39
Slovanski popotnik.
* Leptir.   Zabavnik za godinu 1859.   tzdao L j ude vit   Vukotinovic,    U Zagrebu.   —   Kar je zginila „lskra",   ki jo je izdajal gosp. Ivan Havliček, ni noben zabavnik  več  v Zagrebu  zagledal  belega   dneva. Radostni smo sprejeli tedaj „Leptir-a",   ki nam je nedavno došel iz preljubega mesta.    Pregledavši  pa  kazalo  novega zabavnika in imena pisateljev   njegovih ,   nas je milo   ganil spomin,   da   večina  ravno tistih  domoljubov,  ki so spustili rLeptira" (Metulja) na* dan, so tudi pripomogli, da je leta 1846 „Iskrau zalesketala na obnebji jugoslavenskem. To je lepo!    To   je   domoljubje  terdne   korenine!    Kakor  smo   v „Iskri"   brali   spise pervakov zagrebških:   Ivana Kukul-jevič-a Sakcinskoga, Ljudevita Vukotinovič-a in dr.   D. De metra,   tako jih   beremo   v   ,5Leptiru";   pogrešamo   v njem   le   Mirka Bogoviča,  Ivana Mažu-ranica, OgnjoslavaOstrožinskoga in — Stanka Vraza;  mesto njih so nastopili:  M. Ban, J. Sundičic, H.  A-č  in  pa Slovenec  S. Jenko, — navlaščno ali naključno ravno ono število, kot v „Iskri"!   S pesmami so obdarili 9?Leptira" gospodje: M. Ban, J. Sundičic, H. A-č, Ivan Kukuljevič,   S. Jenko,  Lj. Vukotinovic in dr. D. De-meter.     Lepe so   vse;   ktere   so   najlepše,   naj   sodi vsak bravec  po   svoje.    V  prevodih   se je  gosp.   dr. Dem eter pravega  mojstra  skazal   zlasti   v   odlomku  iz   GOthe-ovega „Fausta",   kterega dobro prestaviti   v jezik slavenski more le izversten   pesnik.    Sostavke  v   prozi   sta   prinesla gospoda: Ivan Kukuljevič („Dva Slavena, pripoviest iz novijega vremena"   in   „grad veliki Kalnik")   in   pa   Lj. Vukotinovic („Unutarnji život"   in „Cuporiu,   pripoviest   iz  15. vieka"). Pripovest „Dva Slavena" — resnična  zgodba   iz  let 1847, 1848 in 1849 — je tako mična,   da   res  ne  moreš nehati, preden   je  nisi  vse   skozi   in   skozi   prebral;   rekli   bi,   da zvonec nosi med vsemi; pa tudi  „ Veliki Kalnik" (Kamnik) je krasno cvetje na polji zgodovinskem. Kako milo se bere tu o stari   zgodovini zemlje horvaške:   „Mala zemlja a toliko silnih neprijateljah, — malo bogastva, a toliko viečnih pleniteljah,  —   malo  slaboga   pučanstva,   a toliko   groznih neprestanih vojskah!    Ali  naši   pradedovi   neizgubiše   u toj Iječnoj  opasnosti srdca i duha" itd. —  V pismih dveh  pri-jatlov pod naslovom „Unutarnji život"  se gosp. Lj. Vukotinovic  skazuje  izversten  poznatelj   življenja   današnjega časa; z živo besedo kara napake današnje gosposke izreje. 5,Krinolina prekoredna na tielu,  a C vi ker  na oku!  — to je karakteristika  za  djevojku   i mladiča"  —  pravi   med drugim — in   nadaljuje:   ,,Što   če  iz  toga   biti?   Ja  samo jednu pomoč, jedan liek vidim proti tomu: to su: prirodo-
slovne (naturoslovne) znanosti i viera." Lepa je tudi njegova povest pod naslovom ,5Cuporiu. — Verh vsega krasnega zapopadka nas je razveselilo tudi še to, da — v znamnje bratovske sloge — smo našli donesek slovenskega pesnika v „Leptiru", kterega vredništvo je po vsem tem v tako dobrih rokah, da ne more v boljih biti. Le lič-niših kamnorisov bi trebalo poskerbeti. In tako sklene „Slov. popotnik" svoj posel  s tem,   da navaja besede  „Leptirove"
h koncu:
Ak želite, da Vam leptir ne odleti,
A Vi žurno hajdte — ga uzeti! Dobiva se,   kakor  smo   zadnjič oklicali,   tudi pri nas (vredništvu) v Ljubljani.