležim z pozdravom v Gospodu. Vesele praznike in srečno novo leto vsem skupaj. Hvaležni Vilibald Belec, Predstojnik usmil. bratov, Kandija — Novomesto. Mil? TO IN ONO. MEDVED RAZTRGAL DEČKA Te dni se je odigrala v nekem gozdu blizu madžarskega mesta Marosvasarhelyja strašna žaloigra. Kmet Aleksander Kibesti je šel s svojim sinkom v gozd sekat drva. Naenkrat se je pojavilo več medvedov in eden od njih je šel nad dečka, ki ga je pogumno udaril s sekiro. To je medveda še bolj razjarilo. Deček je začel bežati, ali medved ga je dohitel in vsega raztrgal. Oče, ki je opa zoval žalostno smrt svojega si na, ne da bi mu mogel pomagati, je dobil živčne napade in so ga morali prepeljati v u-mobolnico. ZAHVALA. Za poslane knjižice "Skoz ogenj in vodo" so v prid našim zavodom darovali sledeči. Mrs. K. Tomažich $1, Mr. in Mrs. P. Matesh $1.50, Mrs. M. Benich $1, Mrs. P. Sterk $1, Mrs. M. Perhaj $1, Mrs. K. MeVlved $1, Mrs. Kunst $1, Mrs. M. Vilkaks $1. Nabiralka: Mrs. K. Tomažich, Box 35, Walkerville, Mont. Mr. Jos Pekolj $5, Mr. Fr. Perovšek $2, Mrs. Ivana Ar-tach $1, Mr. Jos. Jordan $1, Mr. Frank Gosar $1, Mr. Ant. Trunkel 50c, Mr. John Medic 50c, Mr. John Gregorich 50c. Nabral: Mr. Frank Perovšek, R. 1, Willard, Wis. Mrs. Mary Spehar $1, Mrs. Mary Lušin $1, Mrs. Mary Šu-bich $1, Mr. Franca Menart 70c, Mrs. IIel. Anzich ,$1, Mrs. Kat." Brula 50c, Mrs. Mary Blatnik $1, Mrs. Sterle 50c, PAMETNI OROŽAR Pred nekoliko dnevi je prihi-tel v neko dunajsko policijsko stražnico 19-leten mladenič in povedal, da je bil pravkar u-strelil svojo zaročenko. Razlog: ljubosumnost. Kriminalni uradniki so našli v njegovem stanovanju mlado dekle, baš zaročenko, toda živo in poskočno kakor nikoli. Kaj se je bilo zgodilo ? Vročekrvni mladenič jo je res ustrelil — toda z navadno pištolo za strašenje psov in nadležnih ljudi. To pištolo mu je bil prodal neki orožar namesto zahtevane repetirne pištole, ker se mu je zdel mladi človek nekam sumljiv. Ta pa po strelu se niti' pogledal ni, kakšni so učinki, temveč je Stekel naravnost na policijo, da ne bi po nepotrebnem iskala "morilca". Moderna zaroka. — Je res, da si zaročena z menoj in še z dvema drugima? — In če bi bilo res, kaj zato? — Nič, samo mislil sem, da bi mogli v takem primeru mi •trije zložiti za tvoj zaročni prstan. Iz Lawndije. — Prijatelj S. se je te dni pogovarjal s prijateljem F. Pogovor se je sukal o novem listu in njegovih od-nošajev z lawndalskim stricem in tetko. F.: — "Pa kaj vraga pravi tetkin redahter, stric Janez, ko čita svobodne evangelije?" S.: — "Kaj hoče, čika in pljuje, tako pravi mali Vinček, ki tako le ob večerih pride med nas in nam pove, kaj socialisti kujejo zoper nas." F.: — "Ti, Vinček je pa kampeljc. Med Janezom in Francetom tako deviško nedolžno sedi, da bi človek mislil, da je to vogelni kamen stavbe naših rdečkarjev. Med Paulom in Andrejčkom pa tako tolče po prvih dveh, da se njima gotovo salamensko kolče, če je to res, da obiranje povzroča kolcanje onim, katere se obira in ogovarja." S.: — "Vinček je tak, kakor so vsi v Lawndiji. Kakor mu kaže, tako radi. Pejdi no, kaj ni bil tudi Andrejček pečen in kuhan med njimi, dokler mu je neslo? Ali ne veš kako je go-vorančil na svoji turi za rdeč-karje? Seveda, ker mu je pa sfalilo, da bi zasedel Jožetov stolček, je možiček pokazal roge in zdaj z njimi drega Janeza. Janez pa čika in pljuje, vmes kiha in rentači. Pa tudi Janez ni nič boljši, če bi mu kje bolje kazalo, I bet, da še danes presedla! Ali ni Kristan ravno tako naredil? Ali ga nisi slišal, kako je bentil za republiko, potem je postal pa sam kraljevaš in je zdaj tudi v taki službi. Pejd, no pejd, ti le socialistični voditeljčki vodijo slovenske delavce za nos in bedak je, kdor tega ne vidi! Reci kar hočeš, tako je pa nič drugače. Vse čvekanje o naprednosti in drugem je gola farbarija, pa nič drugega. Meni so se že davno odprle oči in me ne bodo več. . ." F.: *— "Ja, vidiš, jaz sem enakih misli. Vendar pa za zdaj moram naprej, moram še na društveno sejo. Z Bogom S. in do svidenja!" Tako sta Se razšla "F" in "S", ko sta spoznala, da sta oba enih in istih mislih o rdeč- karjih na Lawndale. — Pika. * * * Nič ne pomaga. — Milosti-va, otroci so strašno razposajeni. . — Seveda, ker ne znate ravnati z njimi. Pošljite jih k meni, da jim kaj zapojem, pa bodo pridni. — Nič ne bo pomagalo, mi-lostiva. S tem sem jim že sama grozila. lillllMIlillip * PODLISTEK * ILt___________________________________-i filllllllliillllllilKlllllllilHIlllllllllillllllllH Dr. Ožbolt llaunig: KAPELŠKI PUNT (Konec.) Bližalo se je povzdigovanje. Zvonček zazvoni, orgije utihnejo, vse kleči, v tajnost-nem občutku pričakuje vse najsvetejši del daritve. * 'i? Novomašnik se nakloni proti oltarju in dvigne oči proti D. M. Kako milo ga gleda, kako ljubeznivo, zdi se mu, kakor bi se nasmehljala in rekla: Vsa krivica je poravnana, odpuščeno je vse. In novomašniku se zasveti lice od veselja, hvaležnim srcem pogleda na čudo-tvorno podobo, poklekne, dvigne Najsvetejše ter ga pokaže vernikom, zatopljenim v skrivnostni trenutek nekryave daritve. Minula je slavnost. Ljudje so se vsuli iz možjega hrama, ostali so le tisti, ki so hoteli sprejeti novomašniški blagoslov. Dolgo še je to trajalo in videlo se je novomašniku, da je že utrujen. In temu tudi ni čuda, zakaj vedno, kadar je mislil, da ni nikogar več, je prišla še ta ali ona ženska, položila krajcar na nabrani kupček in prosila za blagoslov. Toda minulo je tudi to. V sprevodu so se podali vsi nazaj v trg in se vstavili v župnišču. Tako je želel župnik Prunner, da se mora v njegovih prostorih končati redka slavnost. Veselo je bilo razpoloženje pri slavnostnem obedu. Župnik Prunner je povabil tudi župana Vegla, Koceljna in druge trža-ne. Samo ob sebi je razumevno, da je bil navzoč tudi trški sodnik Hagen, katerega usoda je bila z današnjo slavnostjo v tesni zvezi. Vladalo je veselje, kakoršnega že dolgo ni bilo več. Med gosti je bil tudi Tomej, ki se je vrnil ravno pred pol letom iz vojske. Zgubil je' nogo v boju s Francozi, sedaj je prišel domu kot pohabljenec. Zvedel je v&e, kako se je godilo Anki. Bolestno je vzdih-nil in oči so mu postale rosne. Mislil je na mlada leta in na lepe sanje, toda vse je minulo, sedaj je star vojak, pohabljen, zapuščen. Stariši, ki so med tem umrli, so mu zapustili malo hišico. V tej je bival sedaj in si služil kruh s pletenjem jerbasov in izdelovanjem cokelj. Videl je Anko, govoril z njo prijazno, a vendar je fcutil, da je sedaj minulo, kar si je Tomej nekdaj tako srčno želel. Anka mu je od sedaj bila prijateljica, ki je skupno z Mojco skrbela kot sestra za Torrlejevo domačo udobnost. Na Ankino željo je bil tedaj vabljen tudi Tomej. Vedel je dosti povedati o bojih s Turki in Francozi. Njegovo pripovedovanje ni bilo bahato, temveč priprosto, resnično. Tako je minul le prehitro čas slavnostnega dne. Ne smemo pozabiti povedati, da je bil tudi birič Hudopisk deležen tega veselega dne. Povedal je marsikatero šaljivo, še več pa lagal, in pridno je zalival, da se ni posušilo grlo. Na ta večer se je zgodil čudež. Katra nič ni rekla, ko se je ^podtaknil na pragu, prišedši domu. Prinesel ji je pogače in steklenico vina, kar je dala duhovna mati za svojo prijateljico. Kapelčani so še dolgo govorili o tem dogodku in ta in Oni si je Želel, da bi tudi iz njegove hiše stopil sin pred oltar. Blagi župnik Prunner pa se ni dolgo veselil sreče svojega ljubljenca. Velike,skrbi, ki jih je imel v preteklih letih, so polagoma izpod-kopale tudi telesne moči sicer krepke narave. Dne IG. novembra 1809 je zaspal v starosti 70 let za vedno. Zupljani so pač spoznali, da so delali nekdaj veliko krivico župniku. Zato so storili vse, da bi to krivico poravnali. Župnik jim' je v svoji dobrosrčnosti odpustil. Da ga pa je celo ravnanje nekdaj hudo bolelo, kaže vsebina njegove oporoke, katero je spisal ravno ob času najhujših razbur- ljivih dogodkov, to je 1. oktobra 1787. Določil je, da se mora njegovo telo pokopati pri farni cerkvi na severni strani pred vhodom, da mora vsak, komur je bil rajni v življenju na poti, sedaj stopiti na njegovo truplo. Bogdan je bil vesten in vnet duhovnik; postal je kmalu župnik in vzel svojo mater k sebi. Tudi za Mojco je imel že preskrbljeno, a nenadoma je zbolela, in ni bilo več pomoči. Bogdan, ki je ravno prišel k smrtni postelji, ji je zatisnii za vedno oči. Tomej je ostal v svoji koči, ljudje so ga imeli radi, zakaj bil je pošten in vedel je tudi vedno kaj povedati iz svojega življenja Ce pa že ni ijnel opravka, pa je prišel k župniku Bogdanu, kjer je pomagal pri opravljanju gospodarskih poslov, in godilo se mu ni slabo, saj 4nka je skrbela vedno za kak boljši prigrizek. Dogodki zaradi odvzetja Marijinega kipa so se ljudstvu utisnili globoko v spomin. V poteku let se je sicer to in ono pozabilo, drugo zopet pripovedovalo drugače. Med ljudstvom se je nazadnje ustalila govorica, da je vse to povzročil ženeški f're-gar, ki je tudi dal odsekati po nekem kovaču kipu Device Marije levo roko, ker ni mogel dobiti prstana raz prst, ki ga je nosila Marija na ti roki. Cel dogodek o kapelškem puntu je podal neki narodni pevec v vezani besedi, ki pa je tu in tam malo okorna. Vsekako. pa je pesem zanimiva. Glasi se: Kaj si je svetni flegar zamislil, Marijo v Trnju ven potisnil, parijo v temnice djal, Vse table je dol pobral. l1 ^KfMiHt-' : Kar ta svetni flegar Mariji želi, To se njemu prigodi, Dol po štengah so ga vlekli, Skoraj do nagega so ga slekli. Ena deklica je najbolj srčna bila, Kar za vrat mu je skočila, Trdo ga je držala, Lase iz glave pipala. Dol do šterne so ga vlekli, Kmetom se že dosti zdi, Radi bi že videli, Da bi njim prišel v pesti. Pri šterni se je Skopni!« anpriflUcnil, Do Rotite j a ga je spremil, En rumen zlat za Ion dobil, Ker je njemu varuh bil. Ti kmetje so si zmislili, Mežnarja v cerkev so spodili, Da mora Marijo ocirati, In table nazaj pribijati. niHMi'Mi»iiiii;iTiiiiinuniiiiniMHTiiiinTininiiiiiiiumiuiuiiiiiiiiH»iiiiiiiiiiii;ii iniu'i'.mttitHtiHiTinrtuitiHiiiiiiiriitiiiiiiTiiiiiiniiiMiiinrminimTimnimMTmn j Tvoj nedeljski tovariš. | iiiiiiiimiiimuiiiiiuini iiuinujiuuiiu TEDENSKI KOLEDAR. 29 Nedelja — Pred novim letom. 30 Pondeljek — David. 31 Torek — Silvester 1 Sreda — Novo leto. Obrezovanje Gosp. 2 Četrtek — Makarij, pušč. 3 Petek — Genovefa. 4 Sobota — Tit. čudovito hitro množijo in uničujejo jačeca in ličinke mala-ričnih komarjev. Uradno se poroča o znatnem uspehu. -o- Zopet nesreča z granato. Blizu Sv. Lucije je zadel kmet Aleksander Kenda na svojem polju na granato, ki je eksplodirala in nesrečneža Kendo razmesarila. Rev. K. Zakrajšek: NEDELJA PO BOŽIČU. Sedi na desnici božji, molimo v apostolski veri o Jezusu. Te dni klečimo pri jaslicah in molimo svojega božjega Zve-ličarja v jaslicah kot revno dete, ki se je rodilo za nas;. Težko pot življenja, polnega trpljenja in muk in žrtev je pred njim. Toda to dete, ta Zveličar že sedi sedaj na desnici božji v nebesih pri nebeškem Očetu in je obnovil te dni svoj prihod na zemljo samo zato, da nas tako vnovič povabi za seboj na svojo pot trpljenja in žrtev za naše zveličanje. 1. Besede "sedi na desnici Boga Očeta" pomenijo, da je Kristus tudi kot človek poveličan nad vse stvarstvo in da je deležen moči in veličanstva božjega, da je tudi človeška grešna narava že pri Bogu spravljena in zmirjena. Bog je duh, zato nima ne desnice, ne levice, kakor človek. Te besede "vere" pomenijo samo, da ima Jezus najvišjo božjo oblast skupaj z Bogom Očetom, da ima tudi kot človek prednost pred vsemi drugimi stvarmi, tudi pred angelji, da je del Boga, ako smemo tako reči. Ako namreč kak kralj posadi koga na svoj tron na svojo desnico, to se pravi, da mu je dal prvo mesto za seboj, kajti desna stran je prva za sredino. 2. Ravno tako je tudi besedica "sedi" rabljena samo v podobi, ker duh ne more sedeti. Tudi ta besedica zato pome-lija samo, da je Kristus kot človek d#bil to čast za vedno, za vekomaj. Vse to je pa Kristus dobil kot plačilo za žrtve, katere je prinesel, kakor je sam lepo razložil učencema grede v Emavs: "Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v svojo čast?" Kot človek si je tudi on moral zaslužiti nebeško čast. Kot Bog in človek je pa mogel dobiti samo najvišjo čast, to je Božanstvo, da sedi na desnici Boga Očeta na vekomaj. * 3. Nek lovec je zašel v temnem gozdu. Dolgo je blodil, pa ni našel izhoda. Naenkrat začuje veselo petje nekega človeka. Zveseli se, da je prišel do živega človeka, ki mu bo lahko pokazal pot iz goščave. Toda kako se prestraši, ko najde na malem odprtem prostoru sredi gostega drevja na mahu ležati človeka, ki je bil ves'govo. Celo telo ga je bila samo ena velika strašna rana. Daleč na okoli je razširjal strašen smrad. Ves presenečen ga lovec vpraša: "Človek, kako moraš v takem strašnem stanju še prepevati? Ne vidiš, kakšen strašni revež si ?" "Da vidim in vem. RaVno za to sem pa tako vesel. Vidiš to steno telesa, ki me še loči od mojega Boga, kako je že vsa preluknjana in uničena. Prav kmalu bo moj duh prost in bo poletel k svojemu Bogu v večno slavo. O, veselim se že naprej tega slavnostnega sprejema v nebesih." Prav tako moramo tudi mi misliti. Sv. Pavel je tudi za-klical: "Želim biti že razrešen tega telesa in biti s Kristusom." Kaj je v^e na svetu, kakor sama prevara, sama goljufija! Kaj je drugega naše življenje, kakor samo trpljenje! Toda to telo, to trpljenje je pa sama priprava na večno slavje, ki nas čaka pri Bogu. Polni srčnega hrepenenja se,moramo ozirati tudi mi proti nebu in težko čakati trenutka, ko se bomo za vekomaj združili z Jezusom, ko bomo tudi mi posajeni na desnico svojega Zveličarja in tam z njim kraljevati celo večnost. Imamo mi tako vero? Imamo mi tako prepričanje? O, ko bi ga imeli, kako vse drugačno, koliko srečneje bi bilo naše življenje! Kako srečna bi bila pa šele naša smrt! Amen. IZ NEODREŠENIH KRAJEV IZ DOMOVINE. Smrtna kosa. — V Ljubljani sta umrla 73 let stara Elizabeta Kotar in železniški uradnik Franc Ple- • ško. — V Št. Vidu nad Ljubljano je smrt pobrala posestnika Janeza Slapničarja. — V Zg. Brniku je umrl nagle smrti Janez Kmetič. — Pri Brežicah na svojem gradu je umrl 82 let stari Karl Lebitsch. — V Brestovcu je preminul vsled zastrupljenja krvi 70 let stari Simon Nerat. — V Kranju je umrla gdč. Ivanka Pagon. -o-- Huda nesreča v Vevčah. Pri adaptacijskih delih vevške papirnice je bil med drugimi že dalje časa zaposlen tudi delavec 451etni Anton Korošec, stanujoč v Zg. Kašlju. Korošec je imel 28. nov. opravka na visoki strehi, kjer pa mu je nenadoma spodrsnilo. Korošec je omahnil in se skušal ujeti, kar pa se mu ni posrečilo. — Ostali delavci so preplašeni pričakovali grozne nesreče, ki se je ^prihodnji trenutek res zgodila. Nesrečni zidar je o-mahnil čez žleb in zgrmel v globino. Priletel je na tla naravnost na glavo. Obležal je s hudimi poškodbami in prebito lobanjo nezavesten. -o-- Skočil z vlaka ter mrtev obležal. Redov Ibrahim Hmjič, ki je služil pri vojakih v Caribrodu, je šel te dni na dopust k svojim staršem v Maglaj. Utrujen od dolge vožnje je najbrže zaspal in se tako vozil mimo Ma-glaja naprej. Šele v Zenici je opazil, da je pustil za seboj svoj rodni kraj, zato je naglo skočil z vlaka. Pri tem pa je tako nesrečno treščil v signalni drog, da si je razbil glavo. Ostal je na mestu mrtev. -o- Tudi moški, ki v samskem življenju niso mogli do napredka in sedaj kot oženj eni napredujejo, gre njih napredek ne njim, ampak na račun njih žena. ZDRAVSTVO. RAK — INFEKCIJSKA BOLEZEN ? Dolgo že traja spor o raku. Skoro ne mine dan, da se ne bi pojavila o tej zagonetni bolezni kakšna nova teorija. Obnavljajo se pa tudi stara nazira-nja, ki so jih pred nekaj leti zavrgli. Odkod to velikansko zanimanje za raka? Statistike zadnjih let velijo, da je postal rak pravcata ljudska epidemija. Zavzel je obseg nekdanje tuberkuloze, ki v nasprotju z rakom pojema. Kaj pa je pravi vzrok raka? P tem si.zdravniške kapacitete še danes niso popolnoma na jasnem. Svoje pristaše ima teorija o podedljivosti, nemalo je tudi privržencev nazira-nja o ral^u kot infekcijski bolezni. So pa tudi zdravniki, ki pripisujejo neverjeten raz-razmah raka izpremenjeni prehrani med svetovno vojno. Nemški profesor dr. E Fronz skuša pojasniti zamotani problem raka v seriji člankov, ki so izšli v dunajskem medicinskem vestniku "W. M, W o c h e n s c h r if t". Fronz je pristaš teorije o prenosljivosti raka. Pravi, da ie rak infekcijska bolezen kroničnega značaja. Zato se je treba oborožiti zoper njega na zunaj in znotraj. Treba je strogo nadzorovati zavživanje hrane, zmanjšati prispevke ogljikovih hidratov, zlasti sladkorja, povečati pa doze beljakovin. Posebej naglasa prof. Fronz pomen zauživanja vranice in jeter. Vse to lahko reši bolnika, če je bila postavljena diagnoza bolezni o pravem času. Profesor izvaja: Ko se je začela v svetovni vojni močno širiti j etika, so morali v bolnicah odrediti posebne oddelke za tuberkulozne bolnike. Začeli so jih hraniti z mesnimi konservami iz Amerike in kaj se je pokazalo? Rak se je širil, tako rapidno, da so morali tuberkulozne bolnike z malimi izjemami poveriti strokovnjakom za raka. Fronz navaja še drugi primer. V nekem belgijskem premogovniku ni bilo delavca brez pljučnega raka. Kdor je prišel tja, je zapadel bolezni z imperativno neizprosnostjo. Sosedni premogovnik v sličnem geografskem, klimatskem in obrtnem položaju pa je bil popolnoma prost raka. Nadaljnji dokaz, da mora biti rak infekcijska bolezen, nudi profesorju dejstvo, da pobere rak silno mnogo žrtev med zdravniki, ki ga zdravijo. Zapade mu mnogo internistov, kirurgov in patologov. Zdaj pa k glavnemu vprašanju: kdo je povzročitelj raka? Ta odgovor je težko definirati, veli zdravnik, a izven dvoma je, da mora biti posredovalec bolezni nekaj živega, kar se razplojuje. Dokazano je, da se rak loteva celic, če so te dovolj odporne, mu ne podležejo, v nasprotnem primeru je po njih. Tam, kjer je življenjska sila celic omajana, bodisi vsled bolezenskih procesov ali vsled starosti, najde rak najugodnejša tla. Tu nam postane umljivo, zakaj napada rak osebe šele okrog štiridesetega leta, oziroma po štiridesetem letu. Najprej se pomnožijo zrnca celic, potem se začne njih razmnoževanje, končno se nakopičijo embrio-nalne celice. Rak je tu. Tudi če se zdravniku posreči, da odstrani prvotno ognjišče, nevarnost s tem še ni premagana. Kajti pojavijo se — kakor jih imenuje prof. Fronz— podružnice raka na drugih mestih. Poglavje o raku j& torej zelo komplicirano, njegove zdravljenje p^ silno težko. Kaj nam je storiti, da se o-čuvamo te morilke človeštva? Fronz priporoča naslednje: odstranjevati ovire prezgodnjega staranja, čuvati se zlasti pred vnetji, zmernost v jedi in 'pijači, zmernost v spolnem življenju. Kjer pa je bolezen nastopila, je pa treba takoj seči po radiju in Rontge-novih žarkih. Naročite! Širite! GLASNIK SRCA JEZUSOVEGA. Vi pošljete enkrat 50c, on .Vas bo zato vse leto iz domovine vsak mesec obiskal in Vam preskrbel marsikako koristno in prijetno urico: navajal in u-trjeval Vas bo v pobožnosti Srca Jezusovega, ki Vam bo vir mnogega blagoslova; pripovedoval Vam bo lepih zgledov; slikal Vam bo prezanimivo življenje in delovanje našega velikega rodoljuba, škofa A- M. Slomška; popisoval Vam bo ne ■ nadno spreobrnjenje in junaško trpljenje pogana Mahade-ve in njegove žene iz indijskega misijona; razveseljeval Vas bo z izbranimi in številnimi slikami ; obdaroval Vas bo za novo leto s krasno sliko Kristusa Kralja v bakrotisku in na trdem papirju; itd. Naročite in plačajte po več izvodov skupaj, če mogoče! ....Uprava Glasnika Srca Jezusovega, Ljubljana,- Zrinjskega c. 9, Jugoslavija. POZIGAL, DA JE LAHKO TROBIL V Hangu, malem mestecu v okrožju Feber na Ogrskem, so se zadnje čase zelo množili požari. Prebivalci so bili uverje-ni, da jih podtika zločinska roka. Oblasti so začele raziskovati in prišle do neverjetnih zaključkov. Ugotovile so, da je zažigal poslopja gasilski trobentač sosednjega mesta Acs, ki je priznal, da je zanj največji užitek na svetu, če more trobiti v svojo gasilsko trobento požarni alarm. Mladeniča so poslali v opazovalnico. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o glasi! RAČUNE za luč, plin in vodo lahko pla-v čate vsak čas v uradu "Amer. Slovenca". Tu si lahko kupite tudi "American Express Money Orders" za Ameriko in stari kraj. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1929. Predsednik, Anton Škull, 1099 E 71st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E 64th St. Zapisnikar, John Skrabec. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: John Znidarsic, Stan ley Zupan, Jos. Germ. Zastayonosa, John Modic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. OBJAVA. The case of Joseph Drasler vs. Frank Trampush which was originally tried before a Justice of Peace and which was won by Jos. Drasler, the plaintiff and appealed by the defendant was dismissed by Judge Forby on November 26, 1929 on motion of the plaintiff attorney. The reason for this was, that, I, Jos. Drasler had brought this case up for the purpose of having a court of Justice decide as to who was right and for no other reason. Joseph Drasler. * * Slučaj Joseph Drašler vs. Fr. Trampush, ki je bil obravnavan pred mirovnim sodnikom in bil dobljen po Joseph Draš-lerju, tožitelju in apeliran po obtožencu je bil odpuščen po sodniku Forby dne 26. novembra 1929 na predlog tožitelje-vega pravnega zastopnika. Vzrok za to je bil, da jaz Joseph Drašler, sem prinesel ta slučaj naprej z namenom, da naj sodišče odloči, kdo ima prav, ne pa radi kakega drugega vzroka. Joseph Drašler. Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem rojakom, znancem in prijateljem. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam v bodoče. GEORGE K O T Z E SLOVENSKI KONTRAKTOR in STAVBENIK 794 National Ave. Tel. Orchard 9205 Milwaukee, Wis. Radi malenkosti obsojeni kakor veliki zločinci. Poročali smo že, da so 17. pr. m. otroci blizu Vipave baje naščuvali psa proti trem italijanskim vojakom, ki so nato potegnili bajonete, da se bodo branili. Na krik so prihiteli domačini s palicami in so baje grozili vojakom. Orožniki so jih aretirali. Odpeljani so bili takoj v Gorico in čez par dni postavljeni p„red sodnike. Obsojeni so bili: Ivan Čermelj na 8 mesecev in 25 dni zapora ter na 300 lir globe, Ivan Ambro-žič na 3 mesece zapora in 150 lir globe, Josip Premrl in Josip Čermelj vsak na 3 mesece in 15 dni zapora ter 150 lir globe, Fran in Alojzij Ambrožič vsak na 4 mesece zapora in 175 lir globe, Maksililjan Kopaj, Miroslav Poljšak in Josip Sever vsak na 15 dni zapora. Oproščeni sta bili Albina Čermelj in Karolina Ambrožič. lir. Temeljni kamen je bil položen pred nekaj dntevi. Navzoč je. bil tudi Borletti, ki je dobil diplomo reškega častnega meščanstva. Preden je odšel, je izročil občinskemu načelniku za mestne reveže 50.-000 lir. V spomin "junnaku"?. . • Na Reki zgradijo votivno cerkev, v kateri shranijo kosti onih, ki so padli v boju za priključitev Reke k Italiji. Gradbo cerkve' je omogočil senator Borletti, velik prijatelj I)' An-nunzija in njegov soborec za Reko. Daroval je za votivno cerkev na Kozali pol milijona Kaj koristi Italiji Trst? V razpravljanju o izpre membah pri Cosulichevi družbi je "Piccolo" vztrepetal z vprašanjem, kaj bo s Tržaškim Lloydom ? . Odprto je ostalo vprašanje glede revizije kon-trakta za subvencije Tržaškemu Lloydu. "Lloyd Triestino" predstavlja italijansko ekspan-zijsko silo na Vzhodu. Zato m>ora -imeti sredstva, da obnovi svoje ladje in se ojači, da ne izgubi pridobljenih pozicij, vrednih ekspanzijskega programa fašistične Italije. Kaj bo, sledi iz znane Ducejeve izjave, da se mora Trst primakniti k italijanski nacionalni e-konomiji. -o- Slučaji malarije se zmanjšujejo. V južn^Istri je bila malarija v povojnem času strahovito razširjena. Zadnja leta je poslala zdravstvena oblast v boj proti malariji neke male ribice, prinesene iz Španije, ki s« Naznanilo in zahvala. Z globoko žalostjo in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical v večnost našo ljubljeno mater p v*vi r* i* v rrancisko rauiic, (ROJ. KOSERNIK) dne 1.0. decembra 1929. po mučni bolezni pljučnici, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojna mati je bila rojena leta 1884. na Viru, fara Dob pri Domžalah. V Ameriki je bivala več let v New Yorku in zadnje dve leti pa v Chicagi. Tem potom izrekamo vsem prijateljem (cam), znancem CJtam), kateri so obiskavali našo pokojno mater za časa njene bolezni in ko se je nahajala na mrtvaškem odru v dnevih žalosti. Najprvo bodi izročena prisrčna zahvala preč. g. župniku Father Murnu pri sv. Štefanu v Chicagi, za obiske v bolezni in podelenje sv. zakramentov, kakor tudi ostalim čč. g. pri sv. Štefanu. Iskrena hvala tudi čč. oo. Frančiškanom v Lemontu, na katerih pokopališču je pogojna pokopana. H\^la njim za vse priprave in drugo pri pogrebu. Konečno hvala vsem, ki so prihajali pokojno kropit, ji polagali v .zadnji spomin cvetlice in vence in za vse, karkoli je kdo storil za čaša bolezni ali ob čatu smrti. Najlepše zahvaljeni tudi vsi, oni. ki so se udeležili pogreba. Zahvala tudi pogrebniku g. Frank Palaczu, za vestno oskrbo pogreba in vse,vkar je storil, da se je pogreb izvršil tako kakor se ie- i Pokojna zapušča enega brata v New Yorku Antona Koserni-fea in enega brata v stari domovini. V Chicagi pa tri ostale žalujoče otroke Jennie Paulič, stara 16 let, Frank Paulič, star 10 let in Henrf Paulič, star 3 leta Draga mati, spavai in počivaj v miru, dokler ne snidemo gori nad zvezdami, kakor nam sveti Križ govori. Spominjali se Te bomo v molitvah draga mati! Žalujoči ostali: JENNIE, hčer, FRANK m HENRY, sinova. Chicago, 11!.. dne 20. dec. llJ29, ' Ako hočete biti v svoji Kisi brivec, kupite si "Barbers Clippers", enakega kakor ga rabijo v BR1VNICI. Podpišite in pošlite $2.63 in poslali vam bodemo "Barbers Clipper", poštnina plačana. Ime ............................................................ Naslov ...................................................... Mesto ........................................................ ' Naš naslov Eichholzer & Co., Inc. FOREST, CITY, PA. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica. Helena Mally, 1105 E< 63rd St. Podpredsednica: Autonia Zupan. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E 74th St. Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 7lst St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan. ti. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-sič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. fames Seliškar m Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari dvorani šole sv- Vida. Asesment se pobira na seji samo od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. STENSKI KOLEDAR AMER SLOVENCA' ZA 1930 JE GOTOV! Vsi naročniki "Amer. Slovenca" ga dobe brezplačno. Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom posamezno po pošti 15c za Ameriko, Kanado in stari kraj. Kdor naroči 10 komadov ali več, jih plača samo po 10c. — Priporočamo tajnikom in tajnicam društev Z.S.Z., D.S.D. in S.Ž.Z. itd., da jih naroče skupno za člane. v V večje naselbine, kjer imamo naše zastopnike, jih bomo poslali za vse naročnike na zastopnike. Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom-(cam) kolikor mogoče s tem, da gredo sami po koledar h zastopniku (ci). Kjer nimamo zastopnikov, tja bomo poslali koledarje posamezno po pošti. Isto v stari kraj in Kanado. \ Uprava A. S. Illingtoii Studio JOHN F. GLOMB, Prop. - FOTOGRAFSKI ZAVOD - 2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo ea naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času aelitve. Pokličit. Telefon: ROOSEVELT «221. Louis Stritar, 20li W. 21»t Platte, Chicago. Ill Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 24. decembra 1929. • OOOOOOOOOOOOO i lOOOOOOOOOOOOO < I OOOOOOOOOOOOO I OOOOOOOOOOOOO I OOOOOOOOOOOOO ( > OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO { OOOOOOOOOOOOO ( < OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO ( P OOOOOOOOOOOOO ( . ooooooooooooo ( OOOOOOOOOOOOO < I OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO« • OOOOOOOOOOOOO < T. C. Bridge*: Na pomoč ROMAN. mwmmwwwwwwwooooooooooooc, 1 KKKHKKKKXKMXH . OOOOOOOOOOOOOI. 1 OOOOOOOOOOOOOI. 1 OOOOOOOOOOOOOI , 1 OOOOOOOOOOOOO, 1 OOOOOOOOOOOOO J 'OOOOOOOOOOOOO 'OOOOOOOOOOOOOI 1 OOOOOOOOOOOOO 1 OOOOOOOOOOOOO 1 ooooooooooooo< j Alan se zasmeje: "Saj sem vedel, kje te čevelj žuli. Stopi z menoj!" Jim se je zelo razveselil, ko je videl, da je že naprej uganil, kako je Alan postopal in da je svoj radio natančno tako uredil, kakor si je bil on sam zamislil. Pa ni imel kaj prida časa, da bi si ga natančneje ogledal, kajti profesor je potreboval Alana, da mu razkaže mesto. Dan je hitro minil in pri večerji je Alan naznanil, da je vreme kakor zanalašč za njegov napad: "Do desetih pa boste stražili vi drugi, kajti Juan in jaz bova zaposlena pri aeropla-nu." "Pravim, lahko se zanesete na nas," reče Andy. "Takoj odidemo." Trije fantje in Andy so odšli skupaj. Lahna meglica je zakrivala zvezde, zato je bilo jako temno. Vkljub temu pa so hodili previdno, dokler niso prišli pod zavetje previsne stene, kajti dobro so vedeli, da gori na vrhu prežijo Bakairi, ki bodo ob najrahlejšem šumu začeli valiti skale preko roba. "Preveč je mirno," pravi Sam." "Kaj hočeš s tem reči, bratec ?" "Da nekaj snujejo. To je že Alan sinoči rekel in jaz že kar slutim, da bo res tako." Jim se ni smejal. Sčasoma je začel Samove napovedi ceniti. Še preden pa mu je prišlo na misel, kaj naj reče, zadoni strel, za njim pa cela salva. "Andy strelja!" krikne Jim. "Hitiva k njemu, Sam!" Jim pa ga ujame za roko. "Stoj, Jim! Saj se morda tudi na tem koncu pripravljajo! Stražiti morava na svojem koncu." "Ampak tam jih mora biti vse polno!" ugovarja Jim. "Morda jih bo tudi na najini strani vse polno!" odvrne Sam. "Tristo mačkov! Eden je že tu!" Brž potegne pištolo in ustreli v neko senco, ki je bingljala nad njima. Takoj nato pa straža Hulov nekoliko dalje na vzhodu zažene krik, da je šlo kar skozi ušesa. "Ali ti nisem' pravil?" reče Sam srdito. "Kakih sto se jih naenkrat spušča preko stene!" Komaj to izgovori, že skoči velik, kosmat Bakair na tla, da je votlo zabobnelo, in samo jard je manjkalo, pa bi bil priletel na Jima. 74. Ogromna premoč. Toda Samova gibčnost je Jima rešila. Zapodil se je namreč Indijancu pod noge ga prekucnil in ga s toliko silo treščil ob tla, da se je onesvetil. Zdaj pa zabingljajo po vsej dolgi steni na vse strani vrvi, in postalo je vsakomur jasno, da se pripravljajo divjaki na odločilen boj, da dolino napadejo in zasedejo. "Ne bomo jim' mogli ubraniti," reče Sam v skrbeh. "Njihova premoč je le prevelika." "Saj bo prišla pomoč," mu /pove Jim. "Pripravljenih je še petdeset Hulov." "Tudi pet sto jih nič ne opravi, ako pridejo Bakairi v dolimo!" odgovori Sam. "Zdaj mora nastopiti aeroplan! Samo s tem se jih iz-nebimo, če jih oplašilo. Jim, steči v mesto in reci Alanu, naj takoj vzleti. Aeroplan je na tempelskem trgu." "Tebe naj pa samega pustim ?" se upira Jim. "Vztrajal bom," pravi Sam živahno. "Saj bi šel sam, pa ti tečeš bolje nego jaz." Jim je strašno nerad zapustil Sama, vendar pa je videl, da je to še najboljše, kar more storiti. Obrne se torej in steče kot zajec. Ko je pridirjal na trg, je najprej zagledal aeropla-nova žarometa. "Alan! Alan!" sopihaje sporoča. "Glavni naskok se je že začel! Bakairi plezajo preko stene kar v trumah! Vzleteti moraš nemudoma!" "Nemogoče!" ga zavrne Alan. "Eno kolo pušča in ga popravljava. Še dvajset minut ali pol ure ne bova gotova." "Torej nas bodo pomandrali.J' reče Jim bridko in že hoče steči nazaj, ko ga Alan prestreže in mu odločno reče: "Samo ena stvar nas more rešiti: da pokličemo Gadsdena in njegove ljudi." "Gadsdena!" se začudi Jim. "Da. Gotovo se bo rad boril in morda bodo njegove puške potegnile vago na našo stran. Tale mož bo skočil kllaku po ključ od tem-pla." Brž reče nekaj besedi Hulu, ki mu je pomagal, in mož kar skokoma odhiti. "Jim, povabi in vodi Gadsdena ti! Jaz se niti za trenutek ne morem odtrgati," reče A-lan in se brž spet obrne h kolesu, kjer je Juan delal z obupno naglico. Jim ni čakal več ko dve ali tri minute pa zdelo se mu je, da je pretekla cela ura. Ves ta čas pa so pokale puške pod vznožjem stene in Jim je vedel, da si prizadevajo Sam in Greg in Andy, kako bi napadalce vrgli nazaj. Tu pa se posveti neka luč in priteče Ilak. Samo nekaj odsekanih besed mu reče Alan in starček brž pokima ter zdirja proti templu. Dva njegovih mož pa stečeta po Gadsdenove puške. Vrata se odpro in Jim plane po hodniku. Samo nekaj hipov pa je stal v Gadsdenovi celici. Gadsden je slišal streljanje in mu ni bilo treba ničesar pojasnjevati. "Hočeš reči naj grem v boj, kajne? Ali right! Pomagal bom«. Ne bom sedaj mešetaril, vendar pa toliko rečem : če pridemo iz boja živi, pričakujem svobode! "Ta "če" je pa velik!" odgovori Jim, ko skupaj z velikim možem dirjata venkaj. "Po vsej dolgi steni visijo preko roba vrvi kakor pajkove mreže in Bakairi plezajo kar v trumah v dolino." (Dalje prih.) GOSPODIN FRANJO je zanimiva iz življenja zajeta povest. Je to povest, ki kaže kake razmere so vladale v Bosni in Hercegovini za časa austrijske okupacije. Ta povest zanima vsakega Slovana, da ji sledi z napetostjo. Poleg romantike, ki se lepo vije skozi vso povest stoje ob strani kakor kantoni slike germanske in madžarske politične ambicije, ki je zatirala, zapirala, obešala in treljala Slovane v Bosni in Hercegovini samo zato, ker so hoteli ohraniti na sebi slovanski značaj. Povest "Gospodin Franjo" je bila za časa Au stri je prepovedana knjiga, kakor hitro je prišla na svetlo. Resnica je pač bodla v oči one, ki so jo gazili in tlačili. POVEST GOSPODIN FRANJO začne izhajati v "Amerikanskem Slovencu", z novim letom dne 1. januarja 1930. Svetujemo vsem, da to povest čita-jo od kraja, kajti zasluži, da jo čita ne le vsak Slovenec, ampak vsak Slovan. Prijatelji lista "Amerikanski Slovenec" naj blagovolijo, opozoriti svoje somišljenike na to zanimivo povest, da si naročijo list pravočasno in čitajo povest od kraja. CHICAŠKE NAROČNIKE "AMER. SLOVENCA" vabimo, da pridejo po stenski koledar, ko se mudijo v naši bližini. "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ga! NAZNANILO Sprejeli smo KNJIGE Mohorjeve družbe ZA LETO 1930. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega naroda, Dr. J. Mal. Grče, povest. Življenje svetnikov 6. zv. Cena peterim knjigam s poštnino vred $1.25 Imamo v zalogi tudi veliko pratiko, cena 20c. KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. DVE NAJNOVEJŠI PLOŠČI 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c Narodne pesmi, pojejo trije operni pevci s spremljavo orkestra. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo...,75c Na tej plošči moški kvartet Adrije posebno dobro zapoje in pogovori so zelo živahni. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25080-OberštajerU Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c 25081-Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082-Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083-Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084-Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-Se kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. , Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet .........-..........................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092-F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094-F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..............,...75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c 25101-F—Bleški valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105-F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 125107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ....................,.......75c I 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"— 75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Je3t pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah» Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrij;^-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet .................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj. 75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. . Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plazmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCfOOOOOOO PISANO POLJE oooooooooooo s j. M. Trunk sooooooooooo Pri drugih tako, pri sebi pa tako. Materialistični moralisti, ko govorijo o moralnih delih, radi brcnejo kakega kristjana, češ, radi nebeškega rajanja je za kako dobro, delo, ali radi peklenskega ognja se skuša ogibati slabega, ker se pač boji, ima strah, in ne pozabijo pri tem še poudariti, da je to in kaj takega gola lumparija . . . Sami se pa mogočno potrkajo na prsa in zatrobijo: nam, ma-terialistom, ateistom ni niti za kako plačilo, niti se ne bojimc kake kazni, ko ne verujemo ne na rajanje, ne na praženje . . ., mi, mi delamo dobro radi dobrega, nesebično in ne delamo hudega radi hudega, mi smo čisti, moralni,, etični, drugi pa precejšnji lumpi. Niti za kako priznanje nam ni, še manj za kako slavo, za poplačilo — no — se pač sprejme . . ., vse drugo pa nam je dim, luft .... "wisps of smoke they call glory", kakor je zapisal—Cle-menceau sam. Etika radi etike, morala radi morale, dobro radi dobrega, za to nam je, nam materialistom, vi kristjanje pa cedite sline po nebesih in !hde-( petate z zobmi pred peklom, vi ste lumpje in mevže. He, he. Pa je umrl neki materialist, in objavljeno je bilo, kakšno otročje veselje je imel, da so mu z rezolucijo izrekli priznanje za 181etno delo, in mu navrgli še sto dolarčkov, in baje ga je zadel božji žlak, ker re-zolucije ni bilo v zapisniku, he, he . . ., in Clemenceau, ki je tako zapisal o slavi, se je grčaje zaklenil v bajto, ker "tigru" so obljubili predsedni-štvo, pa so to — slavo podarili nekemu drugemu. He, he. Krščanski lumpi, he, he. * * * Dovžebranje. Korošci ne molijo, temveč —žebrajo. Kakor povsod, se je ohranilo tudi na Koroškem še nekaj pač iz paganskega časa, namreč — dovžebranje, ko se n. pr. pri bolezni pri živini,' mestoma tudi pri ljudeh, nekaj moli, kar nima s kakim krščanskim običajem prav nobene zveze .razen da je pač nekako molenje, molitev, a je navadno praznoverje, ki izginja bolj in bolj. Kot golo praznoverje seve pomaga toliko kot nič. Razporoke, kakor so se razpasle v novejši dobi v Ameriki, so postale prav opasna socialna bolezen, ki utegne napraviti amerikanski družbi še hudih preglavic. Bolezen stopa bolj in bolj na dan, se kaže bolj in bolj v zlih posledicah. Takih posledic nihče noče, ako mu je za družbo, zdravo družbo, najmanj pa so mu posledice mar, ko se močno obregnejo ob lastnem jaz, ko je on sam prizadet. Razume se, da se marsikdo zgane, ko mu gre za lastno kožo, in radi posledic misli na pomoč, da se zabrani škoda na lastni koži. To leto bo v Zedinjenih državah in Kanadi prineslo do 200.000 razporok, in baje polovica bi se jih bila lahko za-branila. Neki Charles J. McQuirk je zaslišal nad tisoč mož in žena, ki so zapleteni v rateporokah, in je prišel do zla, in tudi baje do — odpomoči. Zlo je pač na dlani. V zlo je zapletenih pri tem' do 700.000 oseb, ker je prizadetih pri razporočenih do tri sto tisoč otrok. O zlu ni dvoma. Kaj pa radi pomoči? V marsičem cika odpomoč na sredstva, kakršna je katoliška cerkev priporočala in predpisala za količkaj dober zakon že od začetka, drugo pa je prazno — dovžebranje. Katoliška cerkev je od pam- tiveka zahtevala pred poroko — zaroko. Ta zaroka ne vsebuje kakega neumnega ljubkovanja, temevč naj bi bila resno preudarjenje in skrbno štu-diranje značaja zaročencev, da se na ta način prepreči vsak prehiter in nepremišljen korak, da zaročenca drug drugega spoznata, ali sta po značaju drug za drugega za vse življenje. Imenovani Charles J. McQuirk, ki piše o zadevi v Smart Set Magazinu, pravi, da je uzrok mnogim razporokam v tem, da dandanes mnogi kar skočijo v zakonski jarem ali koš, brez kakega resnega premisleka, brez preudarka, kakršnega zahteva tako važna zadeva, toraj z drugimi besedami, zakoni se sklepajo brez zaroke, kakršno pred zakonom katoliška cerkev naravnost zahteva. Charles J. McQuirk citira pri tem sodnika Williama A. Woodburna, ki sedi v "razpo-ročnem mlinu" v mestu Reno v Nevadi. Tudi Woodburnu je zakon le — mating, kar je vrlo slabo, a še slabše, ko se navadno vrši rapitekapite, prav po cigansko, ali še slabše. Da so skupaj, to je glavno, ali je staro in mlado, dobro in slabo, ogenj in voda. . . za to ni časa, ko je glavno — mating. Nekaj najde Chas. J. McQuirk, kar bo vplivalo brez-dvomno nekoliko tudi na katoliško stran. Pravi namreč, da jo moderni čas prinesel dve vrsti ljudi, kakršnih prej ni bilo. To so "self-styled intelec-tual couples", toraj dvojice, ki ne postanejo ena duša v dveh telesih, ttemveč ostanejo tudi v zakonu dve duši, vsaka zase, ker hoče vsaka zase biti, a misli, da kljub temu more živeti v ljubezni z drugim spolom. Razvidno je da pri tem o kakem zakonu ni govora, ko je tako naziranje naravnost naperjeno proti bistvu zakona. Drugo je, da je nastal nov razred žensk, ki so postale po poklicu in zaslužku precej neodvisne. Take hočejo biti tudi v zakonu. Tudi to zadene bistvo zakona. McQuirk vidi zlo, bolezen, pa prihaja z — zdravili. Pravi : "Ne sklepaj zakona, ne stopaj v zakon kar čez glavo, in ne izven socialne vrste in starosti." "Ne misli, da si tako inteligenten, da smeš nekaznovano početi stvari, katere so spravile na kant miljone v preteklosti." "Ne natvezuj svoje družine na glavo sodruga, niti ne dovoli jim, da se umešavajo v tvoji hiši. Švikre pouzročujejo velik odstotek razporok." "Ne zabi, da moraš v zakonu kazati svojo dobro stran v podvojeni meri, niti ne zabi, da je v zakonu treba delništva na podlagi 50-50". Je nekaj na tem, ampak na podlagi, na kakršni je to — zdravilo podano, je in ostaja to zdravilo prazno-doževbranje, žavba za oči pri zlomljeni hrbtenici. Razporoka je zadela bistvo zakona naprave in zakramenta, razdejala ga je, predrla jez, da se razliva uničujoče vodovje na vse strani, in dokler ostane pri razporoki, je vsako zdravilo pač le praznoverno dovžebranje. -o- Dokler je človek v nadlogah, bo znal vedno ceniti naklonjenost njegovih prijateljev, kakor hitro ga pa nadloge zapuste — ga zapusti hvaležnost do njegovih prijateljev. —o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA!