250. številka. Ljubljana, v petek 30. oktobra 1896. XXIX. leto Izhaja vsak dan u******* icit&ti oadaljfl m prasoiko, t«? zelja po polti prejoman /a avatro-oger*ke deffeie \aa Isto lfr gld., sa pol lota 8 gld. lajjcetrt leta «1 gld., za jeden 1 gld. 40 k*. — Za LJubljano Lttta pcrtiijar.ia .-...a dom r»a vau leto lu gld., *a četrt leta 3 ftid. ao kr.t na fedea mesec t gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr ua moooc, po 80 kr. ua četrt let«.. — Za taje dcJcli toliko «*^. kjiiJkor pofttniua enaka. Za oznanila plaftnjo m od Sth-.atopna petit-vrsto po <> kr., ce sa osnanilo jodenkrat tiska, po f> kr., Bfl s« dvakrat, in po 4 kr., co se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se irsvole frankirat.t. — Rokopisi se ne vračajo. — D red ni S ivo in ar-r» -- ••. It ••• l< jo na Kongresnem trgu fit. 12. Opravuifitrn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t ^ adniinisixativtie »tvari. Vabilo na naročbo. ilavno p. ii. obelnetvo uljudno vabimo um ■ovo asroebo, stare gospode naročnik« p«, kn> terlui Je potekla kouoem meiteca uareenina, prosimo, da Jo o pravem Aaaa poaove, da poAI-lf«nje ne preneka ln ds dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbljiaike nsiroeulke bres posll|a- nfa n» doan: Vae leto . . . sjld. 1»*— I tfetrt leta . . gld. S-ao Pol leta * . . 6'SO| Jeden uiese«. llo ■a paalljan|e na dom so rncnna lO kr. » - «uei*ee, 8» kr. eh eetrt leta. H po tisti dan, prav pred glasovanjem, izvedeli pos'acci, da ee je v Gališki zgodilo zopet nezaslišano krčenje ustavnih pravic. OJ šlahte in od škofov kakor divja zver preganjani pater Stojalowski je pred nekaj dnevi prišel v Solnok in se nastanil pri svojem sorodniku krojaču Zielinskem. Ves dan ni zapustil stanovanj:^. Zvečer ob pola 10. uri so prišli orožniki k njemu in ga „v imenu zak« na po naročilu drž. pravdništva aretovaii." Stojalovvski jo zahteval, naj mu orožniku pokažejo ukaz drž. pravdništva in ker tega niso mogli storiti, se je branil iti ž njimi. Orožniki so na to Stojalow*kega uklenili in ga odgnali šiloma v zapor. Drugi dan je šel pravni zastopnik Stojalowskega k sodišču iti tam je izvedel, da niti drž. pravdnistvo niti preiskovalni sodnik nista dala naročila, aretovati StojaIowekega. Mož je bil aretovau, da bi ne mogo! agitovati pri dopolnilni volitvi • Solnoku. Ko je bila volitev končan*, so ga baje koj iz zapora upustili. 0rali — zaupanje ! Na današnjo sojo proračunskega odseka zbralo se je 35 članov. Levičar Ha ase se jo skliceval na minister-ikega predhodnika zatrjevanje, da ima poštene na- mene in rekel, da mu veruje, potem pa dokazoval da bi se bil moral grof Badeni še določneje izreči za ohranitev ustave, cerkvenih in šolskih zakonov. Malom s Roman čuk je izjavil, da nima zaupanja do vlade, katera skuša utrditi privilegije veleposestnikov, khtera utesnjuje politično svobodo, se poganja za reakeijouarne tendence, prezira voljo ljudstva in parlamenta in se v upravi ne drži zakonov, nego vlada z avtekratično samovoljnostjo. Dispozioijakega fonda ne more dovoliti taki vladi, ker ne porablja tega denarja samo v podpiranj« maloruskenm naroda sovražnega časopisja, nega tudi v podkupovanje volilcev. Moravski poslanec dr. Fux — jedini levičar iz Moravske, kateri se je pridružil fronderjein iz Češke — je dolžil Čehe, da so začeli boj zoper Nemce* in poostrili narodno naaprotsfvo. Začeli so se poganjati za češko državno pravo in skušajo Nemce potisniti k zidu, politično in gospodarsko. Ministeruki predsednik pa vzlic tema ni povedal, hoče li varovati jeduakopravnost Govornik je naznanil, da bodo njegovi somišljeniki v prvi seji moravskega dež. zbora predlagali administrativno razdelitev dežele po narodnosti, svaril Čobe, da je narodnostni boj le na korist brezdomovinskemu klerikalizmu in izjavil, da bodo glasoval zoper dispo-zicijski fond. Mladočeh dr. Kaizl je povedal, da njegova strank:, ni zadovoljna z izjavo minister — %a predsednika, kur neče premeniti ustave, ki ju uevzdrž-Ijiva zategadelj, ker je zasnovana na podstavi fe-deralističnih principov, dočim je uprava centralistična, in ker ee je vlada gledo narodnostnega vprašanja izrekla nedoločno. Gleda šolskega vprašanja se je govornik izrekel za to, da naj vsaka dt žela urtdi svojo ?olo, kakor se jej zdi. Govornik je potem poleinizoval z nemškimi poslanci iz Či-vke in se izrekel zoper razdelitev kraljevine češke. Nemški uacijonalec dr. Bareuther je izjavil, ! da bo glasoval zoper dispozijski fond, ker ga ni j zadovoljila izjava ministerskega predsednika, in za- Prirodopisni in tehniški razgled. Fifto J. XIV. Regulacija Donave pri Železnih vratih je oficijelno dovršena. V*uj v glavnih potezah jo končano dolo, ki spada ivoj najbolj orjaška podjetja nove dobe. Listi vseh kulturnih uarodov so slavili to gigantičuo podiorjo in poli slavo nemškemu in nadjarakemu življu, ki sta m »tekla pri tej regulaciji — vsaj po zagotovilu detične žurnalistike — glavne zasluge. Na dolgo in široko opisujejo duhovite iznajdbe, stroje in priprave, s katerimi eo ukro tili orjaški v. I' tok Vendar pa ima vsaka reč tudi svojo senčnAto stran. Kukor pišejo namreč strokov-njaaki listi, se regulacija do sedaj še ni povsem posrečila. Teoretično je stvar izvrstno izpadla, a praksa ni na vseh črtah potrdila teorije. Zgodilo se je nekako tako, kakor pri znanih idravniških operacijah, ki so sa izborno posrečile — pacijent pa je seveda umrl. Že veliki kameniti jezovi mej Grebenom in Milanovaoem niso izpolnili svoje naloge. Ti jezovi l'žš podo'goma in vzporedno z bregom ter imajo namen, zožiti strugo, tako da bi se merala voda, katero stisnejo mej ozke bregove, dvigniti daleč na-vigor do kataraktov; vsled tega zastajanja bi motala voda po račanih bolj počasi teči — jezovi naj bi torej vodo dvignili, s tem pa njeno hitrost znižali. l'n»ksa tega ni povseai potrdila in pokazalo se je, da so raše sedanje metode za preračunanjo vodnega padca in vodnega zaježenja še nepopolne in nepremagljive. Tudi pri Jii'u so so pojavile jednake neprilike. Tu se ovija voda krog strmega in trdega skalovja in biti v burnem teku dalj«'. Da se ta hitri padec zmanjša, so nasuli pod Jučetn čez Donavo velikansk jez, ki naj bi vodno hitrost /.manjšal. Pokazalo pa se je, da jez no pooiaga toliko, kakor bi moral na podUgi teoretičnih računov. Trebalo bode še večletnih del in novih naprav, da postane vožnja na tem mestu manj nevarna in ložja. Najbolj alavljeno delo vsega podjetja, kaual skozi Železna vrata, ki ie zahteval toliko žrtev in toliko truda, na katerem so Že Rimljani skušali svojo moč, tudi ta ni opravičil nad, ki so jih sta vili inženerji vanj. Hitrost vode v njem je namreč več nego dvakrat večja kukor so kazali računi. Tadi tu bodo morali napraviti dokaj novih zgradb, predno je upati, da se zmanjša hitrost vode. Sedaj rabi parnik, ki vozi uavzdol po tem, dobra 2 kilometra dolgem kanalu, samo dve minuti za svojo pot. Navzgor, proti vodi zmagajo pa deročo vodo le najmočnejši paruiki, a tudi ti rabijo 1 do 11/| ure! Kakor se kaže, ne bode preostajalo dražega, nego da bodo morali ladije navzgor vleči, kakor so svoje dni po Savi tirali čolne . ., V obče veselje se tedaj meAajo premnege britke kapljice I Vendar so vsa dela, ki bodo potrebna še v prihodnjih letih, le zboljševanja, ki ne morejo zmanjšati splošnega pomena velikaškoga podjetja, ustvarjenega cd moderne tehniška vede. Pri Železnih Vratih sta tekmovala vodni iu mašinski inžener; oba se delita v slavi. H. Arnold, profesor na tehuičui visoki šoli v Hanoveru, je dela ob Železnih vratih jako dobro označil z nastopnimi besedami: „Lnženerji in delavci so f.e merali na lici mesta š-le učiti in vaditi. S tem so zgubili prvi dve stavbioski leti . šele potem jim je skušnja pokazala, kaj je pravega in dobrega na strojih i a na delo-vršbi. Tako se je težišče vsega podjetja premaknilo; zlezlo je takorekoč iz rok vodnega tehnika v roke mašinskega inženerja. Brez zboljšanih strojev, bi ne bilo mogoče dovrčiti silnega dela". Poročilo „Občno električne družbe" za I. 1895. nam podaje zanimive podatke o delokrogu te družbe oziroma o razširjevanju eloktrične luči. Imenovana dražba je s pričetkom letošnjega leta simo v Bero-linu napajala 151.768 žarnic in 7213 obločnih sve-tilnic. Še bolj kakor električna luč, povzdignila se je poraba električne gonilne sile. V omeujeuem času je bilo k družbenim centralam priklopljenih 2G80 delavskih strojev z 45.693 konjskimi silami in 18 cestnih železnic. — Tako se kaže povaudr, da elektrika kljub Aaerjevim plinastim žaroicam ■ tnlno in redno napreduje. hteval delitve češke kruno vine, rekši, da privošči Čehom v njih ozemlji vse to, kar zahtevajo Nemci v svojem ozemlji zase, tudi češki notranji uradni jezik. Končno je vlado opominjal, naj da deželnemu zboru priliko, upeljati direktne volitve v kmetskih občinah. Ti i nit c dr. Kathrein je slikal nedolžnost klerikalizma in se izrekel za dispozicijski fond. Lnvičar dr. Menger je ovrgel neumne trditve Kathreinove, da je šola kvarna gospodarskemu stanju kmetskega prebivalstva, poudarjajo povsem opravičeno, da je omika mase podlaga višji kulturi, in da je pogoj dobremu gospodarstvu in socijalnim reformam dobro razvito šolstvo. Govornik se je potem tavil s češkim vprašanjem in rekel, da se na podstavi češkega drž. prava nikdar ne doseže porazumijenje mej Cehi in Nemci. Poljski posl. Gniewosz je zagovarjal sedanje razmere v Gališki. Levičar d. Husu je izjavil, da ni zadovoljen z govorom ministerskega predsednika glede Češke. V istem zmislu se je izrekel tudi njegov tovariš dr. Hallvvich, klerikalec Morsev je napadal šolo in tbrekoval učiteljstvo. Govorili so še levičarja N i I « c: h e in dr. Baernreither ter poljski poBl. grof P i n i n s k i , a njih izjave niso nikake večje važnosti. D.-l . je bila s teci končana in vršilo se je glasovanja. Odsek šteje 36 članov, a jeden član, dr. Hugoa Fux ni bil navzočen. Pristavka »Dispo zicijski f nd" j • bila vzprejota s 25 proti 9 glasom. Za postavko so glasovali: konservativci dr. pl. Fuchs, dr. Kathrein, Lupul, baron Morsev, gK f P a 1 f y in prof Wolkenstein; levičarji dr. B e r n r e i t h e r, dr. B e e r, dr. E x n e r, dr. H a a s e, M a u t n e r, baron S c h w e-gel; slovenski člani dr. Gregorčič, Robič in Povše; poljski člani G n i e-wo8z,Kozlowski, Milevvski, P i e t a k, grof Piuiuoki, R u t o w o k i in S z c z e p a-n o w s k i; italijanska poslanca M a 1 f a t t i in S t a I i t z in staro'eški posl. M e z n i k. Zoper dispozicij ski f>nd so glasovali: mla-dočeška poslanca dr. K a i z 1 in dr. P a c a k, nemška naoijonaloa dr. B a r o u t h e r in dr. S t e i n-vvennder; maloruski posl. Romančuk in levičarji B 1 b 1, dr. H a i 1 w i c h , dr. Menger in dr. N i t s c h e. Načelnik R u s s ni smel glasovati, a dr. H. F u x je bil odsoten, oba bi bda sicer glasovali proti postavki. V JLJuilljMtll^ 30. oktobra. Dolenjeavstrijske deželnozborske volitve. V kmečkih občinah so liberalci zgubili poslednje širi mandate, katere so še imeli. Voljeni so ekoro sami kr.Vv.nski socijalisti. Celo v Zvvettlu, kjer je Sckunerer imel nekdaj to'iko upliva, je propal narodni Nemec Do'iz. Schoaererjevec Herzog je pa voljen. Klerikalci so povsod podpirali krščanske socijaliste. Krščanskoeocijalni lisLi so jako veseli, da je sedaj kurija zastopnikov kmetskih občin či«ta nemških lih* ralcev. Na Dunaju bodeta pa nova stranka in liberalna stranca v prvem volilnem okraju skupno Ntka; ta »tiše lovce! Znano je, kako so se v Avstraliji m Novi Zelandiji pomnožili domači zajci ali kunci V brezbrujuera šleviiu bivajo ti glodalci po onih zemljah in uničujejo pridelke. Ves boj zoper nje je brezuspešen, kajti njih rodovitnost je ogromna. Sedaj se čujejo v Južni kalifom.ji jednake zgodbe, samo da so si tu pravi divji zajci v čudovitem številu pomnožih ter preplavili dežele Colorado, ldaho, Oregon m Utab. Žive na ravninah iu ne kopljejo rovov v tleh. V pi končevanje teh sitnih glodavoev so napravili posebne zakone in na podlagi teh imajo dobro orgaoizovane, deželne zajčje love. Za tak lov narede velikanske ograje, v katere vodita dve do 10 kilometrov dolgi, 8 kolmi ograjeni široki poti. Lovci se oborožo s palicami in poleni t<-r gonijo od ..^odnjigi jutra zajce v ograjo. Ljudje pridejo deloma peš, doloma na konjih ali pa t vozmi. Zbere be jih več tisoč, mej katerimi je tudi ženski spol z otroci dobro zastopan. Vsa lovska vojska je pod skupnim poveljništvotn. Pri večjih lovih obuto-pijo ozemlje, mereče nad 30 kvadratnih kilometrov. Raba puške j« strogo prepovedana, a klub temu je šuma in krika dovolj, čun bolj se gonjači bližajo ograji, tem huje narašča vpitje. Konec je velikansko pobijanje. Pri vsakem deželnem lovu pade 10—20 tisoč žrtev. Kakor pravijo, da je bilo v malo letih na tak način potolčeuih skoraj pol milijona zajcev. postopali. Narodni in liberalni Nemci pogrešajo v programu nove stranke točko, kako stališče za* vzemlje stranka glede narodnega vprašanja. Boje se, da bi utegnila biti Slovanom pravična. Krščanski socijalisti agitujejo proti novi stranki s tem. da ni jim dovolj nemška. Slovani moramo novi stranki le želeti najboljšega uspeha, ako ne bode v narodnih vprašanjih tako nestrpna, kakor so krščanski socijalisti. Sedanji liberalni zastopniki dunajskega notranjega mesta imajo pred novo stranko tak strah, da so že premišljevali, da bi več ne kandidovali. Protiprostozidaratvo Klerikalni listi so baje dobili iz R ma migljaj, naj nikar nič več ne pišejo o mis Vaugban, dokler stvari ne preišče posebna komisija. Izid preiskave se bode svoječasno naznanil. Klerikalci spoznavajo, da so jim protiprostozidarski spisi le škodoval , zato se pa sedaj mora o stvari molčati, da se pozabi. V Rimu so pač malo prepozni s svojo prepovedjo. Oglasili naj bi ee bili takoj, ko je L' on Taxil začel slepariti s svojimi protiprostozidarskimi spisi. Izid preiskave o mis Vaugban Be pač nikdar ne objavi, ker ne more biti drugačen, kakor da je vse slepsrija. Volitve na Ogerskem Kolikor se da posneti iz prvih poročil o ogerskib volitvah, ljudska stranka ne bode dosegla posebnih uspehov. V ma-djatskih koinitatih ne bode voljen noben pristaš te stranke, v slovanskih in rumunskih krajih jih bode nekaj voljenih, ker Slovani in Rumuni zaradi sil« nega pritiska n>so postavili nobenega kandidata. Župniki in kapelanje so grozno agitovali proti vladi. Ljudstvu so pripovedovali, da so bodo vsi križi, ki eo ob cestah, morali spraviti na dvorišča, ako zrna gajo liberalci, drugače jih bide vlada dala potrgati in v jarke pometati. Zvonovi se bodo morali sneti iz cerkva, ker židjo ne morejo zvonenja trpeti. Cerkve ee bodo premeni'e v magfrcine. Vlada postavi po deželi 32 oltarjev, na katerih se ne bode častil B g, ampak hudič. Dobre katoličane bodo dali pobiti n kri b do razlili po ulicah, kakor ae je go dilo v Franciji. Pretili so s tem, da nobenemu ro dajo odveze, kdor voli liberalce, in tudi njih ctrok ne bodo krstili. Volilco so vkupe sklicali in zahte vali od njih, naj na križ prisežejo, da bodo volih \ kandidate ljudske stranke. Kdor ni hotel obljubiti, se mu je zapretdo, da se njegovo ime nabije ua cerkvena vrata. Vidi BS, da ss tudi na Oger>kem klerikalci drže g^^Ia, da namen posvečuje sredstva. Bolgarija. Vodje bolgarskih opozicijskih frakcij Cankov, Karavelov, Grekov in RjdoaUvov so se posvetovali, da b v .m opozicjske stranka pri vo-1 t v: h skupno postopale. Sporazumeti se pa niso mogli. Sklenili so samo. da pojdajo h knezu in od njega zahteva, naj skrbi, da bodo vol'tve svobodne. Odpusti nai se sedanje mininterstvo in pokliče drugo nevtralno ministerstvo, ki bule vod>le volitve. Ta korak bode pač brez ugpeha. V B lg*riji ae še no bene volitve nifO brez vladnega pritiska vršila in m ' tudi letošnje ne bode. Dopisi. ■ #. ribniške doline, 28 oktobra. »Slovenec" je v poslednji številki 247. z dne 27. t. m. pod naslovom „>z ribniške dolin«41 objavil toliko ■av janj in lažii, da se mora vsakemu človeku, ki mcraluo rte m popolnoma D tO pel, gnjusiti. „S!o\b-necu prini d je te luži nalašč poslednji dan pred volitvami, «U jih ni mogoče več popraviti. To je t* d-vj katoliška podlaga. Ako naša vera odobruje tako postopanje, tako banditstvo, potem mora zes vsak poštenjak postati brezverec Ako duhovščina nima več vere, potem ni čudu, ako vera peša. .Slovenec" pravi, da g Višnikar naglasa v svojem volilnem oklicu, „da je vsakdo Lr.zej, ki vrši svoje verske dolžnosti po nalogu svete cerkve". To je vedoma izrečena debela laž, kakor se je žalibog poslužujejo novodobni kaplanje. Menda je ravno klerikalni kandidat potreboval take podpore, ker je sam v vedni vojski z resnico. Ker ga njegovi agitatorji niso mogli hvaliti, blatili so njegovega protikandidata, proti kojemu niso bili kmetje, ampak samo duhovni, večinoma na komando iz škofije, in Primož Pakiž s svojimi pristaši v Sodražici. Po slednje je naravno, kajti g. Pakiž se je že davno hvalil, da g. V mu kar ne bode nikdar več poslaoec, ter je g. Merherju že naprej Čestital. G. Pakiž je tedaj primoran stati na njegovi strani, da se ne blamira in da tudi njega ne puste črni agitatorji pri prihodnjih volitvah na cedilu. Naš kandidat ni imel na razpolaganje blagoslovov, odpustkov, nebes in pekla, s katerimi sredstvi bi bil mogel krotiti volilce. Mi nismo tako brezbožni in predrzni, da bi si upali celo Boga samega spravljati v volilni boj. Kaj potem, ako Bog ne zmaga? Li ne bode prišlo ljudstvo do prepričanja, da je bil na naši strani? Nesramna laž je dalje, da je naš kandidat zapisal besede, „da je dovolj za kmeta, ako ga toliko brani, da se obrani". Vsak program se da kritikovati, a to ni nikaka kritika, to so naravnost lažnjivs in zlobne trditve, kakor smo jih vajeni pri „Slovencu" in katere so namenjene varati nevedne volilce. Krono pa zasluži .Slovencev" sotrudnik reete solažnik z nastopno trditvijo: „Pokojni Klun je bil povabljen, naj pride dne 30. aprila t. 1. po. kopat umrlega dekana, a brzojavno je odgovoril, da ne more zapustiti Dunaja, ker je ravno na dnevnem reda krošnjarstvo. Gospod Višnikar pa je v svoji goreči ljubezni za ribniške in kočevske krošnjarje popihal jo z Dunaja ter se dne 2 maja prikazal v Ribnici. On je že vedel, zakaj! Znano je tudi, da je ravno g. Višnikar nabiral v Kočevju podpise zoper krošnjarstvo." Težko je določiti, je li v tsj lažnjivi trditvi, na katero si „Slovenec" lahko patent vzame, več nesmisla ali več zlobnosti. Tega tudi Gospodom najudanejši mežnar ne bode veroval. Poslanec Višnikar je sestavil obširno peticijo za spremembo zakona o krošnjarstvu, katero je podpisalo 9 občin, ter jo je izročil državnemu r.boru že dne 18. decembra 18 9 5. Poslanec, ki je v svoji peticiji obširno utemeljeval potrebo, da se obrani krošnjarstvo, posebno s pridelki domače industrije, in ki je za to peticijo, katero je sestavil na željo mnogih krošnjarjev, potreboval podpisov prizadetih okrajev, je tedaj ob jednem nabiral tudi podpise proti krošnjarstvo! To je vender preveč! Svetovali bi lažnjiverou dopisniku, da naj gre po Kočevskem nabirat podpise proti krošnjarstvu, bode vnaj iztakml, kar išče, to je: batine! Krošnjarski znkon v državnem zboru še do danes ni b'l na dnevnem redu. Samo v obrtnem cdseku se js razpravljalo o dotičnem načrtu. Poslanec Višnikar je opozoril goup. kanonika Kluno za nekatere, krošnjarstvu kvarne določbe načrta, tel ga kot člana obrtnega odseka naprosil, da se potegne za naše krošnjarje. Zjedioila sta so potem na nekateie spremembe v Bmislu omenjene in že mnogo preje izročene peticije in posl. Klun je obljubil, da bodo sporazumno s tvojim tovarišem dogovorjene spremembe v odseka predlagal in zagovarjal. Mogoče je tedaj, da je bi 30. aprila po odseka zadržan priti v R bnico. Toliko je resuicu na tem, vso drugo je laž. GrČaričani volili ro s klerikalci, ker &e jim je žugalo, da izgube* komaj dobljenega župnika. Ako bi bili včeraj še jedenkraf volili, bi bil izid gotovo drugačen. „ Slovenec" dalje pripoveduje „iz ribniško kočevskega okraja", kako okr. glavar dr. Tboman dela za narodnega kandidata in se celo spozabi do trditve: „Gorje duhovniku, ki bi so drznil nastopiti proti njemu!" Gole fantazije in savijanja ! Ako bi bili duhovniki pri nas tako nezavisni od knezoškofijskega ord nacija* kakor so od okrajnih glavarjev, potem bi lahko imeli prav mirne volitve in sloga mej narodnimi strankami bi bila mogoča. A tega naši boj- .i klerikalni prvaki ne prepuste. Ako bi „Slovenčevi" ureduiki imeli a « kaj verskega iu poštenega čuta v sebi, svetovali bi jim, da pazno in mirno čitajo dopis „ue sodi, da ne bodeš sojen" v At. 12b „ Edinosti". K r pa vemo, da eo vsi paraatui in stvarni razlogi zaman, svetujemo g. poslancu Višnikar ju, naj gre sam v redakcijo „Slovenčevo" ter si — išče zadoščenja za perfidna napadanja. Otvoritev velikovške šole. Naprošoni, prijavljamo v popolnilo svojega poročila o otvoritveni slavnosti brzojavke, katere so došle: Bled: Za lepim začetkom daj Bog Ae lepši napredek. — Blejska podružnica, Aemau. Bled: Vremena Korošcem bodo se zjasnila.-— Zirovnik, Strle. Celje: Narodni praznik, ki ga obhajato danes, bodi naj začetek l^pše prihodnjust' Slovencu-trpiuii na Koroškem. Z*vela in krepko be raz%ij narolna šola na Koroškem. — Dr. Hrašovec. Celje: BUgoslov božji na zavod naj rosi,— In vrle Slovence nam šola naj vzgoji. — Dr. Dačko, Dragotin Hribar. Črnagora pri Ptuji: Radostno pospravljamo uarodno eolo , naj vkorenini domačo slogo! Hvala navdušenim rodoljubom, več še takšnih trdnjav! — Serajnik, Sattler, Podvinski. Dunaj: Imenom glavnega odbora kupil sem prostor, iz srca rad bi bil torej pri otvoritvi poslopja, ki je vzrastlo na tem prostoru po požrtvovalnosti našega naroda. Ž*l, da som zadržan, zate pa pošiljam vam vsem Slovenkam in Slovencem, ki ste zbrani danes pri velepomembni narodui slavnosti v Velikovcu najiskrenejše pozdrave. — Župan Hribar. D a n a j: Živela priboritev na narodnom polju Naprej! — Akad. društvo „Slovenija". Gradec: Da se vzgoji mladina v narodnem duhu, svoj jezik ljub', slovenstvo razširi, pomozi narodna šola koroškim Slovencem. — Oče Hraiovec. K a m n i k : Ob slavnosti otvorjenja prve narodne Šole v Korotanu kličemo združeni v duhu s vami: Slava vam zbrani slovenski naši brat j«, slava vašim voditeljem, Bog živi gosp. župnika Treiberja, obrani družbo sv. Cirila in Metoda in nje neumornega \> vomestnika Tomo Zupana. — Kamniška moška podružnica. Litija: Radostno pozdravljamo otvoritev družbine šole sv. Cirila in Metoda. Naj a božjim blagoslovom obrodi obilo sada nadim koroškim bratom. — Rodbina Svetec. Litija: Hram prosvete, postavljen po narodu eamem, bodi trdnjava na meji slovenstva. — Ivan Gregorič, Kristina Gregorič. Litija: Ponosno dvigaj ee poslopje divno, ki v njem v jezika materinem vzgaja naj se mladina nada. — Hrašovec. Litija: Slava dražbi sv. Cirila in M«toda! Slava koroškim Slovencem! — Občina Litija. Zupan Damjan. Litija: Dom posvečen narodnosti, sprejmi in čuvaj slovensko deco. — Josipina Koblar. Ljubljana: Bog blagoslavljaj ponos družbe sv. Cirila in Metoda: našo slovensko velikovško šolo. — Tomo Zupan, prvomestnik dražbi sv. Cirilu in Metoda. Ljubljana: Vaš dom rodoljobja naj bode Slovenije viden znak, — a Vam pogumnim Ko rošcem k bodočnosti boljši velik korak ! — Ljubljanski bogoslovci. Ljubljana: V duhu zbranim rojakom želim najsijajnejšega uspeha narodni šoli v probujo in napredek slovenstva. — Dr. Alojzij Kraut. Ljubljana: Slovenski trdnjavi in vdeležencem elavnosti gromovita „Slava". — Pevsko društvo BSlavec". Ljubljana: Ob tako pomenljivi slavnosti zbranim rodoljubom kliče ljubljanski nSokol" krepek „Na zdat" ! Naj bi bil današnji den začetek novi boljši dobi narodnega življenja koroških bratov. Ljubljana: V narodnem domu nastanjena društva Čestitajo koroškim Slovencem in Ciril Metodovi družbi k današnjemu prazniku. Otvoritev velikovsko šole pomeni za Korctanc« orjaški na predek n* polju naroduega šolstva. Živeli zavedni rodoljubi koroAki, živela Ciril-Metodova družba. — Dr. vitez B>eiweis Trstemški, Plctersuik, S. Rutar, Lih, Pire, Orožen, Skaberue. Ljubljana: Živela narodna flola; naj bi vzgajala le kr-menite značaje in naj bi bila nje otvoritev pričetek lopše bodočnosti. — Klub slovenskih bicikustov „Ljubljana" ! Ljubljana: Se Koroška ni propala I Prisrčen „Na zdar" zbrauim rodoljubom kiičiia: Podružnica in čitalni a v Šiški. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. oktobra.. — (Občinski svet) imel bo v soboto, 31. okt. t. 1. ob šestih zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Poročilo finančnega in pravnega odseka o zgradbi topničarske vojašnice in o pogodbi, katero je gledo te zgradbe skleniti z „unionsko stav bineko družbo" na Dunaju — (Repertoir slovenskega gledališča ) Zanimanje za danataojo premijere^Fuersterjeve opero „Gorenjski nlavček" jo toliko, da bo gledališče brez dvoma popolnoma rasprodano. V nedeljo ss bode predeta v'jala znana in priljubljena ljudska Šaloigra „Mlinar tn njegova hči." Ta igra ne v nas že dolgo vrsto let predstavlja • selej na da u vseh svetnikov iu se občinstvo nanjo že tako veseli, da hodijo ljudje že štirinajst dnij popraševat, se H bode tudi letos predstavljala. — (Mostna višja dekliška šola v Ljubljani.) Ravnatelj meBtue višje dekliško šole, gosp. prof. dr. L Požar, h-< je vrnil s svojega potovanja, kojega jo napravil, da preštudira najvažnejše višje dektičke zavode v Avstriji. Ogledal si je dotične šole v Celovcu, 1 i ocu. Pragi in na Dunaju ter prinesel s seboj mnogo zanimivega materijala, kojega če porabiti v prid ljubljanski višji dekliški šoli. Osobito *ta mu ugajali uzoruo vrejeni viš.i dekliški Šoli v Pr*gi, kjer je našel v p*dagogičnem kakor tu li v materijalnom ožim premnogo posnemanja vrednih odnoš*jev. — Mej t*m je kuratorij preskrbel *»i • potrebno, da se šola dostojno otvori. Naročil je lično šoLko opr.ivo pri tukajšoj-h domačih tvrdkah t*r se pri vsakem kosu oziral na najboljše uaorce. Osobito so šolike klopi zgrajene po zahtevah šolske higijene ; naslanjajo se na pri-poznane modele in lahko trdimo, da bode v zdravstvenom o* ru za gojenke višje dekliško šole tako preskrbljeno, kakor v nobenem diugem zavodu v naši deželi. — Kakor čujemo, se bode otvoritev šole slovesno izvršila, da se tudi na unanje pokaže važ noet treuotka, o katerem se odpira prva slovenska višja dekliška šola. O tej slovesnosti bod-iino svojim čitateljem pravočasno poročali. — Veronauk bo na tem zavodu poučeval g. prof. dr. Svetina. — (Nova slovenska učila.) Jedla! avstrijski z&lagatelj umetnin, Ed. H o I z 1 na Dunaju, dodelal J" v zadnjem času sledeča učila v slovenskem je ziku: Avstro-Ogerska, stenska karta, za slovenske dole priredil prof. S. Rutar; Evropa, fltenska karta, priredil prof. Fr. Orožen; Pale- stina in Polutke, priredil prof. Fr. Orožen; Zemljepisni atlas, I. izdanje v 7 kartah, priredil prof. S. R u t a r , đrngo izdanje v 14. kartah sledilo bode v kratkem. Gospodoma profesorjema Ratarju in Orožna gre najtoplejša zahvala, da sta preskrbela ta potrebna učila. Karte so jako natančne in tako lepo in fino izdelane, da delajo čast firmi Ed. Holzl. — (Nagrobni spomenik f A. Praprotniku) je odkrilo „Sloven»ko učiteljsko društvo dne 29. t. m. Spomenik, ieklesan iz Črnega sieaita, je 2 metra visok ter ima obliko Štirioglate piramide, na kateri se blesti zlat napis: Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj, slovenski pisatelj, pesnik itd . rojen . . . itd. Na podstavku pa zadnja kitica njegove pesmice „Moj dom" namreč: „V domači gomili se spava sladko, — Mi bratje sestrice rahljajo zemljo." Udeležba je bila mnogobrojna, dokaz, koliko spoštovanja je užival pokojnik. Učiteljstva se je zbralo blizu 150; poleg tega pa mnogo sorodnikov, srednješolskih profesorjev, uradnikov, pet duhovnikov in več druzih čestilcev njegovih. Vse so jo trlo okrog epo-menika, ki je bil okrašen z zelenjem, lepimi venci in trakovi, Takoj po sv. maši, katero je daroval ca ranjcega g. kateh»t Smrekar, so eo podali udelež-niki ra grob. Blizu 40 učiteljev-pevcov je pod vodstvom g. Razingerja ganljivo zapelo vedno lepo ža-lostinko „Nad zvezdami". Slavec, i .i govornik g. E. Gangl je v krasnih, vzueseuih in ganljivih bo sedah naslikal nesebično in požrtvovalno delovanje in zasluge, ki si jih je pridobil pokojnik za slovensko ljudsko šolstvo in ra svoj ljubljen narod. P u go voru bo zapeli pevci še „Đlagormu" in potem smo se poslovili t^r razšli žalostnim *rrern od vrlega moža, ki j** vse svoje življenje delal za drugi — za svoj rod in domovino. Blagor rco I „Slovenskomu učiteljskemu društvu" jo došlo več pismenih ;n brzojavnih pozdravov, mej temi tud- pozdrav župana ljubljanskega, gospoda Ivana Hribarja iz Prage, ki se gl»si: „S!av čira spomin zaslužnega učitelja iu rodrljaba pošiljam Vam iz matice Prage iskrene pozdrave. S proBveto k svobodi! Zupan Hribar." Prihodnjo pomlad bode pa odkrilo »Slov. učiteljsko društvo" ranjcemu A P-aprotniku v njegovi rojstni h>Ši v Podbrezjab na Gorenjskem spominsko ploščo*, katero je prav lepo izdelal kamnoseški mojster in podobar g. Vurnik iz Radovljice. V ploščo je udelaoa Praprotnikova glavr«, izklesana iz belega marmorja, ovenčana z njegovo pesmico: „Prva skrb mi je mladina; -avno tako docicvma." — (Naša zmaga) Po sklepu včerajšnje številke našega lista sta nam duš!a iz Črnomlja naslednja brzojava: „Isrekamo svoje globoko " xa I jena daopšjcm propada klerikalne klike, — Narod* ujaki." — »Svet se zaveda, slava Višnikaiju! — Stipko B..žjakovsk»." — Pri obodu v „Narodnom dou>uB zbrani učitelji, kateri so so udeležili odkritja Praprotnikovega spomenika, so g. Višnikarju brzojavno čestitali na izvolitvi. — (Pevsko društvo „Ljubljana") p*!o bodo „Vceh svetnikov dan" ob 31 4. uri popoludue pred „Sokolovo" piramido naslednje tri Žalo-tnke: Kreutzar: ,Po«rpboaa, Fr G*rbi<5: „Paalm" in Mendeleohu „BeHti mortui- — (Vožnja z omnibusom iz Ljubljane v Lavroo) G«-si>. Karo! Lenče na Ltvrci je napravil omnibus, knteri vosi ob nedeljah iz Ljubljane v L»vrco iu nazaj. Za vožnjo se plač;; po 10 kr. za otsfeo. — (Mušica) „Slovence" je imel prav, ko je v jedni sapi trobil, da imajo klerikalci •/« glasov gotovih, kajti klerikalni kandidat nlepi Nace" vlovil j« pri včerajšnji deželnozborski volitvi 31 gla«ov, in če postaviš mej 3 in 4 črto, imeli ho klerikalci res 8 4 glasov — četudi je Višnikar zmagal! — (Državno podporo) v znesku 350 gld. je dovolilio poljedelsko mioisterstvo oblini Sodevel v Črnomaljskem okraju za napravo napajališča, ob čini Landol v istem okraju pa 70 gld. za napravo vodnjaka. — (Ujet tat.) V Simičici pri Medvodah sta minoli potek posetoik Šušteršič po domače Tono i u njegova žena našla v svoji sobi tujega človeka, kateri je preiskoval njih omaro. V tej omari uta imela zakonska Šušteršič blizu 1000 gld. spravljenih. Ko je tat zagledal domače ljudi, je zbežal pod streho, a ujeli so ga in ga izročili orožnikom. Tat je doma iz Medna in se zove Anton Žagar. — (Z Bleda) se nam piše: Z dnem 1. novembra dobimo na Mlinem nabiralnik za pisma. S tem je ustreženo stari želji ne samo prebivalcev te vasi, katera ima vedno večji promet, nego tujcem, ki so ta nabiralnik selo pogrešali. — (Pevsko društvo .Glas" v Sodražioi) bode dne 1. »oveni na t. I. ob 3 uri popoludue na ondašnjem grobju pelo več Žalostink. — (Vipavska vinarska zaveza v Vipavi) bo imela svoj izvanredni občni zbor dno 8 nov. t. 1. ob 4 uri popoludue v posojdnični pisarni v Vipavi zarad spremembe pravil v .kmetijsko zadrugo", in eventuvelno volitev odbora, h kateremu se p. n. člani in drugi, ki žele novi skmetijski zadrugi" pristopiti, najuljudneje vabijo. — (Osebne vesti) Zdravnik dr. Heribert Borštner pride is Braslovč v Št. Pavel na Boljski, dr. Anton S c h \v a b v Št. Pavlu prid* na Kranjsko. — Notar v Rožeku dr. Franc B e r t o 1 d je premeščen v Celovec. — (n Bralno društvo" in „podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Laški trg in okolico") priredita v nedeijo dne 8 novembra t. I. ob 4. in 5 uri popoludue v bralni sobi na Ltškem svoja redna občna zb'>ra z običajnim vz^oredom. — (Politično društvo „Edinost") priredi v nedeljo, 1, novem in a ob 3. uri popoludne shod pri Sv. Ivanu v prostorih „Bralnega društva". — (Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaj i) srstavil so je v Hvoji prvi seji takole: Predsednik: iur. Anton Nagode, podpredsednik: rur. Valentin Zon, tajnik: iur. Franc Goršič, b'agijnik: phil. Ivan Koftnik, knjižničar: phil. Hinko Vodnik, arhivar: iur. Franc Novak, gospodar: mod. Jonip Tičar, namestnika: iur. Franc Vindišar in iur. Jos. Ferjančič. * (Skandal pri pogrebu) V Milanu je te dni umrl *tari Garlbaldineo L:d- vino Sironi. Na smrtni postelji je proHil cerkvenega pogreba. Škof je v to privolil in naroČil duhovniku don Bettenicu, naj vodi pogreb. Ta duhovnik ei je izgovori, da se pri pogrebu no oviia g*ribaldijeG—15) 1% uradnega lista. I \»MJ!m« nI i k »eknl.lv it o drnibe : Ignacija fl rc po r i n a z< mljilOA v Kravjem brdn, cenjena 22H2, Uii8 in 112 gld., d'6 31. oktobra in 5. decembra na Brdu. V znpusemo Niko To raca v Primostku spadajoče posestne in užitne pravice do zemljišča vi. fit. G<>9 v D lisicah itd., c.eniene l»f» gld , dne BI, oktobra in 14. novembra v Metliki. tJmrll so r JLjui»lJaiil: Dne S?r>. oktobra: Moric Zergol, tapetnik, f)8 tet, Karlov ska testa &t. 7, vodenici vsled naduhe. Dni 2t> oktobra: Makso Gregorič, krojački pomočnik, 21 let. Ulice na grad It. It, jetika. Dne '„'7. oktobra: Štefanija Stnrm, kroinSkcga mojstra hči, B let, Hreg st lt, Skrlatina. — Ivanka MiheliČ, dimni-karjova hči, !> let, Karolinška zemlja st. 21, srčna napaka. — Helena Bpiller, p itnega slugo hči, B minut, Poljanska oi sta st 19, tivljenska si.tbost. Meteorologično poročilo. Dunajska borza dne 30. oktobra 1896, Bknpni državni dolg v notah .... trupni državni dolp, v srebrn . . . Ogeraka zlata renta 4°/R. . . O^erska kronska routa 4"/0 Avstro-ogerske bančne dnlnice M,.miki drž. bankovci ta 100 ioark X> mark.......v ■ • • tO frankov......... :l.\i>j ■»■-ki bankovci....... >.). kr. cekini.......... Dne* 29. oktobra 1896 t°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 18U4 po 100 gld.. Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gin. . i Zemlj. obč. avBtr. 4'/,0/0 zlati zast. linti . — Kreditne srečke po 100 gld......197 Ljubljanske srečke.........22 Rudolfu ve srečke po 10 gld......22 akcije angio-avRtr. banke po 200 gld. . . 154 f-aii.way-dru.lt. volj. 170 gld. a. v. . . . 461 Papirnati rnbelj......... I 101 gld. 10 kr 101 T 05 9 122 s — » 101 » 15 121 a 65 99 15 * 982 — 365 50 a 119 75 58 a 75 1» 11 •t 74 V {« n 58»/ 1 » n 40 s *> s 69 143 fild. kr 1H0 m 50 ■ 129 n — a 75 27»/4 . Oktober Cas "pa-tsovanja Stanje barometru v turu. iBdipe-reluro v C Vutro7i Nebo v .Tam, v 21 urab 29. S. avetef 780*11 133 sr. jzah. del. jasno 30. 7. ijutraj 780 6 114 sr. jzah. pol obl. 20 B 2. popoL 731-7 11 U sr. zahod jasno Sredoja včerajšn a temperatura ir7J, za 3 9° nad jor- malom Gostilna odtlaljftia nekaj korakov od kolodvora, v industrijskem kraju na d. žrli blizu Ljubljane, z lepimi sobami, vrtom, kegljiščem in hlevi, *«* o' . Beljak, Oolovoo, l.jiiinni; cea Selsthal t Bnlnograd, Lenrl-Oaatein, Zeli na jeseni, tuomost, Brušena, Onrlh, Oemivu, Pariš ; čea Klein-Roiillng t 8toyr l.iti«, Hudojevlco, 1'17.o n j, Marijino »»r«. Moli, Fran oovo Tare, Karlovo Tare' Prago, Ijipako, Dunaj vla AmBtotten. ' Proga v Novo mesto in v Kooevjo. Ob 6. uri ln min. sjutraj mekani Tlak. — Ob 19. uri ur, min. popoludne rueaaui vl;.k. — Ob 6. url SO min. zvočer moianl Tlak. Prihod v lijiiiil I MIO juž. kol.). Proga iz Trbiž«. Ob 6. url r>9 min. sjutraj oaobnl Tlak s Dunaja via Amstotton. Llpskega, Prage, Franoovih »arov, KarloTili Tarov, Hoba, Marijinih Planja, Budujevio, Holuograda, I.moa, 8teyra, Gmuudena, Iauhla, Auaaona) l.julina, Oolovoa, Beljaka, Frnuzouifoato. —Ob 11. uri Uii min. dopolmlne osobni vlak s Duna.l* vi» Amatetton, Karlovih Tarov, Uoba, Marijinib Tarov Plsnja, Hmlfji" .u-, Solnograda, binoa, Bteyra, Parlsa, Goneve, Ouriha, liro-genoa, Inoraosta, Znlla ua jesoru, IiOncl-Oaateina, Iijubna, CnloTOa, I. : . , Pontabla — Ob 4. url 65 min. popoludna oiobnl vlak s Dunaja, l.jie . Solsthala, Boljaka, Colovca, Fraur.tinsfuato, PoutabU. — Ob S. uri 4 min! r.v.'i-'.r osobni vlak s Duuaja via Ainuteltoti, is Ljubua, Boljaka, Oolovoa, Pontabla. Prog« ls Novega mesta ln iz Kočevja. Ob 8 url 19 min. sjutraj moianl vlak. — Ob 3. uri S2 min. popoludue nTis.nl vlak. — Ob a. uri 3o miti. svuver metani vlak. Odhod ls l.jiibljtti.e (drž. kol.) v Knimilk. Ob 7. uri 33 min. sjutraj, ob 9. uri 6 min. popoludne, ob 0. ur dO min. svočor, ob 10. uri 3r> min. svouor. (Poalodujl vlak lo t oktobru ob nodeUab iu prasuikih.) Prihod v l<)ui»l|Hiio idrž. kol.) Is Kniniilkn. Ob 6. uri r>8 min sjutraj, ob 11, uri 15 min. dopolnilno, ob 6. uri 80 min. svoOur, ob S. url f>r> min. svooor. (Poalodujl vlak lo T oktobru ob uodeljitk In prasuikih.) (3178—1) dober prodajalec. 22—25 let star, izurjen v vseh strokah mešane trgovine, vzprejme se takoj pod dobrimi pogoji pri Jakobu Petrovčič-u v Trebnjem Pri poštnem uradu v Litiji se takoj vzprejme (3171) asi v poštenega vedenja in dobro izšolan kot va|4>ii«>r S..;iAnP hi^nrt naravnost'z tovarne°d 30 novč. meter naprej. VllvIlU I/ldlJU Najccijai vir za Kasuboike po tovarniških cenah. Holiensteinska svilotkolnica „Lotze41 ćrno- bel°iM bftrvuno svi,no b,*8°« «la,lko' pisano' Hohensteln na S. progano' kaiirano iul M.banićna tavam« .rilnsga blag«. Specijaliteta: Obleke za neveste. Poiilja Zahteva naj se vtoret iz Bohtnatalnaka svilotkal- pofiliiiii«' in carine pr isto ua dom. uice „1.. fze", predno se kapi drugod. Vinski prekupci, krčmarji in drugi ki Želti kup ti ali si preskrbeti obeno gospodinjstvo ne bodi brez ftg-ovega ■ s; sovo. V. ('JHf>i—2) putu Hi mm io us naj se oglase neposredno pri podpisanem druStvenem ravnateljstvu. — Isto posreduj*; pri en gros prodaji domačega koštana, lepih maroni in olup Ijenih žvepljenih češpelj. in upinano društvo z omejeno zavezo Nežno, čisto, nevtralno in jako tolsto \ dozdaj nftdetfitni popolnottl je zm-es po čini, ker t raj o ie enkrat tako dolgo, kakor hitro M spirajoča drug* mila. Gote>v us|»vh: Lepa polt, svežost in nožnost kože. Povsod ca prodaj po 30 kr. Le Garantirano pristno, če ima znak sove. Ljubljani prodajajo na debelo : Avg. Auer. Ant. Krisper, Vaso Petričić. Generalno zastopstvo: A Motsch & Co., Dunaj, I., Lugeck Nr. 3. ... —• ^TSS^KHEaBflMHEllOKa^^ Velika pošiljatev \ iirobnih vencev najnovejše po najnižjih cenah j c došla pri tfiaa—8) Marala Mecknagel Mestni trg ft. 24. Velika 30~krajcarska I Predzadnji loterija h cfnomosta. | teden! t-I.IV lil 4l O h U Vik r^EOTMBMI 75.0001 v gotovem I iO'/t odbitka. Nrrrkc po 541 kr. priporoča J. C. Mayer. banka v Ljubljani. (8146—3) ««aBr i'nacon » L|ut*l |»nl : M;li,L. (ircćtil; v Itmloll'iaveui S. pl. SladovIVF, Uaika; v liHinailka J Močnik; v < '»'loiri A. Ens't>r, W. ']'liuruiWHld, J. 11 niliii oliur; v If r«>M»!> A. Aich-inger{ v Trttn (mi Ko« roškoui) t'. Marmor; V IlelJaUit F. Bohoti, Dr. K. Kmupf; v iJorlol G, B, Pntttooij v v&oiiH-latr^ti A. 11 ur Si; v Krn-u)i K SHvnik- v Kad. mntl (J. E Atnlii. 'i; v Itlrlfl Jnrtip W»rto; v lCa«iwvl|i«l A. Hoblok; *• «'e1|l K. G«Ik- v tfr-iiouil|nt F. 11.o k a. l/,ihij,i(ol| m odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".