139. številka. Ljubljana, v torek 20. junija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI Hi Izhaja vsak dan cveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeu mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čeliristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Avstrijska delegacija. Na Dima ji, 19. junija. Danes se je zaključilo prepomembno letošnje zasedanje avstrijske delegacije, kateremu je prvič dalo signaturo češko torej notranje vprašanje. Začetkom seje odgovoril ie vujni minister baron Bauer na interpelacijo Heilsbergovo glede pristopa k dijaškim društvom, sklicujoč se pri tem na pojasnila, podana v budgetnem odseku. Glede končnih računskih zaključkov izrekla sta delegata Plener in grof Cor on in i neke želje in potem je zbornica začela reševati raznovrstne peticije, izmej katerih naj omenimo peticije dijakov, kateri so reservni častniki, nuj se razveljavi naredba, s katero jim je bilo prepovedano pristopanje k dijaškim društvom Poročevalec KI u c k i uasvetuje glede te peticije, naj se odstopi vojnemu ministerstvu b pozivom, da revidira dotično naredbo. Delegat Schorn pravi, da zmatra katoliško-konservati vua stranka, kateri pripada on, zakon o društvih in shodili za temelj svobodnemu in zdravemu razvoju političnega življenja ter da ae ne strinja z vojnim ministrom glede* dvoboja, ker je ta tako z verskega, kakor s pravnega stališča velika krivica. Dvoboj se s tem ne odpravlja, ako ga vojni minister zagovarja. Mej menzuro in dvobojem je velik razloček; menzura je vaja, dvoboj pa borba in vernemu človeku branijo dvoboj njega verska in pravna čutila. Ako ne pa verska čutila že nečejo upoštevati, potem je vprašanje jasno: Boljši krogi, ne meneč se za veljavne zakone, si prisvajajo posebna pravna čutila. Ali pa je potem drugim krogom moči braniti, da tudi tako ne postopajo. Ta stvar je zelo nevarna, zlasti sedaj, ko se tako hitro množe revolucijonarni elementi. Delegat dr. Kokoschinegg konstatira, da si vojni minister ni priavojil pravice izdati kako splošno naredbo in da članstvo pri kakem dijaškem društvu ni ovira pri imenovanji reservuih častnikov. Delegat dr. Masaryk ni zadovoljen s pojasnili vojnega ministra. Vojaška oblastva, izdavši svojo prepoved glede* pristopa rescrvnih častnikov k dija LISTEK. Prvikrat z očetom k zornicam. Srbski spisal L. K. Lazarovie. Prevel J. P. Planinski. (Dalje.) Davno že je odzvonilo k večernici. Dau se nagiba k svojemu kraju, a v naši duši še vedno ista pustinja — nikjer ji ne uzreš konca ni kraja, samo da se oblaki čimdalje gostejši zbirajo! Vse postaje čimdalje bolj neznosno, strašno in obupno. — Bog, obrni ti na dobro! Sedel sem na pragu pred hišo. Držal Bem v rokah neko šolsko knjižico, ali prebral je mscm. Na oknu sem vrini bledo lice svoje matere, naslonjeno na suho ji roko. V ušesih mi je šumelo. Ni-česa nisem mogel misliti. Hipoma zaropoče ključavnica. Moja mati zgine z okna. Vzdrntim. Vrata velike sobe se odpro Na pragu stoji on, moj oče 1 Fes mu je postrani, jzpod njega pa mu strie lasje in padajo na visoko čelo. Brke so se mu povesile, lice mu je temno in postarano. AH oči, oči I Niti podobne onim prejšnjim I Mrkle, upale, do pa- škim društvom, posegla so s tem v področje civilne eksekutive in grešila zoper veljavne zakone o politični svobodi. Govornik izjavlja h koucu, da je nasprotnik dvoboja sploh, zlasti pa dijaškega. Delegat dr. Suess naglasa pomen dijaških društev in povdarju, da na Dunaji ni pravega dijaškega življenja. Delegat dr. II a rte I želi, naj bi se politična agitacija ne zanašala mej dijake, potem da bo lahko izhajati. Vojni minister Bauer prizoavn, da je dvoboj prepovedan, pravi pa, da je uvaževati olajševalne okolnosti. Nasvet, da dijak ne postane častnikom, dokler ni zvršil studij, mu ugaja. Predlog peticijskega odseka se je na to vzprejel. Minister unanjih rečij gnf Kalnokv sporočil je na to delegatom cesarjevo zahvalo in naznanil konec zasedanja, na kar je predsednik VVinditch-gffitl zaključil sejo s Slava-klici na cesarja. Občni zbor »Edinosti", političnega dru-štva za Primorsko dne 18. junija 1893 v Trstu Ji\irno poročilo.) (Dalje.) i V samem mestu storili smo letos znamenit korak: stopili smo na lastne noge ter za IV. razred postavili lastne kandidate. Naši kandidatje niso sicer dobili veliko glasov, ali moramo biti veseli, da smo sploh storili prvi korak v tem po gledu. Vzrok, da so dobili le malo glasov, je ta, ker smo postavili svoje kandidate še le 48 ur pred volitvijo. To zamudo ni pripisati morda maloprid-nosti našega društva, ampak okolnosti, da so se pogajanja b konservativci zelo zavlekla, a slednjič veuder le razbila. Ker vemo, da so mnogi naši rojaki obžalovali, ker ni prišlo do sporazumljenja mej Slovenci in zmernimi Italijani, treba da tu s par besedami utemeljimo postopanje odposlancev našega društva, kojih naloga je bila pogajati se. Spomnili smo, da ho mnogi želeli sporazumljenja — a tudi temu rao- lovice pokrite s trepalnicami, polabko se premikajo, negotovo in brczmiselno gledajo, n»j išt'6 ničesa, ne mislijo ničesa. V njih je nekaj praznega, kakor pri daljnogledu, kateremu so stekla razbita. Na lici mu je nekakšen otožen in milosten uamev — tega ni bilo nikdar prei! Tak je bil moj stric, ko je pred smrtjo prosil, naj ga spravijo z Bogom. Pulahko stopa po hodniku, odpre vrata naše sobe, pomoli samo glavo vanjo, pa zopet zgine, ne rekši nobene besedice. Zapre dveri in gre na ulico, odkoder krene počasi proti domu kuma Ilije. Toma, sin botra Ilije, mi je pozneje pravil, da Be je moj oče zaprl z njegovim v sobo, da Bta se nekako dolgo tiho razgovarjala, da jima je potem prinesel papirja in črnila, da Bta nekaj pisala, pečatila in tako dalje. Ali kaj je to bilo, tega ne ve, niti ne bo nikdar nihče vedel. Okolu poldesetih smo mi vsi bili v postelji, samo mati je sedela z rokami v krilu in z brezpomembnim pogledom gledala v svečo. Ta hip zaškrip-liejo vrata, ki drže na dvorišče. Mati hitro upihne svečo in tudi sama leže v posteljo. Meni je pod odejo Lilo srce, kakor da razbiva nekdo s kladvicem v prsih. Dreri se odpro in moj oče vstopi. Obrne se jedenkrat, dvakrat po sobi, potem pa se, ne pri- ramo pripomniti z vso odločnostjo — da mi tudi. V tem ztnislu so tudi postopali naši pooblaščenci. Takoj pri prvem sestanku so pritegnili radostno misli skupoega delovanja pri volitvah, zahtevali so pa akcije v velikem stilu. Ta zahteva je bila opravičena tembolj, ker bi bil ves svet — ako bi se bili združili — pričakoval kaj posebnega io bi bil eventuvalen poraz hud udarec našemu in naših zaveznikov ugledu. Iz kratka: angažovana je bila naša čast. A tam ni šale, kjer gre za čast! Toda naši konservativci nas niso hoteli slušati — ostali so stari konservativci z vsemi svojimi slabostmi: pokazali bo, da se ničesar niso naučili in da ničesar niso pozabili. Vezati bo se hoteli z nami — pri tem pa so hoteli vse megoče ozire jemati na to, kaj poreko radikala. Bogu in hudiču pa ne more ni kdo služiti. Dat-i smo bili prepričani takoj, da pri taki dispoziciji konservativcev ni mogoča pogodba, vender smo nadaljevali pogajanja do zadnjega trenotka, da pokažemo svojo dobro voljo, svojo zmernost in svoj patrijotizem, dasi smo pri tem na veliko našo škodo zanemarili lastno organizacijo in agitacijo. Da sprava s konservativci ni bila mogoča, dokazali bodemo na drugem mestu, ako treba, dokumentarično: Le to naj navedem v karakteristiko konservativcev, da so še v zadnjem trenutku zahtevali, naj naši aventuvalui kandidati za IV. ni'.red ne bi smeli biti ni odločni Slovenci in tudi ne — čujte gospoda — c. kr. uradniki, češ, da bi to preseč raz-dražilo progresovce. S stranko, ki ima v sebi tako malo samozavesti in poguma — niHmo mogli skleniti pakta in je bila naša previdnost popolnoma opravičena. Nadejamo se torej, da tudi slavni zbor pritrd-taktiki političnega društva »Edinost" v ravnokar dovršeni volilni borbi, tembolj, ker trdimo lahko z mirno vestjo, da smo letoB moralno veliko pridobili s svojo politiško zaresnostjo in možatostjo. M orda, morda obžalujejo že danes isti konservativci, da niso drugače govorili z nami. Omeniti nam je, da nam je meseca februvarija Binrt pobrula vrlega rodoljuba, poznatega vsem Tržaškim Slovencem, gospoda G r e g o r j a Jereba, ki KgavSi sveče, razpravi in leže. Dolgo sem še čul, kako se je premetaval po postelj', potem pa sem zaspal. Ne vem, kako dolgo sem tako spal, ko začutim nekaj mokrega na čelu. Odprem oči in pogledam : polna luna gleda naravnost v Bobo, a njen pajčevinast svit pada moji materi na lice. Oči bo ji zaprte, lice, kakor pri kakem težkem bolniku, prsa pa se ji nemirno vsdigajo. Tik njene glave stoji moj oče. Uprl je pogled vanjo in se ne gane. Malo zatem pristopi k našim posteljam. Gleda nas vse, gleda mojo sestro. Pride zopet na sredo sobe, zopet pogleda naokrog in zašepeče: — Sjć! — Ali se strese od svojega šepeta in kakor da je okameael sredi sobe. Dolgo je tako stal, ne da bi se bil ganil, samo časi sem opazil, kako se mu svetijo oči, gledajočemu sedaj na uuh, sedaj na mater. Ali nas se nihče niti z ušesom ne zgane! Potlej gre postrani in po prstih h klinu, a ne premakne očesa od nas ; sname pazno oni samokres, stisne ga pod džube,*) pomakne fes na oči, pa hitro in s celo nogo stopajoč gre na piano. *) Dolga zgornja halja brez rokavov. Prel. prip. (Konec prib.) ni posezal direktno v politiško življenje, ali imel je velike zasluge sa razvoj narodna Btvari v Trstu. Bag mu Bpomin! — In s tem sklepamo letošnje poročilo. Predsednik M a n d i ti prala, aH ima kdo kaj omeniti k temu poročilu. Ker ne nt nihče oglasil, dal je poročilo ha glasovanje. Zbor je poročilo jednoglasno potrdil. Predsednik povabil je na to društvenega blagajnika gosp. Antona Ška barja, naj poroča o de« narnem stanju društva, na kar je isti preČital letni račun, katerega je občni zbor soglasno odobril. Pri točki IV. dnevnega reda naznanil je g. predsednik, da je prijavil gosp deželni poslanec Slavoj Jenko interpelacijo do državnih poslancev oziroma na njihovo delovanje v državnem zboru, katero je preČital ter ob jednem pozval pričujoča državna poslanca dra. M. Laginjo in V. Spin-čiča, da poročata o Bvojem delovanju, na kar se je oglasil drž. in dež. poslanee S p i n č i č , ki je v jedrnatem, skoro dve uri trajajočem govoru v imenu svojem in druga dra. Liginje poročal o njiju delovanju v državnem zboru: (Ta govor donesemo v prihodnjih številkah v doti po stenografimem zapisniku. Op. ur.) Predsednik Mandić naznanja dalje, da mu je prispela interpelacija od strani goap. Balanča, v kateri zahteva pojasnila od pričujočih drž. poslancev, zakaj ni goBp. vitez Nabergoj podpisal interpelacij, podnesenih po njiju, posebno pa interpelacijo na trgovinsko ministerstvo. Na to interpelacijo Bi je izprosil besedo gosp. poslanec Spinčič ter odgovoril, da je stvar te-7 iv na, kajti gosp. vitez Nabergoj je vezan na klubsko disciplino in on ne sme podpisati nobene interpelacije, če se klub za to ne izreče. Trdi pa, da je v resnici večkrat ponudil svoje interpelacije na podpis konservativnemu klubu, katerega je član gosp. vitez Nabergoj, no željenega uspeha ni dobil, kajti izgovarjali so se, da je interpelacija ali pre* dolga, ali pa preveč politična itd. Resnici za voljo pa izjavlja, da so njiju interpelacije zmi-raj podpisovali ti - le gg. člani konservativnega kluba brez ozira na klubsko disciplino in sicer v prvi vrsti pl. grof Alfred Corooini, dr. L. Gregorec in Viljem Pfeifer, poslednji je jedenkrat, ko je v zbornici slišal čitati našo interpelacijo, ce!6 tekel k predsedništvu ter jo tam podpisal. Gosp. dr. Laginja izjavlja tudi nasproti g. Bilancu z ozirom na svojo interpelacijo do trgovinskega ministerstva, da se ne spominja, ali je takrat bil gosp. vitez Nabergoj v zbornici, even tuvelno ako mu je ponudil interpelacijo v podpis. Trdi pa z gotovostjo, da gospod vitez Nabergoj ne bi bil odrekel podpisa na to interpelacijo, če bi jo mu bil ponudil v podpis. Vsled teh odgovorov se gosp. Balanč zahvaljuje gg. poslancema za njiju pojasnila ter vzame izjavi z zadoščenjem na znanje. (Konec prih.) Politični razgled. ftiotran 4" dežele. V Ljubljani, 20. junija. JSemskt naklepi. V Pragi vršilo se je v nedeljo posvetovanje nemško-čeških prvakov. Zbralo se je 45 deželnih in drž. poslancev ter 81 zaupnih mož. Pienerja ui bilo blizu in privržencev nemško-nacijonalue stranke tudi ne. Da bi svet ne izvedel za uejedinost v nemško-češkem taboru, skušajo levičarji odvrniti od tega uboda javno pozornost in poročajo o njem tako, kakor da nima posebnega pomena. Drugega tako nima, kakor ta, biti vladi migljaj s kolom. Zboro-valci vzprejeli bo resolucijo, v kateii Be izreka splošna ogorčenost radi dogodeb v zadnji seji deželnega zbora češkega in zahteva, naj vlada kaznuje Mladočehe s tem, da administrativnim potem izve I ■ puuktacijske predloge. To Be mora nemudoma zgoditi, ako pa ostane vlada še dalje pasivna, naj nemški poslanci takoi začnejo skrajno opozicijo. — Ko so Nemci to resolucijo vzprejeli iti se malo oddahnili, začeli so se posvetovati o novi organizaciji nemške stranke na Češkem ter se končno razšli z zavestjo, da so sicer „klopali klep na klep, kako bi Čehe dub v žep", da se jim pa njih numera ni nič kaj dobro obnesla. Karakterističen dogodek. Pri vzprejemu ogerske delegacije ogovoril je cesar tudi znanega madjarouskega delegata Nikolo Cernkovicha Mi smo tega moža že karakterizirali in nimamo dotičnim svojim besedam ničesar pristaviti Osni- je C>3rnkovicba ogovoril in omenil demonstracijo, prirejeno od hrvatskih vseučiliAčuikov, na kar je Cernkovich rekel: To je bilo pobalinstvo, katero pa se je izjalovilo. — Cesar: Dotičniki ne utečejo kazni. Sicer Vam pa moram sa Vaš korektni govor izreči Svoje popolno priznanje. — Cernkovich s* je zahvalil, rekši, da si je „štel v dolžnost, naglašat; zakonito stališče napram šovinističnim izbruhom." — Cesar: Hrvatska ima tako avtonomijo, kakor jo nima nobena kronovina, nobeno kraljestvo monarhije. Sij Vi ste dober Hrvat — Cernkovich: Z dušo in telesom. — Cesar: Ban je tudi dober Hrvat; Hrvatska bi torei lahko bila zadovoljna. — V daljšem razgovora naglašal je vrli Cernkovich, da bi bilo treba poslati v Zigreb energičnega nadškofa. Detavs/co gibanje. Socijalistična stranka v naši monarhiji je sklenila, da začne v vs h kronovinah sistematično agitacijo za uvedenje splošne volilske pravice. Nedeljo je bila prvi za to določeni dan in socijalisti so tuli v raznih mestih sklicali ljudske shode, da demonstrirajo za splošno volilno pravo. Vlada se je tudi pri tej priliki posluževala znanega sredstva, katero Be je povsod drugod že obrabilo; prepovedala je skoro vse take shode, sosebno v mestih, kjer imajo socijalisti kaj več privržencev. Kakor še nikdar, tako se omenjeno sredstvo tudi sedaj ui obneslo. DoČim so dovoljeni shodi so vršili v najlepšem redu, primerili so se drugod veliki izgredi. V Pragi, v Brnu in v Budimpešti bile so prave bitke ; kri je tekla kar curkoma; redarji in vo|Hki bo rabili orožje in sicer napravili red, a tak red ni vreden piška-vega oreha, ker so delavci samo še bolj razdražeui in za izgrede razpoloženi, nego bo bili poprej. Vsa znamenja kažejo, da postane vj>rašanje o splošni volilski pravici kmalu akutno. Francoski monarhisti. Da-ii monarhistična stranka nima mej francoskim narodom skoro nič več upliva, veuder Be še dosti krepko giblje. Uzrok je to, da Šteje mnogo generalov, kateri ne štedijo novcev. Jeden prvih je grof d' Hauasouville, ki je te dni na nekem banketu razvil monarhističui volilni program. Plemeniti grof je najprej rezko napadal republikanske stranke in „ panatniste" ter izdal potem volilno parolo: Monarhisti morajo sestaviti ligo poštenih ljudij, da uničijo gospodarstvo brezvestnih panamistov. Tudi po vzgledu bivših svojih somišljenikov niso zadovoljni z malenkostimi, ampak delujejo vedno za kralja. — Jasno je to že in lepo tudi, pomagalo pa le ne bo. JVemške volitve. Ker se bo šele pri ožjih volitvah odločilo, kako lice dni i nemški državni zbor, je umevna splošna radovednost, kako se bodo posamne stranke \elle napram sebi in napram socijalistom. Klic, naj se zoper socijaliste združijo vsi, sedaš|i gospodarski red priznavajoči elementi, ni našel odmeva, kajti konservativci in člani centruma bodo podpirali pri ožjih volitvah socialistične kandidate, samo da ne zmagajo preklicani liberalci. Obratno se bodo libe ralci vseh frakcij podpirali, socijalisti pa ho svojo pomoč obljubili tistim kandidatom, kateri so nasprotniki vojaške predloge. — V poučenih krogih se sodi, da bo v novem državnem zboru le malo nad 50 socialističnih poslancev. Dopisi. Iz Trsi it 19 junija. [Izv. dop.] (Občinski s v e t. — Namestnik Rinaldini — ali ostane? — Kdo bo župan? — Pred odločitvijo.) Danes se je naš novovoljeni občinski svčt, ta krasni sad vladne politike, sešel na prvo sejo ter volil verifikacijski odaek. Pri verifikaciji volitev pokazalo se bo najprej, ali je oficijozni sotruduik „Triester Zeitung" zaman sipal cvetke svoje ljubeznivosti pred gospoda Bernardina in tovariše, ali ne. Radikalno krilo naših iredentovcev namerava sprožiti vprašanje o takozvanih „kousortih" in zahteva, naj se nekatere volitve razveljavijo. Ako obvelja ta zahteva, potem je Triesterica zastonj sadila svoje rožice in spisala iredenti spričevalo politične zrelosti in zmernosti. Tudi „Slov. Narod" je zabeležil „Mattinovo" senzačno poročilo, da odstopi namestnik vitez Rinaldini in da pride na njegovo mesto kak general. To se more sicer prav lahko zgoditi, kajti gospod Rinaldini se mudi že nekam dolgo na Dunaji, dasi ondu ni njegovega uradnega predpostavljeoca gospoda miniaterskega predsednika in ministra notranjih rečij grofa Tasti >a. No, pa morda polaga goBp. vitez Rnaldini kje drugod račun o svojem delovanji na Primorskem, in morda mu ne g te vse prav gladko izpod rok, sicer bi bil že zapustil vroča tla Dunajska in se zopet nastanil v rumeni hiši ob morski obali, dokazujoč s svojo navzočnostjo, da se naslanja še vedno na zaupanje odločilnih faktorjev; sicer bi ne bilo treba — „Mattinu" prinašali senzačuih veatij o prihodu kakega generala, katerega bi vsi lojalni, res avstrijski elementi v Trstu z veseljem pozdravili, ker bi ga pri njegovem delovanju izvestno vodilo čustvo — pravičnosti. Naj povem to, kar se gevori v tukajšnjih italijanskih krogih. Konservativci sodijo, da ima Rinaldini na Dunaji sila težko stališč« in da bo moral odstopiti, če ne izposloje pri novovoljenem občinskem svetu kakeršnega koli dokaz«, da progre-Bovci niso — iredeintovci. Da se to doseže, se pritiska na javno mnenje. V ta namen je bil spisan znani Članek v „Trie&ter Ztg.', to je tudi namen aMattinovega" poročila o namestnikoviem odstopu in prihodu kakega gensrala. R ioaldlni je pri Italijanih — pri vseh, brez razločka — jako priljubljen; nobeno progreaovako glasilo se ga še ni dotaknilo; Italijani se boje, da bi Be Rinaldini, ta požrtvovalni zifičitnik njihovih narodnih interesov, moral umakniti in kakor peklenšček križa, tako se bojo — avstrijskega generala. Ko je .Mattino" naznanil odstop Rinaldinijev, strepetala je vsa iredenta in vladni krogi upajo, da iredentovci, boječ se odstopa Rmaldinijevega, ne bodo pri volitvi župana demonstrirali zoper vlado, ampak v priznanje svojega spoštovanja pred avtoriteto volili županom — gospoda BurgBtallerja. S to volitvi jo bi bil rešen g Rinaldini; rešitve Čakajoč bs sprehaja v božjem strahu po Dunaji in citira lepo Shakespearove verze: Tho be or not tho be — That is the que8tion. S tem je pač po vrednosti ocenjena „Matti-novau vest in \sakdo lahko vidi — kam pes taco moli. Prav zato je pa tudi splošna radovednost glede razvoja Tržaških razmer pri kipela do vrhunca. Kdo postane župan? To je tisto veliko vprašanje, s katerim se sedaj izključno bavi javno mnenje. Radikalno krilo iredentovske stranke še vedno ueče nič slišati o paktiranju, ker računa na — konsorte. Iredentovci mislijo namreč tudi za svoje „konsorte" reklamirati volilno pravico, dobro vedoč, da si s tem tako utrde- stališče, da jih sploh nihče več ne more izpodriniti. — Nervozna radovednost je torej opravičena, ker o tem ni dvoma, da stojimo pred odloči tv : jo. Domače stvari. — (Srbi v Ljubljani.) Povodom odkritja Gundulićevega spomenika v Dubrovniku javlja se nam iz Belega Grada, da pride 300 najodličnejših Srbov na svojem povratku iz Dubrovnika čez Benetke in Trst dne 4. ali 5. julija t. 1. v Ljub-bbano. Ta vest nas je zelo razveselila. Koj se je sestavil odbor, kateri bode skrbel za vzprejem, ki bo gotovo dostojen izraz bratske ljubezni, katero goji Ljubljansko prebivalstvo kakor za vse slovanske narode, tako tudi za junaške Srbe. — (Prvo krono družbi h v. Cirila in Metod al) Uredništvu našega lista so poslali danes kron in o darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Iz Borovnice poslal je g Fr. Papler 35 kron, nabranih mej tamoŠnjimi ro d o I j u bk i n j a m i in rodoljubi; darovali so sledeči po 2 kroni: Gosp. Avgust Pire, g. M. AuŽutt), g. Ivan Majaron, gospo ličina Milka Majaron, neimenovani gospod z Vrhnike. Po 1 k.: Gohjć U. KožiČ, A. Zajec, go-8podičine Vinc. Hifner, .1 is. UrbauČič, Ml z Lisec, Fr. Kobi, Ivanka Morel; gg Fr. Papler, Iv. Drašler, Fr. Gregorka, Aud. Zajec, Al. Rutar, Fr. Kozjak, GaŠp. Grmek, Aloj. Debevec, Jos. Kržic, Iv. Kranjc, Vil. Hrovat, Fr. Gostiša, Fr. Wirth, Fink, A. Arko, Radanovič, Dr. Žitnik, Fr. Švigolj. — V Cerkljah pri Kranji nabrala je g. Blagorodica Vavken 18 kron; darovali so po 1 krono: gg. dr. Globočnik, Andr. Kmet, nadučitelj, J oh. II tem, Marija Hacin, Aleš Jeuko, Job. Jenko, Fr. Žroitek, Mat. Likozar, Marijana Likozar, Andr. Vavken, župan; Blagorodica Vavken, Franica Pogačnik, Ivanka Bohinec, Pavla KrušiČ, učiteljice, Lina Pirnat, Angela Vavken, Julika Vavken, Jos. Scfamidhofrr. — Ddje so darovali v Ljubljani: g. Josip Ribič 2 k., g. Vladko Guštin 2 k.; „Uugenaonter — Inusbruck" 1 k.; g. Viljelm Tomic izTrebniega 2 k. — Skupaj 60 kron, katere emo izročili družbinemu vodstvu. Slava rodoljubnim darovalkam in darovalcem in njih naslednikom ! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani daroval je g. Viljem Tomic iz Trebnjega po uredništvu našega lista 1 k. 40 vin. Živio ! — (Iz deželnega šolskega sveta.) Nadučitelj dvoraztedne ljudske šole v Loškem potoku g. Franc Gol m a jer je upokojen zaradi zdravniško dokazane stalne nesposobnosti za službovanje. Nadučitelj v Dragatufiu g Ivan Bantan premeščen je v LoBki potok. Učitelj In vodja jednorazrednice -v Olševku g. Rud. Za vršnik imenovan je naduči-teljem na dvorazrednici v Preddvoru. Poročilo izpitne komisije o uspehu izpitov za učiteljsko ospo-sobljenje se je vzelo na znanje in sta se resila dva disciplinarna slučaja ter nekaj prošenj za podpore. — (Izlet „Glasbene Matice" v Kamnik.) Toliko izletoikov, kakor minulo nedeljo, 2e dolgo ni bilo v prijaznem naSem Kamniku. Saj pa tudi ni čuda. Napovedani izlet pevskega zbora „Glasbene Matice" in pa krasui dan izvabila sta nad 700 Ljubljančanov iz mesta. S posebnim vlakom „Glasbene Matice" odpeljalo se je okolu 300 oseb ob 1. uri, muogo pa jih moralo zaostati in čakati na navadni vlak, ki je jedno uro pozneje odpeljal nad 400 osob. Skoro vsem je bda direktiva Kamnik. Oficijelnoga vzprejema po izrečeni želji ni bilo, pač pa so prvodofile pozdravili privatno na kolodvoru gosp. župan Močnik, zastopniki Kamniških društev in mnogi rodoljubi. Nepregledna množica se je potem pomikala počasi po mestu do trga in do Fischerja ter se v manjših skupinah razšla po mestu in po krasni okolici. Ob 5. uri pa je bil zopet glavni shod domačega občinstva in izletnikov pri Fischerju, kjer je bil kmalu zaseden do zadnjega prostorčka obširen salon in pa velik improviziran vrt. Potem se je pričel koncert „Glasbene Matice". In bil je res izboren koncert v najboljem pomenu besede, kajti pele so bo vse točke zadnjega koncerta narodnih pesmi z isto topnostjo in divno preciznostjo, katero smo že omenili. Kdor je slišal v prvič te prekrasno harmonizovane bisere narodne glasbe, čudil se je njih milini in lepoti. A tudi mi, ki smo jih Čuli v drugič, naslajali smo se s tem večjim užitkom na njih krasoti. Videlo se je, kako lepo izražajo narodna pesmi vse čute, ki pretresajo človeško srce, od najtužuejše n. pr. „Želja umirajočega junaka" do veselo poskočne „škrjanček poje*. Za vsak položaj našel je narod naš v svoji glasbi tako primeren in pristen izraz. Kolika razlika mej melanholično „Slanca" in šegavo veselo „Mi smo lovci" ali pa narodno na vuo-humoristično „Prišla je miška". Nekatere pesmi, kakor „Dakle povej", ki je bila zopet krona koncerta, morale so se ponoviti. Gosp. Hubad in pevski zbor žela sta burno in zasluženo priznanje vseh navzočih, posebno pa domačih gostov, ki niso mogli prehvaliti lejiega koncerta. Izborni in slavni naš kvartet gg. PavŠek, Branke, Lile k, De čin a n zapel je mej pojedinimi točkami več krasnib čveterospevov, ki so občinstvo navduševali. Z jedno besedo, ves vspored bil je tako srečno sestavljen, da smelo rečemo, da tacega koncerta ni slišati tako labko. Mnogi bo obžalovali, da bo ni postavila primerna ustopuina, katere dohodek bi bil na korist fondu za nakup hiše „Glasbene Matice". Po končanem koncertu bo je pričel v salonu živahen ples, pri katerem je sviral sekstet iz Ljubljane. NepleSoče občinstvo pa se je deloma razkropilo po razuih gostilnah po mestu, kjer je vladalo uaj-veselejSe življenje, petje in nazdravljanje do 10. ure, ko se je odpeljal zadnji vlak. —i. — (Popravek.) V oceni koncerta gojencev „Glasbene Matice", ki se je vršil minulo soboto, je po neljubi pomoti izostalo ime' izborne učitelj ce na tem zavodu, gJčne. Š u k l j e j e v e, katere učenca g. Pavla T rtu i k in Josip Oblak sta bo predstavila s prav lepim uspehom. S tem dopolujujemo torej omenjeno poročilo. — (Gospodom trgovcem in obrtnikom!) Piše se nam: Ker je pri patrijotični alav-uosti dno 22. t. m. želeti vsestranske udeležbe iu ker so posebno trgovski in obrtniški krogi Ljubljanski mnogo doprinesli v gmotno podpor) slavnostnih pi i; lav, bilo bi prav umestuo, da bi se omogočila trgovskemu iu obrtuiškemu osobju udeležba s tem, da sm na ta dan v Ljubljaui prodajaluice mesto ob Hedini že ob četrti uri pupoludue zatvore. V teh urah zuatne kupčije itak oi jiričakovati in bodi toraj ta poziv trgovskim iu obrtniškim šefom v izvršitev toplo priporočen. — (Revizija 1 j u d s k ošolsk i h knjig.) M'nister za uk in bogočastje odredil je z razglasom 21. marca t. 1., da je vse aprobirane učne knjige na ljudskih in meščauBkih šolah (razun učnih kujig za verouauk) skibno pregledati ter vse tiskovne po mote in stvarne napake zabeležiti in je o tem okr. šolskim nadzornikom koncem šolskega leta kot dodatek k letnemu poročilu deželnemu šolskemu svćtu poročati. — (Sklep šolskega leta na učiteljišči v Ljubljaui.) Zaradi zrelostnih izpitov sklene se ."omtiidfOT '.'lil/'jijint Vtfii ni nik pozdravil je občinske svetnike ter pozval starosto mej njimi, Mojzesa Luzzatta, naj prevzame predsedstvo, na kar se je vršila volitev dveh verifikacijskih komisij. V komisijo za verifikacijo mestnih volitev so bili izvoljeni trije progresovci (Morpurgo, Piccoli, Veneziao) in dva lažikonservativca (dr. Bchellander in prof. Vierthaler); v komisijo za verifikacijo okolica neki h volitev pa zopet trije progreiovci Ja-nowitz, Rusconi, Consolo), dva lažikonservativca (Schiavoni, Mrach) iu noben Slovenec. Čemu neki f — (Veliki koncert narodnih društev v Trstu) v gledališči „Fenice" bil je — kakor se nam poroča iz Trsta — prav dobro obiskan in se je izvršil sijajno v vteh točkah. Posebno očaral je vse občinstvo operni pevec g. J. K. Te rt ni k, ki je bil junak večera in je s svojim kraauiin glasom in umetniškim predtiašanjem navdušil vse navzoče. Občinstvo odlikovalo je izbornega rojaka-pevca z I um m odobravanjem in se mu je poklonil krasen lovor-venec z rudečimi trakovi. Prav dobro so rešili svojo nalogo tudi vsi drngi bo delujoči, o čemur poročamo obširneje v jedni prihodnjih številk. Slovenski ž velj v Trstu je zopet pokazal, da tudi na kulturnem pol|i more podati kaj dovršenega z domačimi umetniškimi in diletantiŠkiini močmi. — (C. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) razglaša, da se dne 1 juliia 1893 dosjieli kupon delnic C- kr. priv. nadvojvode Albrech'a železnice od imenovanega ilt o dalje pri glavni blagajnici c. kr. glav-vega ravnateljstva avstrijskih državnih železuic na Duoaji, FUiithauB, S:ho lbrunnerstrasse št. 6 z dvema goldinarjema a v. komad zameii;Uje. V času od 1. do vštetega 14. julija 1893 se ta kupon tudi lahko /um. n j u j f v Beroliuu pri nemški banki, v Fratikobrodu na Majni pri nemškega društva banki in pri gg. vou Erlanger in sinovi, v Monakovem pri bavarski društveni banki v državnih markah in tistem znesku, ki odgovarja Dunajskim povprečnim kurzom. 01 15. julija 1893 dalje zamenjaval se bod3 ta kupon le pri glavni blagajnici c. kr. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic na Duna|i v avstrijski veljavi v srebru. — (Tiskovni o d n o š a j i n a II r v at s k e m.) Sedanji odgovorili urednik „Obzora" g. Josip Pada r i d bil je včeraj pozvan pred sodišče, da ae zagovarja zaradi lokriminovanega članka „Poplave v Posavini". Razpravo vodil je znani jiristav A k u r ti. Zatoženca branil j*) g. dr. J ob. Frank. G Pasa-rić ugovarjal je kompetenci sodišča in navedel, da je sam pisal članek, ki je povsem istinit. Dr. Frank dokazal je na podlagi obilega gradiva taisto. Navzlic temu bije, g. Pasa rić obsojen na tri tedne zapora iu „Ob/.ov" na izgubo kavcije v znesku 1 000 gld. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! __± i__r Telegrami „Slovenskemu Narodu': Trst 20. junija. Državni poslanec in vodja takozvanih konservativcev, Burgstaller, je odložil mandat kot občinski svetnik. Dunaj 20. junija. Tržaški namestnik vitez Rinaldiiii bil včeraj v avdijenci pri cesarju. Dunaj 20. junija. Grof Taalle se je danes zjutraj povrnil iz Nalžova. Brno 20. junija. Sinoči zbrali se delavci v velikih trumah na Wiiiterhollerjevein trgu, kjer so je imel vršiti prepovedani ljudski shod. Konjeniki so delavce razgnali, na kar so se ti na drugem mestu zopet zbrali. Bilo jih je več tisoč. Ko so jih konjeniki jeli razganjati, začeli so delavci metati kamne na vojake, na kar so ti rabili orožje. Policija prijela 23 oseb. Danes je vse mirno. V vseh tovarnah se deluje kakor po navadi. Pariz 20 junija. V poslanski zbornici primerili se pri razpravi o volilni reformi veliki škandali. Boulunžisti žalili Cleinenceaua. Ta pozval Derouledea in Millevovea na dvoboj, a oba sta odklonila, češ, da Clemenceau ne more dajati satisfakcije, niti je zahtevati. Pariš 20. junija. „JFigaro" javlja, da se bodo volitve v parlament vršile najbrž dne 24. avgusta. Bern 20. junija. Domači delavci hoteli včeraj od dela pregnati italijanske zidarje. Pri pretepu bilo ranjenih 5 Italijanov. Policija zaprla 13 osob. Sinoči bili zopet izgredi; mnogo delavcev je ranjenih. Berolin 20. junija. Uradoma se razglaša, da je bilo v 393 okrajih voljenih: 4.(J konservativcev, 12 članov državne stranke, 16 narodnih liberalcev, 3 Člani svobodomiselne združitve, 80 članov centruma, 12 Poljakov, 3 protisemiti, 24 socijalnih demokratov, 1 liberalec, 1 Danec, 2 kandidata kmetske zaveze, 7 Alzačanov in 4 člani južnonemške ljudske stranke. Ožjih vo.itev je treba 171). Bratje „Sokoli*'! Zaradi krena na „ Češkem vrhu" v petek dne* 23. t. m. 8e vabiio bratje Sokoli v Nredo «ln<- SI. t. m. ob 729- uri zvečer k tretji skušnji za proNte vaje. Na zdar! _Odbor. Listnica uredništva. Slavnemu vodstvu prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani: Prejeli smo pismo, katerega vsebina dopušča sklep, da pHhaja od Vas. Ker pa pismo ni od nikogar podpisano, prosimo pojasnilu, ker bi inače morali smatrati pismo za brezimno. Na brezimna pisma se pa nobeno uredništvo ne ozira. „LJUBLJANSKI ZVON" atojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr. #¥¥l¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥W¥¥¥Tl¥T»*»P»ii >'»»♦♦ S l^olerlju« nr«čke 17. junija. Na Dunaji: 72, 26, 11, 64, 43. V Gradci: 84, 90, 21, 54, 35. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. _* "5 0 S 7. zju.tr a j 2. popol. 9.zvečer 737'7 ran. 784'6 m«. 733 B mm. IG 4° C 28'8« C 20 8° C si. vzh. si vzh. si. vzh. j jasno jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 220 , za 8*5* nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 15. junija 1H93. Prejšnji tedea Bankovcev v prometu 448,Ho7.0(X) gld. (— 8,712.000 gld.1 Zaklad v gotovini . '289 724.000 , (-j- 808.000 Portfelj..... 152,771.000 , {— 11,186.000 Lombard.....LO,70H.OUO „ (— 1,180.000 Davka prosta bitu kovčna reserva . . 44*888.000 . (-f- 10.182.000 Drž. not v prometu . 812,898.000 „ (-f- 350 000 3I}-a.an.aosl2a, boiza dnč 20 juni|a t. I. včeraj gld. 9H-1 5 „ 9V95 ■ 11740 „ B6-45 n W— n 840-. 123— 979 584 60*27«, Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banko . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Srebro...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . 1) c 19. junija t 1. A"l0 driavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogeraka zlata renta 4°/0......, Ogerska papirna renta 6°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi . . Kreditne srečke po 100 gld....., Rudoltbve srečke po 10 gld..... Akcije ;in !..-.,v.-,t banke po 200 gld. Tramway-di'Ust. velj. 170 gld. a. v.. . . — danes — gld. 98 — — „ 97*80 — „ 11740 — 86*80 — „ 990-— — „ 888*10 — . 1S8;«8 — ■ &'8*V. — „ 0030 147 191 lil' 128 121 1HG 23 InO 261 gld. Več dijakov B6 vzprejme v dobro oskrbovanje pri uradmfiki obitelji sredi mesta. (JlHNuvir na ra/polaganje. Vprnfia naj BC pri O. JSi*illi-Jn, um »uiiuJmUI OSJStl kt. 2». (686-8) Dobro ohranjen glasovir se proda za no tri«!., tudi se proda zaradi odhoda več pohištvenih stvarij v Florijanskih ulicah št 17, II. nadstropje. __0M9—1) Astronomićni teleskop (refraetor ali lučeloinoc), odprtina objektiva iiO centimetrov, 60Okratna imeurna povečav«, razstavljen je za nekoliko d ni j v splofino upotrubljeuju Najzanimivejša opaznvania so: (648) po dnevu: solutsae uiuruK« Iu ludnice* zvečer: satum « kolouai JI Iu itopreuiicnieuiul, ui««e« m mvuJIuiI ieknl In m sv ©J lin gorovjem,