Moja miljena Ma-a. (Alegoriena farza.) Piie S a d i n o m i s. (Dalje.) Ko sem ji dal v pregled novo sestavljeni r?d. se mijel|ubko nasmfjala; zinila je široko in ga ppravila v svoj predal. nPa da mi boš držal ta red, če ne, gorje til" tako ljubeznivo mi je pripoznala duhomorno delo. Ponižno, brez vidnpga upora sem ji poglfdal v obraz in zdelo se mi je, da spm s^ ji prodal v sužaost. Trpke sera imel ua jeziku, pa molčal sem. — Vestno sem čuval zapisnike svojih malih in natančno sem izpolnjeval razdeljeni delovni načrt. Da bi je ne razdražil, sem dodal rajši kaj več kakor manj v svojo urno in dnevno razdelitev. Zdelo se mi je prav, da bi bilo dobro tudi ure razdeliti pa sem storil tudi to. Oe sem slučajno naletel na kak objpkt, ki bi mi služil pri mojena delu to in to uro, pa sem ga vzel, prilepil v za isnik in ga tako izpopolnil. Ko bi ga videli! čudne objekte imatn v tem zapisniku, nekaj in natura, nfkaj slikanpga, nekaj podobic, izrezanih iz raznih knjig in časopisov. Dogodilo se je celo, ko me je mnj mali vprašal, kakšna je bolha, da sera takoj eno poiskal ter jo pokazal paglavcu. V spomio moje natančnosti je ta tudi v dnevnem zapisniku. Ko sem to priporanil svoji ljubi Ma-i, me je jako pohvalila, rekoč: bEhs. priznarn ti vestnost ia pohvalo, a placa za zasluge ti n9 odide". Cas beži, staram se jaz in raoja ljuba Ma-a Oj, koliko grpnkib dni šteje to moje življpnje! Mladost uživarn v otrocih. Moj Bog, koliko si jih dal! Vsako leto enega ali dva, celo kopo jih imam. Moja stara pa jih spre.jema t svoje okrilje kakor knklja piš^eta. In jaz?! Da bi ne bilo tega reda in natančnosti! Jaz sem bedna sirota, siromak sam svojpga rpda. Pišetn in pišem, samo da bi ustregel nji. Njej ustreči, to je umetuost. Vem, da je moogo žensk, ki jim ni mogoče ustreči, vendar, no, za hip se jih pomiri, moje Ma-e nikoli. Ko se mi je rodil Janez, sva se pričkala cel teden, kako ga naj zapišem. Jaz sem trdil, dajeprav Janez, ona Ivan. Ko ji odobrim Ivaua, hoče ona Janka. Pri Viuku se nisva mogla zediuiti, ali naj bo Viuko ali Viucenc ali Vincencij i. t. d. Pri vsaki besedi je ravs iu kavs. Moj Boar, medel od dela in divje gonje za redom in natanČDO^tjo komaj čutim, da imam še gla\o. Nikoli ničesar prav ne storim; če zapišem tako, hoče onadrugače; če hočem po njeiiem, se ji dozdeva, da ni prav, pa hajdi k učenjikom ! Povprašuj tu, povpra^uj tam, ali je prav Josip ali Jožef ali Juže. Ia ta pota, ta skrb samo zaradi reda in natančnosti! PrijVia rae je jeza, da sem klel, da celo sitoost bem ji očital. A ona: nEed iu nataučnost; si obljubil; če ne slu^aš, povem to gospodarju ali pa celo dedu!" Ojoj, pognm mi je upad'el, milo sem jo pogledal, ugnan sem bil. Obojjih se bojira zaradi reda in natančnosti, da, foojim kakor živpga ognja. Ponoči se mi sanija o redu in nataučnosti in ne baš v prijetnib prikazuih. Casib. saujam, da plezam po d iviih skalah, fasih, da sem v globokem vodnjak u ter plezara, opiraje se z vsemi štirimi in ;s brbtom ob kamenje — navzgor — in škripljejo in stokajo moje uboge kosti na postelji- samo radi njene sitnosti za red in natančnost. — Nekega dne se ji je zahotelo, da moram tudi za otroke večji red in natančnost sestaviti. Ukazala je, da mora imeti vsak otrok svoje reduo določeno delo, ki se mora upisati, da, celo ocenjevati se mora celo najmanjše pojave dela za rsak dan. V ta namen sera ji moral oskrbeti zopet nove tiskovine, v katerih moram zapisovati vsako delo in gibanje svojih otrok. To ona hoče, češ, da je zveličanje njih duš odvisno od tega vpisovanja. In pišem, kajpada pišem, kaj pa hočem, ali naj se upiram!?. . . Saj seni poizkusil; rekel sem ji: BLjuba moja, jaz mislim, da bi bilo morebiti dovolj, da napišera za vsak teden zapisnik o delu svoje dece." To bi jo morali videti, to furijo. Oči je zatisnila, nakremžila obraz, potem pa je pogledala z belino, da me je bilo kar strah in s'o se mi noge šibile. Mrcina lena, kaj še! Za vsak dan, za vsako uro si mi odgovoren, pa natančno! Veš!" — nAli ljuba, kje naj vzamem časa, saj moram vendarpoleg vsega tudi učiti in vzgajati otroke!" — »Tibo, lenuh, nerednež, za učenje in vzgojo otrok je pisanje tedenskega in dnevnega zapisnika naj.ažnejše delo. Natančuost in red je prvo, potem je šele učenje in vzgoja." Bila sva nekoč dobre volje ali, bolje rečeno, zdelo se mi je, da je ona dobre volje, pa ji rečem: Glej, kako me mučiš, koliko zlatega časa izgubim za nepotrebne stvari, koliko koristnega bi v času nepotrebnega pisanja lahko otrokom storil. Bil sem v župnišču. Tam sem videl rMatico", ki imajo pred djo spoštovaajft. vsi uradi, in glej, niti tako ni spisana kakor moj dnevni zapisnik in vendar je to knjiga, ki ima tako veljavo, če nisi v nji zapisana, da ti oblasti niti ne pripoznajo, da si bila rojena . . . Nehal sem, prestrašil sem se njenega pogleda, kar sikala je in ni roogla k besedi: nTi suha dlaka, ti hlapec vseh hlapcev, kaj se ti je zabotelo! Ti se primerjaš z gospodi?! V moji navzočnosti še kaj takega misliti ne smeš! Oj, mene nesrečnice! Mislila sem že, da sem ti pregnala liberalcega duha; sedaj vem, da je še Belcebuh v tebi. Takoj jutri k sv. izpovedi! nDolgou boš delal. Grešna grdoba! — Pa na gospode misli! 0, moj sveti Bog! S kom se primerja! Napuhenost napuhjena! ..." In ni bilo miru. Kesal sem se, da sem jo tako razjaril. Molčal sem, pa dihati se nisem upal, jaz ubogi grešnik . . . (Datfe).