oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI advertise in the oldest slovene daily in ohio ★ Commercial Printing of All Kinds yOL- XXXI. _ LETO XXXI. hdijski voditelj Gandhi umorjen Umoril ga je skrajni ^induski nacionalist CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 2, 1948. ŠTEVILKA (NUMBER) 22 W DELHI, 30. Jan. — Da-je tu bil umorjen s streli iz verja nekega hinduskega fajnega nacionalista indijski P ®lj Mohandas K. Gandhi, en bil umorjen na pra- svetišča Birla House, kamor J® podal na molitev. 2a j® bil identificiran Ustr Naturama, je dvakrat f. Gandhia in poskušal izvršit ■1 samomor. Množica, ki je ----. iviiiuiii;: Gandhi.ja, pa ga je ga ^S^abila in samo policija kač^^ pred gnevom raz-množice. hiticj^M*^.^' J® morilec skrajni i nacionalist in pristaš napadala 'ijevo politiko zmernosti hindujci in je jjj] . Pred enim tednom prvi poskus, da se sl5U . umori, ko je član te ^ouse^ bombo v Birla se, da bo z umo-katerpf starega Gandhija, svetn-u^ y Indiji častili kot hroi y f' ^®žela pahnjena v vi-sli^ i^ed hindujci in mu-^'onar' ®^stremni hinduski na-so pripravili umor Da _ 80 opetovano pozivali in popolno uničenje ^J^anov. Se Gandhiju so Pan(jii hinduski premier U buri" . ' ^ J® dolga Ifi-•iieo^ .' *kupa] z ^ahdhi]em:''/a' Indije in prvi no-klj . Minister Indije in vodi-8)^. ®®indijskega kongresa Patel. hija ^išo, v katero. so Gand-Cfiv je množica hinduj- tla Wakala Prsa. in se bila od žalosti k. * »aosf 1 pripravljen voditelje ^ELHI, 1. feb, — In-minister Sardar i"otjij^i^^ '^anes izjavil, da so za-ftiiefj pripravljali umor pre-stra h« ^andit Nehrua, mini-Ijeja Maulana Azada in t^atei laiHgjT podal detajlov glede fekel umora. Tudi ni 2 &ko " *■ Utti zarota bila v zve- Ija (J indijskega vodite- je ampak je izjavil '>iŠl{i 1 ® v akciji, da zarot- "idijgjj jutri po običaju vržen v reko ^tero hindujci smatra-reko. Klic napredni javnosti Eksekutiva SANSa je v sporazumu z "Narodnim odborom za svobodni tisk," na seji dne 17. januarja v Chicagu, odredila veliko kampanjo za zbiranje sklada za obrambo "Enakopravnosti," "Prosvete" in "Proletarca," katere toži Rev. Franc Gabrovšek, kaplan pri fari sv. Vida v Clevelandu za vsoto $1,200,000 v zvezi s serijo člankov, posnetih po listu "Nova zadruga," nanašajočih se na predvojno uradovanje pri klerikalni Zadružni zvezi. Kvota je $50,000.00 Dočim je bila do sedaj kampanja za zbiranje tega sklada osredotočena v glavnem le v Clevelandu in na podružnice SANSa, se bo odslej razširila v sleherno slovensko naselbino in na vsa društva, katerim je pri srcu svoboda tiska in obstoj naprednega časopisja, brez katerega bi med nami vladala duševna tema. Članstvo omenjene seje je po vsestranskem razmotrivanju soglasno določilo v ta namen kvoto $50,000. Ta vsota se zdi na prvi pogled velika, ampak če hočemo voditi uspešno obrambo potom dobrih odvetnikov, bomo morali pač globlje poseči v naše žepe. Naša napredna javnost je danes na preizkušnji, v katero jo je prisilila črna reakcija. Njih strategi so računali, da nas bo ta tožba našla razcepljene in malodušne. V svoji drznosti gredo celo tako daleč, da v "Ameriški domovini" ščuvajo članstvo SNPJ proti njenemu glavnemu odboru. Ampak dejstva dokazujejo, da dosegajo ravno nasprotni učinek, kajti še nikdar v zgodovini ameriških Slovencev niso bili naprednjaki tako tesno povezani in združeni, kot so v tekoči Gabrovškovi tožbi. Prizadeti listi niso iskali boja na sodnijah. Poročali so le gola dejstva kot so jih prejeli. Ampak nazadnjaki, ki so že dolgo čakali, da lopnejo po naprednih časopisih, so nam , vrgli rokavico in mi smo jo bili primorani pobrati. Slovenski listi so brez izjeme vsi revni, dočim so sodnije in odvetniki dragi. Nobena tajnost ni, da se v sedanji draginji komaj drže pri življenju. Zato je naša sveta dolžnost, da jim v tej vsiljeni tožbi priskočimo na pomoč. "Narodni odbor za svobodni tisk" se dobro zaveda, da so | naše organizacije, trgovci in posamezniki obremenjeni z vsa- ! kojakim narodnim davkom. Ampak kadar gre za obstoj naših : časopisov, v katerih je osredotočeno naše kulturno in na- ' -rodno življenja, ted^j smo. prepričan^^.>ii^ je zavedni del ] naših priseljencev, kakor tudi njih sinovi in hčere, radevolje ' pripravljeni za nadaljno gmotno in moralno pomoč. Prvi uspeh kampanje je nadvse zadovoljiv, kajti v razmeroma kratkem času so SANSove podružnice, posamezniki in nekatera društva prispevala okoli $6,000. To znači, da javnosti ni vseeno, kaj se zgodi z našimi časopisi, zlasti, ako bi moralo umreti nasilne smrti od strani najhujših sovražnikov napredka. V zvezi z narodno kampanjo za Svobodni tisk, bo odbor v kratkem razposlal zadevna pisma in nabiralne pole raznim društvom in drugim organizacijam sirom Združenih držav. Podvzeli so se tudi koraki, da se zadeva raztolmači naši mladini. Dalje odbor apelira na društva in narodne domove, da skušajo aranžirati čim več uspešnih priredb za Svobodni tisk. Cenjeni rojaki: Od Vas zavisi uspeh te kampanje! Vpričo opasnosti, v kateri se nahaja nas tisk, smo trdno uverjeni, da bodete šli z veseljem na delo za nabiranje prispevkov. Pokažimo nazadnjakom, da nismo ;^aman žrtvovali nad 40 let trdega dela za napredek naših ustanov v tej deželi! Strnimo naše vrste v borbi za pravico in resnico! Vse prispevke pošljite na blagajnika Narodnega odbora za svobodni tisk: JOHN POLLOCK, 24465 LAKELAND BLVD., EUCLID 23, OHIO. Naprej za kvoto $50.000! FRANK ČESEN, predsednik JOSEPHINE TRATNIK, tajnica JOHN POLLOCK, blagajnik Novi grobovi t - ^0 STEELE St. zi,^ ^^trajni bolezni je vče- preminil Joseph J. 109 63 let. Stanoval iz Hob Rd. Doma je ° odkoder je prišel v ^ let n 38 leti. Delal je S ' Willard Storage Bat-3Hcep j® član društva SDZ. Tu- f'^Ko soprogo Frances, X Itf sina Josepha, ^tie Frances Kase in Mrs. f V Chicago, 111., ter Siji ®®Phine Qumn v Cali-sestro Mrs. Angela let. Stanoval je na 3915 E. 97 St., toda za časa bolezni se je nahajal pri sinu Josephu v A van Lake, O. Doma je bil iz Slivije pri Trstu, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujoče hčere Mrs. Mary Culkar in Mrs. Veronica Hobar, sina Josepha in vnuke, v starem kraju pa dve sestri, Anno in Christino. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda na 91116 Union Ave. v cerkev sv. Lovren-Pogreb j ca ob 9. uri ter nato na pokopa- bo y'v.^^^^'on. Pa *'15 nf . ^ sredo zjutraj obilišče Calvary. Zakrajškovega po-' • if, zavoda v cerkev sv. 'p ll&to na pokopališče Cal- CHARLES SABLACK Težkim poškodbam, ki jih je zadobil v avtni nesreči, je podlegel danes zjutraj v Emergency Clinic bolnišnici rojak bolezni je umrl I Charles Sablack, star 53 let, •^ton Abram, star 65[stanujoč na 19105 Shawnee Ave.. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne iz 2eletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri. « IGNAC PIŠKUR Danes zjutraj je umrl Ignac Piškur, star 72 let, stanujoč na 1065 E. 69 St. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. 78. rojstni dan Včeraj je obhajala v krogu svoje družine in prijateljev Mrs. Mariana Cuk, 866 E. 139 St. svoj 78. rojstni dan. Se na mnoga leta! kongres bo morda sprejel zakon proti komunistom WASHINGTON, 1. feb. — Vsa znanienJa*kažejo, da bo kongres v prihodnjih mesecih sprejel zakon, s katerim se bo skušalo na legalen način kontrolirati delovanje komunistične stranke. O tem vprašanju se bo na široko razpravljalo pred odsekom za neameriške aktivnosti, ki bo v četrtek iz-nova začel zaslišanja. Kakor se poroča, da bo odsek pozval na pričanje kakih 20 "odličnih državljanov" raznih političnih prepričanj, da podajo svoja mnenja o tem vprašanju. Splošen vtis tukaj je, da bo odsek priporočal, da se vse člane komunistične stranke prisili, da se na podlagi posebnega registracijskega zakona, ki je bil sprejet malo pred vojno, registrirajo kot "tuji agenti." Wallace odgovoril na obtožbe glede komunizma v tre^i stranki i PRIDIGARJI PROTI OBVEZNI VOJAŠKI SLUŽBI i LINCOLN, Neb., 1. feb.—Iz I Council of Churches v Nebraski j so včeraj sporočili, da je bilo ] potom ankete ugotovljeno, da je 1279 protestantevskih duhovni-jkov proti obvezni vojaški vežbi, I dočim jih je 24 za. ITALIJA ZAVRGLA RUSKI PROTEST RIM, 1. feb.—Italijanska, vlada je danes zavrgla rusko protestno noto glede prisostva ameriških bojnih ladij v italijanskih lukah. Z rdečim strašilom se hoče preplašiti ljudstvo, da bi odnehalo z bojem za blagostanje in mirno spravo z Rusijo Naročajte, širite ' Enakopravnost!" in čitajtt COLUMBUS, O., 1. feb.—Bivši podpredsednik Henry A. Wallace je danes otvoril predsedniško kampanjo tretje stranke v državi Ohio z govorom, v katerem je udaril po netilcih strahu z uporabljanjem rdečega strašila in izjavil, da se to strašilo izvestno uporablja od tistih, ki želijo odvrniti ljudstvo od boja za blagostanje in mirno spravo z Rusijo. Wallace je v svojem govoru*-—-—- pred 2,500 osebami, ki so dospele .iz vseh delov države, med ostalim izjavil: "Katerikoli komunisti, ki podpirajo neodvisni tiket, bodo pod-! pirali naš program, ne pa komu- Lausche naznanil, da je kandidat za governerja; se bo boril proti "bossom" s tem se je odprla ena najbolj trpkih političnih borb v zgodovini države Ohio Bivši governer Frank J. Lau-sche je v petek zvečer po dolgem oklevanju končno naznanil, da je iznova kandidat za governer-ja države Ohio, oziroma za demokratsko nominacijo za najvišji državni urad. Politični opazovalci so edini v tem, da se je s tem odprla ena najbolj bur-, nih političnih borb,v okvirju demokratske stranke, kar jih pomni država Ohio. Lausche je svojo kandidaturo naznanil s izjavo, da se podaja v borbo, ker je prepričan, da ima ljudstvo pravico, da samo in da je poleg tega tudi uver-jen, da bo iinel on sam več prilike, da v jeseni zmaga v Ohiju, če bo Lausche governerski kandidat stranke, kakor pa če bi kandidaturo dobil Miller. v Belgradu se je vršil sestanek Kominforma \ f 4 Henry A. Wgllp.qe nistični program. Jaz nisem niti komunist niti socialist, niti nisem marksist katere koli vrste, toda v priporočanju različnih ekonomskih in sociahiih idealov ne vidim ničesar kriminalnega. BEOGRAD, 1. feb.—V bule-tinu Kominforma je danes bilo . , . . , ^ , naznanjeno, da so se predstav- Citira odločitev vrhovnega 17 ira svoje an i a e, ne g e e j jjjfoj^j^a^tivnega urada ko-! sodišča gle^e komunistov : munističnih strank sestali v Ju-1 "Obtožba, katera se najbolj liticni osi. goslaviji v sredini januarja. To I pogosto meče na ameriške ko- S tem je bivši governer indi-rektno udaril po Ray T. Miller-ju, bivšemu šefu stranke v i je prvi sestanek po sestanku, ki se je vršil v Poljski in na kate- rem se je organiziral Informa- muniste, je ta, da priporočajo nasilno strmoglavi jen je vlade Zedinjenih držav," je dejal Wal- okraju Cuyahoga, ki je bil žu- ki ima svoj^' sedež i lace. "Jaz še nisem videl doka pan Clevelanda pred 15 leti in ^ Beogradu. ■ I zov za to obdolžitev, nasprotno ki je že v začetku decembra ja- j vil, da je kandidat za governer-1 sko nominacijo na demokrat- ■ skem tiketu. 1 V tekoči izdaji buletina je rečeno, da so se delegati sestali z namenom, da se ustanovi stalni , uredniški odbor za glasilo Ko-svoji Mjiivi je Ijiuache h,- minfcwnn, ki se tiska jood parolo: di povedal, da so iiorninsicijslce trajni rnir--za ljudsko de-peticije, ki so bile dobljene rorh države, že pripravljene in i „ ' . , v J , v , ,, n . Za urednika buletina je bil iz- da bodo vložene, kakor predvi-i , . , , , deva zakon. V sredo namreč po-i™^™ ^ . teče rok za vlaganje kandidat-1 ^0« "'! M°™ativ,i. , .... .___ , + i urad komunističnih strank skih peticij za primarne volitve, i, , . _ kisebodovrSIlevmaju. j (skrajšano Konimform) usta- V kakšni atmosferi se bo meseca v Šila borba med Millerjem in Lauscheto#, je pokazala izjava, Na oddih v Florido V soboto 80 odšli na počitnice v Florido poznana Mr. in Mrs. Frank Kure iz 16021 Waterloo Rd. in njiju starejši sin. Nazaj se vrnejo okrog 1. marca. Želimo jim mnogo razvedrila in srečen povratekL katero je podal šef demokratske stranke v okraju Cuyahoga James R. Devitt, čim je Lausche naznanil svojo kandidaturo. Devitt je dejal: "Ista grupa od trgovske zbornice, ki je razmetavala denar za Eliota , Nessa, je pregovorila Lauscheta, da je stopil v kampanjo. Ray T. Miller in demokrat-je te države pa bodo porazili ta poizkus za uničenje ameriškega sistema dveh strank v državi Ohio." i^usche baje kandidira na pritisk iz >Vashingtona "Cleveland Plain Dealer" je včeraj iz Washingtona poročal, da se je Lausche podal v primarno kampanjo največ na pritisk vodilnih demokratskih funkcionarjev v Washingtonu. To poročilo med ostalim pravi, da medtem ko predsednik Truman ne bo direktno posegel v ohijiiko politiko, pa je dal razumeti, da Millerju "ne zaupa," j Varšavi. Prvega sestanka so se j udeležili predstavniki komuni- i stičnih strank Rusije, Francije, Italije, češkoslovaške, Poljske, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije in Madžarske. Žalostna vest Mr. Tony Zakrajšek iz 15708 Calcutta Ave. je v četrtek prejel pismo iz stare domovine, v katerem mu domači sporočajo, da je 16. januarja umrl njegov oče, Jože Zakrajšek. Pokojni je bil 60 let star. 20 let se je na- pa mi je poznana odločitev najvišjega sodišča Zedin jenih držav, da je ta zaključek neupravičen." "Ampak, če je to komunistični program, pa gotovo ni naš. Mi enostavno organiziramo novo politično stranko, da uporabimo demokratski sistem za pospešen je našega programa za mir in blagostanje." Bivši podpredsednik je opozoril poslušalce, da se jih nazivlja za "rdečkarje", ampak pri tem naj pomnijo, da se natolcevanje proti njim ne bo vršilo zategadelj, "ker smo komunisti, temveč vsled tega, ker napadamo velike finančne interese, in vsled tega, ker verujemo, da je mogoče z Rusijo živeti v miru." Ral>a tega strašila prinaša reakciji bogate dividende ' "Kar se mene tiče," je nadaljeval Wallace, "sem že do skrajnosti sit tega, da bi komunisti dobivali kredit za vsako progresivno idejo. In to je končni rezultat takšnih kampanj z rde- pro- ki socialni in ekonomski blemi so se poostrili." Ljudje se boje javno povedati, kaj mislijo V pogovoru s časnikarji je Wallace dejal, da nima nihče pojma, koliko ljudi je danes v Ameriki, ki se iz strahu, da bodo izgubili delo, boje javno povedati, kaj mislijo. "Naravnost presenetljivo je," je fekel bivši podpredsednik, "koliko ljudi, ki me na primer vidijo v kakem elevatorju, mi zagotavlja, da bodo volili zame." Dvorana, kjer je govoril Wallace, je bila nabito polna. Navzoči zastopniki organizacij, ki so se udeležili prvega kongresa tretje stranke v državi Ohio, so obljubili prispevati za kampanjo $26,000. Obljubljena sta bila ^ po $590G/ uTiiogi izmed navzočih pa so dali male vsote, od 5c dalje. Radijski komentator William C. Gailmore iz New Yorka, ki je apeliral na prostovoljne darove, je naznanil, da sta največji obljubi za finančno pomoč prišli od uprave in delavcev Electro-Line Manufacturing Co. v Clevelandu in od podružnice Progressive Citizens of America v Cleveland Heights. Ameriški slovanski kongres v državi Ohio, ki ima svoj sedež v Clevelandu, je obljubil $4,000; podružnica Progressive Citizens of America v Shaker Heights, družina Golden iz Clevelanda pa $1,000. hajal v Sudbury, Canada, odko der se je 28. oktobra 1947 vrnil i čim strašilom, kakršne se pojav-k svoji družini v Migolico pri j Ijajo tukaj v Zedinjenih drža-Mirni na Dolenjskem. Bil je dol-1 vah. go časa rahlega zdravja toda! "Natolcevanje, proti progre Graduant Iz Collinwood High šole je graduiral Robert Klancar, sin Mr. in Mrs. John Klancar iz 15221 Grovewood Ave. Svoje študije bo nadaljeval v Fenn kolegiju, kamor se bo podal v kratkem. Čestitamo! Prestala operacijo V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Mary Zalar iz 841 N. St. Clair St., Painesville, O., ki je srečno prestala operacijo. Nahaja se v sobi št. 343, kjer jo prijateljice lahko obiščejo, želimo ji skorajšnje popolno okrevanje! smrt je prišla nepričakovano naglo in je prebil med svojci po tolikih letih komaj dva meseca. V starem kraju zapušča soprogo, tl i hčere in sina, ter v Ameriki sina Tony, dva sinova sta pa zgubila svoje življenje tekom vojne. Bodi mu lahka domača gruda! sivcem, češ, da so komunisti, seveda prinaša onim, ki se ga poslužujejo, visoke dividende. Medtem ko se je s temi skrbno izdelanimi rdečimi strašili odvrnila pozornost ljudskih mno- Štetje znamk se nadaljuje Nocoj se bo nadaljevalo s štetjem prodajnih znamk (Sales Tax stamps) v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7:30 uri. Prosi se vse, ki so obljubili pomagati, da pridejo. V bolnišnici V City bolnišnici se nahaja Mr. John Bolko iz Holmes Ave. in sicer zaradi poškodb, ki jih je dobil pred tremi tedni v avtomobilski nesreči, ko je šel pi-e-ko ceste. Nahaja se v sobi št. žic, so se leakcionarji polastili 409, kjer ga prijatelji lahko vlade, inflacija je nadaljevala svojo pogubno pot in naši veli- obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 2. februarja 1948. "enakopravnost" Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_ SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) -- Foi. Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -^- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress ef March 3, 1879. 104 PRIHODNJI NA VRSTI JE FRANCO V tekoči histerični in propagandni gonji proti -Sovjetski zvezi in novim 'demokracijam v vzhodni Evropi prihajajo do vse večjega izraza smernice naše zunanje politike. Nobeno novo razkritje ni, da pod pretvezo borbe "proti komunistični nevarnosti," naša zunanja pohtika najbolj vneto podpira reakcionarne režime na celem svetu. Pa ne samo reakcionarne, ampak tudi režime, ki se popolnoma nič ne razlikujejo od fašističnih režimov predvojne Evrope. V takšnem zanikanju vseh principov resnične demokracije ni čudo, da so najbolj vne,ti fašisti navdušeno pozdravili vodstvo, ki ga je prevzela naša dežela. Mi vemo, kako se je naenkrat fašistični diktator Peron v Argentini "poboljšal" samo vsled te "komunistične nevarnosti," ki baje danes ogroža svet. V posameznih deželah pa so se pojavili najbolj nadebudni bodoči fašistični diktatorji, ki v tej vlogi Zedinjenih držav vidijo lepo priložnost, da se polastijo oblasti. Španski fašistični diktator Franco, ki je prišel na oblast s pomočjo Hitlerja in Mussolini j a in jih podpiral v vojni proti zaveznikom, se tudi namerava priključiti tej borbi proti silam, ki ogrožajo "demokracijo." Kot znano, se Zedinjene države borijo, da bi ohranile demokracijo v Grčiji s podpiranjem monarho-fašistične vlade, v Turčiji s podpiranjem vojaške diktature, v Kini s podpiranjem diktatorja Čiang Kajšeka. Na tem mestu smo že poročali, kako je Franco storil prve korake, da bi se tudi Španijo priključilo Marshallovemu načrtu. Zahteva je bila priobčena v nekem madridskem dnevniku jasno in brez vsakih zavijanj. Toda v ozadju se vršijo stvari, ki so večjemu delu ameriškega ljudstva nepojasnjene, in o katerih ameriški tisk le nerad govori. To so odnošaji med našo deželo in španskim fašističnim diktatorjem Francom. V Washingtonu izhaja revija "U. S. News," ki v svoji izdaji z dne 30. januarja t. 1. priobča zanimivo in značilno poročilo o teh odnošajih. Zaključek revije Je, da se velike sile (Francija, Anglija in Zedinjene države) ogrevajo za španskega fašista Franca in sicer ker vsled "hladne vojne" v Evropi, njegova vloga>postaja vedno bolj važna. To pomeni, da bo Franco tudi dobil ameriške dolarje in da se bo položaj tega fašističnega diktatorja tako ojačal, da bo špansko ljudstvo moralo še več žrtvovati, da bi se ga osvobodilo. Kot omenjena revija poroča, Amerika pripravlja pot, da bi Franco dobil več ameriških dolarjev. Reakcionarna francoska vlada tudi poskuša, da bi z njim vzpostavila normalne odnošaje. Pa tudi vlade, ki so ga po drugi svetovni vojni poskušale vreči, kažejo bolj prijateljsko lice napram njemu. Vse to seveda vsled naporov, da se zapadno Evropo združi v novo zvezo proti Sovjetski zvezi. Vsled sovražnih odnošajev med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo, je Španija postala strategično važna dežela in ker je to danes edino, kar šteje, je popolnoma razumljivo, da Franco la položaj izkorišča in postavlja odprte zahteve, da se Španijo vključi v Marshallov načrt. Omenjena revija po analizi strategične in vojaške važnosti Španije pravi, da je Amerika že dobila letalske baze v Španiji in da je v zameno zgradila španska letališča. Zedinjene države sicer odprto ne vabijo Franca v Marshallov načrt, toda, kot pravi "U. S. News," državni tajnik Marshall je nedavno dal na znanje, da se Amerika ne bo zoper-stavljala, ako zapadna Evropa želi sodelovati s Francovo Španijo. Pri zaključku pa revija ugotavlja, da so se izgledi v Španiji za sodelovanje z zapadno-evropskimi državami izboljšali in da se Amerika in te dežele vzdržujejo napadov na Franca. Namesto tega, z ozirom na strategično važnost Španije, kažejo vedno bolj prijateljsko lice napram fašističnemu diktatorju. Ako se bodo stvari razvijale kot so se doslej, se bo tudi Franco nahajal v družbi ostalih reakcionarjev in fašistov, ki v imenu "ameriške demokracije" rešujejo svet pred "komunistično nevarnostjo." Brez namenov, da bi vodili kakšno prazno propagando proti ameriški zunanji pohtiki, moramo poudariti dejstvo, da se vedno v prvih vrstah naših zaveznikov nahajajo najbolj zloglasni reakcionarni in fašistični režimi. Zagovorniki naše zunanje politike pravijo, da se borimo za "demokracijo in naš ameriški način življenja." Toda prav gotovo je, da se ne borimo v Grčiji za demokracijo, ampak za monar-^o-fašizem. v Turčiji za vojaško diktaturo, v Kini za despo- UREDNIKOVA POSTA Na potovanju Cleveland, O. — Že dolgo smo nameravali obiskati prestolnico Združenih držav Washington in končno so se izpolnile naše želje. Odpeljali smo se Joseph in Mary Strezišer, moja žena Anna in jaz. Ko smo dospeli v mesto, smo najprvo poiskali hotel, po večerji pa smo se napotili na izlet po mestu in se ustavili pred Belo hišo. Izvo|čki so zelo prijazni in pogovarjali smo se o tem in onem. Voznik nam je nato dejal, da je pripravljen za majhno odškodnino razkazati nam vse mesto. In res smo se pogodili. Drugi dan ob devetih zjutraj nas je že čakal pred hotelom. Bil je mož srednjih let in jako prikupna oseba. Nagovoril nas je in dejal, da nam bo pokazal vse, kar bo najbolj zanimivo za nas. Omenili smo mu, da bi radi obiskali tudi senatno in kongresno zbornico. Ko smo vstopili v senatno zbornico, je bila prav v zasedanju. Prvič v življenju smo slišali, kako zborujejo naši "očetje". Končno smo si vse ogledali, nakar smo šli na kosilo. Po kosilu nas je naš spremljevalec odpeljal v Mount Vernon. Dospeli smo do Potomac Riverja, kjer smo se vkrcali na ladjo in odpluli v Mount Vernon. Voznik nas je opozoril, da je tam 30 točk, katere si naj ogledamo. Tam je še vse na svojem mestu, kot je bilo za časa življenja Georgea Washing-tona. Obiskali smo tudi grobnico, kjer počivata naš prvi predsednik in njegova žena. S tem smo končali turo v Mount Ver-nonu in napotili smo se na vzhodno stran, kjer je čakal na nas naš izvošček. Nato smo se napotili na pokopališče Arlington, na grob nepoznanega vojaka. Ogledali smo si tudi grob ameriških vojakov, ki so bili izstreljeni iz aeropla-na nad Jugoslavijo. Zopet smo zasedli avtomobil in naš izvošček je dejal, da nas popelje skozi Alexandrijo, kjer je spomenik našega velikega predsednika Abrahama Lincol-na. Ta monument je menda eden največjih in najlepših na vsem svetu. Od tu smo se odpeljali nazaj v Washington in se prijateljsko poslovili od izvo-ščka, ki nam je šel v vseh ozi-rih na roke. Drugo jutro smo se napotili proti Hyde Parku, N. Y. Po dvanajstih urah smo dospeli v Poughkeepsie, kjer smo se okrepčali in odpočili, drugi dan pa naprej proti Hyde Parku. Vrata so odprta vsak dan od devetih zjutraj do petih popoldne, razen ob ponedeljkih. Takoj ko vstopiš, stojiš nasproti knjižnice, v kateri dobiš podatke o pokojnem i^redsedni-ku Rooseveltu od zibelke do groba. V njej so razstavljena neprecenljiva darila, ki j.h je prejel pokojnik v teku svojega življenja. , Iz knjižnice smo se podali na njegov grob. Grobniqa je preprosta, izklesana iz belega mra-morja. Grob je obraščen z brš-Ijanom, v grobu pa spi eden največjih duhov sveta m pieJsed-nikov Združenih držav. Ob gro-j bu stoji množica dan za dnem j in marsikdo si otira solze. Nekateri kličejo: "Franklin, vsta-ni, narod Te močno potrebuje! Zopet drugi se tolaži: "Saj ne spi, njegov duh je med nami in je močnejši kot vse zlo!" Z njegovega groba smo se napotili v hišo, kjer smo videli vse od njegove zibke do postelje, na kateri je počival do konca svojega življenja. Od tu smo se odpeljali nazaj v Poughkeepsie, nato pa proti West Newrtonu, Pa., ki je rojstni kraj Mrs. Strezišer (Grill). Na poti nas je dohitela noč in smo prenočili v Hamburgu, ob petih zjutraj pa že odrinili naprej. Po dolgi vožnji smo končno dospeli na cilj. Tu nas je vodila Mrs. Strezišer in vstopili smo v hišo družine Uster. Zavladalo je veliko veselje in v nekaj minutah smo bili najboljši prijatelji. Mrs. Uster in njene hčerke so se zavzele in takoj je bila miza obložena z najboljšo pijačo in jedačo. Kmalu se je raznesla novica, da je v naselbini Mrs. Strezišer in pričeli so prihajati prijatelji in prijateljice od vseh strani: Steve Povirk in žena. Matt Po-virk. Rose Ulicny, John Bor-tieski in žena, Edward Sofron in žena. Mike Figel in žena, Thornton Etherungton in žena, Louis Uster in žena, Louis Angle, Ann in Steve Povirk. Zvečer smo se vsi podali v Slovenski dom in rajali do poznega jutra. Nato sta Mr. in Mrs. Povirk pristopila k meni in moji ženi in dejala, da morava pri njih prenočiti. Mr. in Mrs. Bor-ticski sta pa povabila Strezišer-ja in njegovo ženo. Mrs. Povirk nama je tako gostoljubno stregla, da še danes ne moreva pozabiti njene gostoljubnosti. Drugi dan so nam naši gostitelji razkazali naselbino in ogledali smo si tudi majno št. 5. Pred odhodom smo se še enkrat zbrali vsi pri Usterjevih in zadnjič pili na zdravje. Ura je odbila dve popoldne, Joseph je pregledal avtomobil, če je vse v dobrem stanju, nato pa smo se poslovili. Pozdravljeni in na svidenje! George Nagode. Kaj pravijo člani SNPJ? (A. D. zanima, kaj pravijo člani SNPJ v zvezi z Gabrovško-vo tožbo, katere namen je, da uniči napredne slovenske časopise v naši deželi. (Od časa do časa bomo priob-čali v tej koloni odgovore posameznih društev.. Kot smo rekli: v tej borbi proti poizkusom reakcije, da uniči napredni slovenski tisk stojimo vsi skupaj enotni baš zato, ker na ogroža skupna nevarnost. (Verujemo, da bodo tudi ostala društva [ne samo SNPJ, ampak tudi oralih podpornih organizacij] odgovorila tej nenavadni radovednosti A. D.) Reakcija n&j drži roke ijioč od našega časopisja Power Point, O. — Članstvo društva 358 SNPJ je na redni seji 18. januarja ostro obsodilo ,vmešavanje klerikalne klike v našo organizacijo. Pri A. D. vprašujejo, kaj mislimo člani SNPJ. Ni nam mogoče pismeno izraziti, za kako nizkotne imamo vse nacifašistične sopotnike in izdajalce svojih sorodnikov in svojega naroda. Čudimo se tizem Ciang Kajšeka, v Argentini za fašistično diktaturo, ' v Italiji in Franciji za nedemokratične režime, ki se utegnejo spremeniti v popolnoma fašistične. Vprašanje pa je: I zakaj pa smo potem bili na strani tistih sil, ki so se v vojni I borile proti fašizmu? Odgovor je pač eden: v teku dveh let se je totalno spremenil položaj v naši deželi. Naša poli-J.ika^sodelovanja med zavezniki, posebno sodelovanja med Zedinjenimi državami in Rusijo, je bila Rooseveltova politika, naša sedanja politika sodelovanja z najbolj reakcionarnimi in fašističnimi režimi pa je politika Trumana, Hooverja in Dullesa, v ozadju katerih se pa nahajajo mogočni monopolisti Wall Streeta. mešetarjem okrog A. D., da tako zvesto zagovarjajo narodne izdajalce. Posebno pa se zgražamo nad Gabrovškom, ki se smeši in menda misli, da bo iztožil $1,-200,000 od ameriških Slovencev. Vsak človek je kovač svoje časti, katere mu ne more nihče vzeti kot si jo lahko sam sebi. Ako se nekdo čuti prikrajšanega na časti, naj si malo izpraša svojo vest in morda bo našel pravi vzrok. Društvo je darovalo $10 v obrambni sklad, poleg tega pa posamezni člani po $5: Jakob Bergant, Chas. Bogatay, Jakob Tauchar, Matt Tušek, Anton Remshak in Thomas Mercina. Dalje dve osebi po $2 in dve po $1, skupaj $46. Denar je bil po slan blagajniku Johnu Pollocku v Cleveland. Jacob Bergant, preds. Thomas Mercina, ta j. Vincent Bogataj, blag. * Društvo 206 obsoja napad na naš tisk Gross, Kans. — Članstvo društva št. 206 SNPJ je na svoji redni seji 18. januarja soglasno sklenilo, da obsoja težbo proti našim časopisom, ki jo je naperil kaplan Gabrovšek in njegova družba. Kakor smo s trudom, toda z vero v uspeh ustanavljali naše časopise, tako bomo tudi trdno stali moralno in finančno v obrambi za svobodo našega časopisja. Prepričani smo, da reakciji ne bo uspela nakana. Društvo je nakazalo $5 za obrambo svobodnega tiska, predsednik John Kustel je dodal $1, neimenovani pa 50c, skupaj $6.50. John Kustel, preds. John Shular, ta j. Frank Dolinar, blag. # ' $25 v obrambo našega tiska Moon Run, Pa. — N: y.uinji seji društva 88 SNPJ "iH, razpravljali o tožbi, katero ■ vložil proti Prosveti, Enakopravnosti in Proletarcu Frank Gabrovšek. Soglasno smo zaključili, da moralno in finančno pomagamo v boju za svoboden tisk. Društvo je darovalo za obrambo našega tiska $25. Jacob Ambrožič, preds. Jerica Garjup, ta j. Frank Podmilsak, blag. Vtisi s potovanja v Jugoslavijo Odgovor na radovednost Ameriške Domivine Glede radovednosti Ameriške Domovine in njenega generalnega štaba, ki povprašuje svoje naročnike, kaj bodo počeli in rekli člani SNPJ v zvezi z Ga-brovškovo tožbo, bi kot član že nad 30 let rad priporočil A. D. da bi to po izvedela predvsem od članov SNPJ, ne pa od svojih naročnikov. Glede kaplana Gabrovška in njegove tožbe proti trem naprednim slovenskih listom, sem uverjen, da bi dobila točen odgovor, da nam je vsem znano, kdo je Gabrovšek in kdo se skrivo za Gabrovško-vo suknjo. Mlini propagande črne reakcije melje jo dan in noč j>o ukazu Vatikana. Ti plačanci delajo neprenehano za uničenje vsega, kar je svobodno in so obenem sejalci sovraštva med narodom. Svoboda tiska in govora jim je trn v peti, toda ustava Združenih držav nam te svobode jamči. Jwvv ,Q od 800 do 1,200 lir, kar jp zopet odvisno od dela,- ki ima. Ako vzamemo Genovo za primer kakšen je življenjski standard italijanskega delavca, bomo to najboljše ugotovili, ako navedemo nekaj številk. Za stanovanje s trerni sobani plača delavec približno 800 do 5,000 lir. Kosilo v zelo skromni restavraciji stane 700 do 1,0®^ lir. Obleka, kupljena v trgovii^' 25,000 lir, ako pa narejena P" meri, približno 35,000 lir. čevljev stane 4,000 lir, srajca 1,200 lir, nogavice 1^^ lir. Kruh v prosti prodaji (čr^'^ borzi), stane kilo 350 lir, kil" mesa 1,500 lir, ena injekcij^ 100,000 edinic penicilina 5,00 Vkrcali smo se v New Yorku ob 10. uri zjutraj na bivši italijanski parnik "Satumia" (24,-000), ki je sedaj v rokah Pomorske komisije Združenih držav (United States Maritime Commission) in oddan v najem družbi "American Export Lines." Posadka tega parnika, kakor vseh drugih bivših italijanskih parnikov, ki so sedaj pod ameriško upravcv (med njimi tudi "Vulcania"), sestoji od mornarjev, ki so okoli 30 '/o doma iz Genove in okolice, 40% iz Neaplja in okolice in 30% iz Trsta in okolice. Hrana na "Saturniji" je bila pristno italijanska. Prvi dan smo imeli "pasta sciutta, spagetti in maccaroni," drugi dan "maccaroni, spagetti in pasta sciutta," tretji dan "pasta sciutta, spagheti in maccaroni," četrti dan se je spet začelo od začetka. Razume se, da je to bilo v turističnem razredu, ker v prvem je bilo precej drugače. Morje je bilo primeroma mirno vse do Azorskih otokov in edino en dan za tem je bilo nekaj vetra, ki je povzročil morsko bolezen tistim, ki niso imeli močnega želodca. Ko smo se približali angleški trdnjavi Gibraltarju, med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem, je vzdignila "Satumia" amerikansko zastavo v znak identifikacije, medtem pa je angleška posadka na Gibraltarju odgovorila s salvami iz topo\, ki so bili postavljeni na trdnjave. Deseti dan vožnje smo vpluli v italijansko pristanišče Nea-pelj, kjer smo imeli izkrcati nekaj kontrabanda in okoli 1,100 potnikov italijanskega pokole-nja, ki so šli na obisk svojcem v južno Italijo. Ko je bil parnik zasidran v pristanišču, ga je m. -ko j obkolila množica moških, žensk in otrok na obrežju in večje število čolnov pa z morske strani. Na parnik je prišlo kakih 50 finančnih stražnikov, ki so začeli zelo natančno stikati za kon-trabandom in sicer—za ameri-kanskimi cigaretami. Po kratki preiskavi so našli okoli 30 zavojev cigaret "Pali Mall" in drugih na kuverti B, med posadko natakarjev. Cigarete so seveda zaplenili. Vprašal sem mornarja, zakaj Se mornarji ukvarjajo s kontra-bandom, pa mi je odgovoril, da je plača navadnega pomorščaka okoli 12,000 do 16,000 lir in da s to plačo ne more preživljati svoje družine. Medtem se je bližalo poldne in vsi tisti potniki, ki smo se imeli izkrcati v Genovi, smo odšli v jedilno dvorano, da se pripravimo za obed. Toda, predno smo zavzeli naše sedeže okrog miz, je priletelo par mornarjev, ki so začeli kričati: "Tutti gli membri di equipaggio cammera a cuccina: In scioppero!" (Vsi člani posadke, natakarji in kuharji: na stavko!) Kakor en mož so kuharji zaklenili kuhinjo in odšli z natakarji na kuverto. Čakali smo precej časa za kosilo, toda bilo je zastonj—mornarji so se trdo odločili za stavko. Vprašal sem nekega člana posadke, kaj da je temu vzrok in odgovoril mi je, da finančni stražniki nimajo pravico zapleniti amerikanske cigarete in preiskati parnik pred potekom 24 ur. Odločili so, da bodo stavkali Vse, dokler se bodo finančni stražniki nahajali na ladji. Potniki so se medtem izkrcali in vsi tisti, ki smo bili namenjeni v Genovo, smo ostali biez kosila. Nekaj minut pozneje je finančna straža aretirala dva mornarja radi kontrabanda. Ko so drugi mornarji to videli, so odvili gasilske cevi in odprli curek vode na stražarje, ki so se upirali z puškinimi kopiti. V tej zmešnjavi cta oba areti- lir, ena steklenica vitamina 600 pir, liter vina 250 lir, zavoj (2^) cigaret Lucky Strike pa 400 li^' ^Potovanje v Julijsko Krajw^ I in 2)rvi dodir s Slovenijo ! Po par dnevih čakanja sm" j končno dobili rezervacijo na 8^' tobusu za Trst, kamor smo odpotovali drugi dan zgodaj traj. V kolikor sem mogel op^z'" ti, gornja Italija ni skoraj j trpela, kar se tiče bombardii"^' nja med vojsko. Izjema so str&' ! tegični mostovi in železniški j križišča preko in v bližini rek® j Po. Ceste v Italiji so v zelo dO' I brem stanju in čez nje gre veii'' I del prometa z avtokamioni. I pa smo se približali Jadranskj j o.bali, smo opazili vse več in 'znakov vojne, posebno pa, j smo za nami pustili Benetke, okolici Cerviniana je še vedf'^ dosti ruševin in vzelo bo preccJ časa, da bo vse v redu in v obr^' tu. (Dalje prihodnjič) Edina skrb Kmet (v žslezniškem vozu)' "Oh, ko bi le danes no trčili t) i kak drugi vlak!" Izprevodnik: "Zakaj se ravno danes danes tako te?" Kmet; "Veste, gospod, zat^^ ker imam poln košek jajec s S® boj!" 2- februarja 1948 . resolucija o kandidaturi henry wallace-a na konvenciji p. c. a. enakopravnost stran 3 v. j'ostrankarska inflacija ropa a, oblačila, domove in zdrav-veno zaščito milijonom naše-sa ljudstva in naglo tira narod I; v nesrečo. — Dvo- jrankarska protidelavska polije odgovorna za Taft-'®y-evo postavo, koje na- tika Hartl( 36 uničiti pravice delavstva ameriškega delav-^ gibanja. Dvostrankarska a. Dnin in drugih manjšin vani° '^^^^^anstvo in udejstvo-str_J, ^ ^"leriškem življu. Dvo-,,_ankarska poljedelska politi-naraščanju velepo- ka služi le 'J®delstva He že, da so njegova administracija in njeni agenti zavirali bitko za vzdržanje veča. "Glasovati za katero koli staro stranko pomeni glasovati proti svobodi ameriškega delavstva. Obe stari stranki sta izdali svoje obljube o pravicah črn-reak • cev. V volilnih letih sta njuni jono ^anikuje trinajst mili- ^platformi polni izjav glede za- crnpMr i" J----:i------kona o poštenemu izvajanju za- poslenja, o zvezni postavi proti linčanju, o zvezni postavi proti volilnemu davku. Toda v kongresu so te obljube pozabljene. Glasobati za katero koli staro stranko pomeni glasovati za na-i daljno zatiranje, diskriminacijo in ražpredeljenje črncev in drugih manjšin. Obe stari stranki sta qdgo-vorni za prevrat osnov ameriških svobodščin. Medtem ko Thomas in Rankin cenzurirata radio komentatorje, povzročata očrnjenje filmski direktorjev, pisateljev in igralcev ter predstavljata kot neameriške vse one, ki se ne strinjajo z njunimi nazori, je pa Truman pričel čistko vladnih uslužbencev pod odredbami, ki ne dopuščajo, da bi obtoženci vedeli za svojo ob-dolžitev, ali pa da bi smeli videti in zaslišati svo^e tožitelje. Glasovati za katerokoli staro . pušča v nemar po-tgf • večine farmarjev Hop ?. . ' ko veliki živilski mo-in gA ^|(°riščajo oba farmarja .''^^nika. Dvostrankarska šifo politika pošilja ameri-pehoto v Sre-ši(o ^ zahteva splošno voja-izsiljuje čeda-ter , f "ijard za politiko sile cle'"®" opremo, ki vodi ski vojno. Dvostrankar- zasebne pravice bojgp ^^Socene svoboščine svo-3^ ljudstva. JJq J ^"osevFrankHna, D. straDij^ ^ demokratska sti združeni prepro- borbi narod v njegovi ti sii^ dostojno življenje pro- Por in privilegijev. de%Q. Trumanom pa se je 1 ro stranko pomeni glasovati za stranka najprej | policijsko kontrolo misli in go-Veltoy 1^' pa izdala Roose- j vora. ter;jjj Ljudi, proti ka-! Obe stari stranki nista uza- '1 do ^ ranklin Roosevelt SHirti, je njegov ®blasti T pozval nazaj k nadomestil v bofegg , administraciji se ■^eraii ij! z bankirji, ge- ^^%irali ter plačanci ko ,"nne?a '■ So vodijo in zunanjo politi- rt ^eč. rv. starih UDsf strank ni ^f''anit^ ena stara gi akcije, stranka depre-Hen„L.!^.^^ vojne stranka, zve-veleprometa in g g pohabila kontroli-jj^'^.^^P'^niocjo reakcijo-južnih demokratov, t administracija je P^Gdajo jeklarskemu pognala Pfoi bi 111 z cene jekla do vr- izvoijoy vred cene vseh predaja do- 'kM;' ' t'vjuv kontrolirajo živi-cene jestvinam. t liii^ obeh strank je za-zahtevo po kon-2 cen. Uničenje OPA da vb- ^^trolo cen) in pre-Od n, ^ . leto dobičke 1 '"aia f nadprofitov sta čl SL°.' f mi- j. Cagp kar je višek za tie' ko si mnogo f,-, kupiti primanj-Slo 2^cebŠčin. "ge nikoli ni Ij^di toliko do-^^•čun tako velikega Viv.^traj^i ' katero koli sta-cenp pomeni glasovati za % b depresijo. dostni socialni zaščiti, sta pustili milijone veteranov in drugih Amerikancev v pomanjkanju stanovanj i n zdravniške oskrbe ter sta zabranili kakršno koli povišanje sedaj sramotno nezadostne mininialne mezde po 40 centov na uro. J Glasovati za katero koli staro stranko pomeni glasovati proti ljudski blaginji in zaščiti. Obe stari stranki se izogiblje-ta in na druge načine izpodko-pujeta organizacijo Združenih narodov, ki je zadnje upanje za svetovni mir. Obe stranki podpirata Hoo-ver-DulIes-ov načrt za razdvo-jitev Evrope ter za izgradnjo agresivne Zapadne Nemčije. Obe stari stranki barantata z lakoto ljudstva vsepovsod, da podjarmita tržišča, sredstva, delavstvo vsega sveta za večje dobičke Wall Streeta. Ta nakana ogroža suverenost drugih narodov in nade njihovih ljudstev za napredek in mir. Obe stari stranki volita ogromne vsote iz žepov davkoplačevalcev za oporo reakcijo-narje^ na Kitajskem, Grškem, Turškem ter v Latinski Ameriki in Evropi — torej lutkarskim vladam za dolarske dobičkarje. Obe staR'i stranki bi radi izučili mladino za vojno, potom splošnega vojaškega vežbanja in bi militarizirali, regimentira-li in kontrolirali ves ameriški živel j. Obe stai;i stranki sta zapeljali našo deželo v "mrzlo vojno", ki lahko prinese le grozote atomske in bakterijske vojne nam in ostalemu svetu, ako ne bo zatrta v kali. Demagoške debate ne bodo preslepile ameriških volilcev, ki se zavedajo, da je glede vprašanja miru, dela in svobode razlika med starima strankama le malenkostna. Organizaci j a "Progresivnih | državljanov Amerike" je od sa-j mega začetka zahtevala in je vse leto ponavljala, da mora ameriško ljudstvo imeti priliko za nekaj boljšega nego za reakcijo, depresijo in vojno. To alternativo nudi le Henry Wallace. Ker bo Henry Wallace-ova kandidatura dala moč in direkcijo borbi ameriškega delavstva, farmarjem in drugim progresiv-cem; ker bo Henry Wallace prisilil odločilna vprašanja v odprto debato; ker Henry Wallace poziva na boj proces "iz blagi- nje v nesrečo" in nudi ameriškemu ljudstvu program socialne in ekonomske zaščite; ker se Henrw Wallace zoperstavlja navalu nai zasebne svobodščine in se bori proti diskriminaciji napram črncem in vsem manjšinam ; ker Henry Wallace nasprotuje splošnemu vojaškemu vežbanju in hujskanju na vojno in" ker pospešuje svetovno kooperacijo in mir, podpiramo kandidaturo Henry Wallace-a za predsednika Združenih držav. Zaobljubljamo se, da bo organizacija UCA, ki je sestavljajoči del velikega progresivnega gibanja v Ameriki, delala z vso svojo silo in zmoEnostjo v pod-ipiranju Wallace-ove kandidature. Svesti smo si, da bo z ljudsko stranko in z ljudskim kandidatom ameriški narod prizadobil oblast nad svojo bodočnostjo, da si izgradi srečno, zavarovano, svobodno in mirno Ameriko. Za dosega teh namenov smo se vsi posvetili. SANS. Društveni koledar Slovita Leninova knjižnica v Moskvi ti- Uncle Sam Says VI "'''wsi "" j® bila pia-V do Q delavcev in de-ja in kolek- S„ "klanja 1% ^Vo Ji® zapisana v Trumanom pa se kJl'^okratov pridružila Rh. P^ikann- .. T---------- ov v kongresu Po.t i''ew,- T ^ ki ^^ft-Kiirtley-eve )^°(lkqpuje Wagner-ja ^SO(Jn osovraženo de-H P^*2p()ved, izpodbu- skuša odvzeti ^J^gOVi T,si,n politične pra- J® ugladil pot za bil je postavo. Leta da bo upora-fik, "^^iew, proti železniškim hotel r. ■J¥ Want to know a Leap Year proposal you can accept whether you are single or married and have a dozen children? It's the proposal to rt ' "UICI io iinol i nn- dozen clHldrenV li s ine proposal lo bi M J I join the Payroll Savings Plan for s, , PllSilno spravil v buying United States Savings Bonds, or the Bond-A-Month Plan at your bank if you are self-employed. Millions of my nieces and nephews have learned from experience that a growing nest-egg built by regular buying of United States Savings Bunds is the best personal guarantee of a happy future. U. S. Tnnsury Dtparimint " Sukn ■ "V" ------ ' V , 'Jo železniške in S ^ "Porabil je % l"'oti stavkajo- K*«'' a™ 1947. Si- ' tori ^ lley-evo postavo ^ J^ekord nam poka- Javne knjižnice ki so se silno razmahmile v tridesetih letih sovjetske oblasti, imajo bogato tradicijo v Sovjetski zvezi. Centralna javna knjižnica je nastala v Moskvi čez 300 let potem, ko se je pojavil prvi tisk. Razvijala se je zelo počasi, kakor je' pač v tistih časih .nastajala in hirala vsa kulturna rast v carski Rusiji. Tem hitreje je napredovala knjižnica, ki se imenuje po Leninu, v zadnjih tridesetih letih. Javna moskovska knjižnica se je razvila iz rumjancevskega muzeja. Kot centralna moskovska knjižnica je bila v carski dobi zapostavljena kakor tudi druge kulturne ustanove. Dona-cij ni prejemdia skoraj xtobenih. Podpirala jo je ruska inteligenca. Da si bomo lahko ustvarili jasnejšo sliko o silnem razvoju Leninove knjižnice' v zadnjih tridesetih letih, moramo vedeti, da je rumjancevska biblioteka imela leta 1917 le tri oddelke, ki so nastali že leta 1862. To so bili knjižno skladišče, oddelek za katalog in čitalnica. V knjiž-njem skladišču je bilo nad 900,-000 predelanih knjig, revij in časopisnih letnikov, nad 100,000 zvezkov pa ni bilo urejenih ter so ležali kot neizrabljeno gradivo. V edini čitalnici je bilo le 300 mest. V zadnjih tridesetih letih se je zaklad Leninove knjižnice povečal za desetkrat. Do leta 1947 so zbrali okrog 10,000,000 knjig in periodičnih izdaj. Razen sovjetskih izdaj imajo skoraj v celoti zbrane tudi vse pomembnejše tuje izdaje. Knjižnica je zdaj tudi vzorno urejena. Sestavili so kataloge v 80 jezikih narodov Sovjetske zveze in v vzhodnih jezikih onkraj meje. V 370 katalogih je zbranih 20,000,000 kartotečnih listov. Knjižnica se je zelo. razširila po svojih prostorih in oddelkih. Tako imajo n. pr. posebni oddelek za literaturo orientalskih narodov, ki niso vkjlučeni v Sovjetsko zvezo, vojaški oddelek, centralno knjižnico priročnikov, knjižnico za otroke in do-raščajočo mladino itd. Kakšen ogromen pomen je dobila centralna moskovska javna knjižnica po revoluciji, spre-vidimo tudi po številu obiskovalcev. V 5 letih od leta 1942, do 1947. je knjižnica imela 2.5 milijona obiskovalcev, v 30 letih sovjetske oblasti pa 14 milijonov. Že letos še preden je končano novo mogočno poslopje knjižnice ima knjižnica 10 čitalnic, kjer je prostora za 1200 bralcev. Z zadnjih 30 letih se je zelo spremenila tudi struktura obiskovalcev, Pred revolucijo so knjižnico obiskovali po večini dijaki in slušatelji univerze. Med stalinskimi petletkami, ko se je naglo razvijala tudi sovjetska znanost, je bilo med obiskovalci knjižnice čedalje več znanstvenih delavcev in strokovnjakov. Nanje odpade 35% vseh obiskovalcev. Že pred vojno so začeli graditi veliko poslopje za knjižnico. Vojna je zaustavila delo. Zadržala je pa tudi nekatera dela v sami knjižnici. Šele, ko so bili Nemci razbiti pred Moskvo, se je začelo zopet živahno delo v knjižnici. Spomladi 1945. je bila knjižnica odlikovana z Leninovim redom, kSr kaže kako znajo v Sovjetski zvezi ceniti kulturno prosvetno delavnost. Po vojni je Leninova knjižnica že presegla svojo najvišjo predvojno raven iz leta 1940. Še preden se je končala vojna, leta 1944. so začeli izdelovati petletni načrt za nadaljni razvoj knjižnice. Nadaljnji razvoj je v zvezi z dograditvijo novega poslopja. V letih 1944. in 1945. niso mogli več razširjati starega poslopja. Ko bo dograjeno novo poslopje, se bodo prostori povečali približno za dvakrat. Leta 1946. je imela knjižnica 10 či-talniških dvoran s 1200 mesti. Na leto je bilo 1,253,000 obisko-vacev. V novi knjižnici bo 17 čitalnic z 2,500 mesti. Obisk knjižnice se bo tako lahko povečal do 2,5000,00 na leto. Sodelovanje med knjižnicami v Sovjetski zvezi je vzorno. V ta namen uporabljajo tudi posebne aparate za branje mikrofilmov. Leta 1946. so ustanovili oddelek za izdelavo mikrofilmov, to se pravi za posnertianje knjižnih del. Do tridesetletnice Oktober-ske revolucije so posntjli že 2,-000,000 straiii knjig. Tako Leninova knjižnica lahko izposoja drugim knjižnicam mikrokopije knjig in drugih del. Od leta 1945. knjižnica prejema po tri dolžnostne izvode za večno hranitev. Za izposojanje knjig in za rabo v sami knjižnici uprava tudi kupuje po več izvodov posamezih del. V petih letih se bo knjižnica obogatila za nad 800(000 novih knjig sovjetskih izdaj in 400,000 revij. Skupno število knjig in periodičnih izdaj bo doseglo 2.5 milijona zvezkov. Leninova knjižnica se je v 30 letih sovjetske oblasti razvila v eno največjih kulturno prosvetnih ustanov na svetu. Prav to pa omogoča, da se bo tudi nadalje razvijala še bolj mogočno ter bo s svojim neprecenljivim zakladom ogromno koristila splošnemu razcvetu Sovjetske zveze. FEBRUARJA 6. februarja, petek, — Društvo Comrades 566 SNPJ — Ples v SND. 7. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren 17 SDZ — Plesna veselica v SND. 8. februarja, nedelja. — Društvo Ribnica 12 SDZ. — Proslava 35-letnice v SND. 14. februarja, sobota. — Društvo "Cleveland" štev. 126 SNPJ priredi ples v SND na St. Clair Ave. 14. februarja, sobota. — Valentine ples priredi pevski zbor "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 3-5. februarja, nedelja — Pevski zbor Jadran priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Road 15. februarja, nedelja. — Plesno veselico priredi krožek št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 21. februarja, sobota. — Clev. Athletic League SNPJ. — Plesna veselica v SND. ^9. februarja, nedelja. — Slov-Ameriški Narodni Svet—Prireditev v SND. MARCA 6. marca, sobota. — Društvo Commodores 742 SNPJ — Plesna veselica v SND. 13. marca, sobota. — Croatian Pioneers 663 CFU.—Ples v SND. 14. marca, nedelja — United Committee Amer. Jugoslav.— Prireditev v SND. 17. marca, sreda. — Sons & Daughters of Eire. — Ples v SND. Ali ste naročnik "EnaTcopraV' nost?" Ce ste, ali so Vaši prijatelji^ in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" 20. marca, sobota.—Federacija SNPJ.—Ples v SND. 28. marca, nedelja. — Društvo Spartans 576 SNPJ.—Ples v SND. APRILA 2. aprila, petek.—Veterans W. W. 2.—Ples v SND. 3. aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND. 4. aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND. 4. aprila, nedelja. — Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 9. aprila, petek. — Mladinska Lige SDZ.—Ples v SND. 10. aprila, sobota. — Društva Sv. Vida 25 KSKJ.—Plesna veselica v SND. 11. aprila, nedelja. — Glasbena Matica.—Koncert v SND. . 11 aprila, nedelja. — Opereto "Tri mladenke" priredi pevski zbor Jadran v SDD, Waterloo Rd., ob 3:30 uri popoldne. 16. aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND. 17. aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND. 18. aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND. 23. aprila, petek. — Veterans Blaškovič Post.—Ples v SND. 24. aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND. 25. aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND. 25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. MAJA 1. maja, sobota. — Društvo Srca Marije. — Plesna veselica v SND, 2. maja, nedelja. — Koncert in opereto "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7. maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND. 8. maja, sobota.—Društvo Clev. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Oglašajte v - - -Enakopravnosti V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati I Enakopravnpst Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti Slovenci 14 SDZ,—Plesna veselica v SND, 9. maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND. 14. maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND. 15. maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137- ABZ.—Ples v SND. 21. maja, petek. — V. F, W. Blaškovič Post 5275.—Ples v SND. 22. maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. —-Plesna veselica v SND. 23. maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND. 28. maja, petek.—Club "33"— Ples v SND. 29. maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND. JUNIJA 5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND. 12. junija, sobota. Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND. Društvo II Zastopniki ^Enakopravnosti •k Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. ★ Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 ★ Za newburiko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi. JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKIČITE: ENdico+f 0718 tekom časa. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd Si.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 2. februarja 1948-j PREŽIHOV VORANC: Stari Žvapovki je od presene-čenja zašklepetala brada. Od gozda sem, čez travnik se je vračal njen mož, obložen z orodjem kakor da bi bil delo dokončal. To pa ni bilo mogoče. Ali se je ponesrečil, usekal? Na hoji se ni poznalo, čakala ga je pred bajto. "Kaj je, za božjo gnado ..." je vzkliknila. Žvap je z negotovim, švedra-stim kprakom prekoračil travnik in ko se je približal bajti, je molče vrgel orodje za leseno steno, da se je streslo vse ostrešje. Nato se je spustil na tnalo, trudno pogledal ženo s svojimi suhimi očmi in skruše-no vzkliknil: "Ne morem več ..." Starka je žalostno zrla vanj. "Ne morem več! Prišla je tista ura, ki me je mučila že deset let kot bi me mora tlačila — zdaj je tu: ne morem več — odpovedalo mi je ... " Starka je molčala. "Komaj sem danes nabasal stole, je že prišel Osrajnikov pisar in mi rekel naravnost brez ovinkov: Tvoj les, Žvap — ni več za rabo! Odpovedale so ti oči, ne vidiš več in več kot polovico lesa pokvariš. Nehaj, vrni se domov in si odpočij. — Tako mi je rekel in zdaj sem tu ... " Njegove suhe, od smole in sončnega leska izpite oči so obupno zrle v ženo, ki je še vedno nepremično stala na mestu. "Zdaj sekira ne bo več pela žvink, žvink ..." Ženini koraki so zadrsali čez visoki prag. "Bog bo že dal ..." "... ne bo nikdar več pela žvink, žvink!" je nadaljeval Žvap zatopljeno, kakor bi ne bil slišal žene. Sključil se je na tnalu v kup porumenelih, smolnatih kosti in se zatuhtal v bridko resnico. Bil je sedemdeset let star, od svojega dvajsetega leta je tesa-ril po gozdovih in poznal vse globeli in vse ddbrave od Urši je gore do Svinjske planine kakor svoje raskave dlani. Petdeset let je vihtel cimrako in cepin, petdeset let ga moči niso zapustile, toda zapustile so ga oči. Zadnja leta je delal le še z veliko težavo, več otipal z rokami, kakor spoznal z očmi. In zdaj je konec, ne bo več zvenelo žvink med smrekami in borovci-In kakor bi ga ob spoznanju tega začele zapuščati tudi moči, je trudoma vstal in zašvedral čez prag. "Še danes, takoj stopim po obračun." Oblekel je nedeljsko obleko, vzel š seboj seznam storjenega lesa, ki ga je po svojb zabeležil na dveh treskah in ki ga nihče drugi ni znal razbrati, ter se odpravil v trg. Lesni trgovec Miha Osrajnik je bil njegov mladostni prijatelj; bil je bajtarskega rodu kot on. Od kraja sta nekaj let celo skupaj tesarila, toda Osrajni,k je kmalu začel barantati z lesom na lastno pest, od začetka le toliko, kolikor ga je sam utegnil obdelati, potem pa zmeraj več, dokler ni postal najmogočnejši lesni trgovec v dolini. Danes ima posestvo, gostilno, parno žago, vilo in avtomobil, piše se že davno Mihael Ossren-nigg in njegovi otroci ne govorijo več slovenski ter so vsi v visokih službah. Kmetje, delavci in vozniki bo ga preklinjali vsi po vrsti. Kljub temu pa je ostal poljuden, ker se je s sovrstniki vedno prav "Ako bi ti rekel: Pavel, zakaj pa v svojih moških letih nisi nič na starost mislil, bi bilo to očitanje. Toda jaz ti nočem očitati. Poznava se od nekdaj in nočem reči, da bi ti ne hotel pomagati. Storil bom korake pri občini ..." Bridkost, ki je zalila Žvapu srce, se je spremenila v trpkost in srd. "Napravi obračun, kaj bi govorila nepotrebne reči." Obračun je Žvapu vrgel še čez 30 šilingov. Ko mu je Osrajnik našteval denar, je dodal: "Da ne boš o meni slabo mislil, ti iz svojega dajem še sto šilingov povrhu ... Ko boš zi-mil v bajti, zakopan v sneg in samoto, se z Nežo tudi mene spomnita s kakim očenašem. Pride čas, ko je človek le še za molitev dober." Žvap je že iztegnil roko po stotaku, pa jo je zopet umaknil. "Ne premišljuj, Žvap! Prav vedel, žvap mu je vedno rekal po domače Miha, le kadar je bil oni v kaki boljši družbi, mu je moral rekati: "Gospod Ossre-nigg!" "Hej, pustimo te abotnosti in rajši ga dajmo še en liter ..." Ko je danes Žvap stopil pred njega, se je napravil osuplega: "Pavel — kaj pa je tebe prineslo tako nenadoma?" V resnici pa je sam poslal pisarja v gozd, da Žvapa spodi domov. žvap se je trudoma sesedel ^ ^ 4,^«- in tudi mo- na klop kar v vezi m dejal na- j škodovala ne tebi ne T*3vnost* I • ■ . , meni. Spomni se malo nazaj — "Ne delaj se neumnega, ia- videl boš, ir Hi no ttpHPI _ " kor bi nič ne vedel "Kaj se je zgodilo, da si tako nataknjen?" Osrajnik je bil v zadregi, ker nista bila sama, zato je nekdanjega vrstnika naglo potegnil v pisarno in ga obzirno posadil na usnjat stol. "Kaj je? Izprazni se zdaj!" Medtem je že zarožljala steklenica v stenski omari. Žvap je zvrnil dva kozarca slivovke vase. "Kljub temu, da se mi že od jutra dela temno pred očima — prijatelj Miha Osrajnikov, sem vendar dobre volje. Nič ne zamerim, čeprav se norčuješ iz mene: naročil si pisarju, pojdi in spodi slepega Žvapa domov, ker ni več za rabo, ker dela sam izmeček ..." "Ali ga boš še kozarec, Žvap?" ga je prekinil trgovec. "Daj sem, ne bom se ga branil, ker ga bom odslej le še redkokdaj okušal. — Povem ti pa, ne delaj, se neumnega in povej po pravici: Dragi prijatelj. Pavel Žvapov, ki si bil včasih strah in trepet vseh razbijačev od Velikovca do Labuda, srčno mi je žal, toda tvoje delo je dognano; ti si odslužil, ne jaz, ne kdo drug te v gozdu ne more potrebovati ..." Žvap se je kratko prekinil, nato pa nadaljeval z bridkim glasom: "Nič ti ne zamerim Miha, saj si prav imel. Vsaka stvar enkrat dozori in tako sem tudi jaz dozorel. Dozorele so moje oči. Zato se mi zdi, da sem izgubil tudi že pol svojih moči. Komaj in komaj sem prišvedral v trg." Trgovec je pozorneje pogledal skrušenega tesača in videl, da njegovi udi drgečejo, kakor bi ga tresla mrzlica. "Prav imaš. S teboj je pri kraju ..." je mislil sam pri sebi. Glasno pa je rekel: "Preveč si žalosten. Ako petdeset let, od jutra do večera poslušaš eno in isto pesem, si misliš, da brez tega ne moreš živeti. Človeška pamet pa pravi: ako si se trudil petdeset let, potem je čas, da izprežeš in si oddahneš". "Izprežeš! Ali ne veš, da moram namesto cimrake vzeti be-raško palico v roke — če hočem živeti ?" da imam prav Žvap se je tedaj dvignil, vi-' sok in koščen, njegove oči so se zapičile v okroglega Osrajnika, njegov glas pa je vprašal; "Ali misliš na Mudafovega kajžarja v Senčnem kraju, ali pa na Pozdiha v Ivnici ... ?" "Ne mislim niti na enega izmed obeh, niti na nobenega izmed tolikih drugih, mislim le na sebe in tebe, kako sva ponoči, na skrivnem zaznamovala debla, ki v kupčijo niso bila všteta. Mislim na to, kako sva račune delala . . . Ha, ha, ha!" Ta suhi smeh pa se Žvapa ni oprijel. "Ako ti, ljubi Osrajnik, tako misliš — potem shrani svoj denar in mir besedi. Za svoje grehe bom- jaz sam odgovarjal." Po teh besedah je zaloputnil vrata za seboj. Žvap je bil po vsem okraju znan tesač. Njegova cimraka je žvenketala po lofentolu, v Mežiški dolini, na pobočjih Svin-ske planine, po dobravah Pod-june in ob dravskih bregovih od Kamna do Traberka. V mladosti je 'nosil zelen kvabučej, pel je čisto in visoko, da je v ušesih cingljalo, in kadar je polagal pesti na gostilniške mize, so se krčme same od sebe jasnile. Zato se je novica o njegovi b-^^zni hilro raznesla po okolici. Številnim njegovim znancem je bila kakor opomin iz onega sveta; kdor jo je slišal, je sam pri sebi pomislil: "Ako je takega hrusta položilo, potem ga ne bo več izpustilo. — In če je zmagalo njega --kaj bo potem z mšnoj . žvap, ki seje kmalu po obračunu z Osrajnikom vlegel na bolniško posteljo, je cele ure nepremično strmel v sajasti strop HIŠA Na Tiverton Road, blizu Notling-ham Road, med SI. Clair Ave. in Euclid Ave. V Clevelandu, za eno diužino, tri sobe spodaj in tri spalnico in kopel) zaoraj, klet r^n-> -hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin, (blower tipa) poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža z podstrešjem za dva avta, garaža in dovoz cementirana, plinska gorkota v garaži, cena $15,000.00. Takojšnja selitev, na ogled vsak čas po dogovoru, lastnic* prodaja vsled smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio H. B. LEWIS & SON-MUSIC STORE 273 WOOSTER RD. — BARBERTON, OHIO IMAMO SRBSKE, HRVATSKE IN SLOVENSKE PLOŠČE HARMONIKE PO ZMERNIH CENAH. Prodajamo na odplačil^. — Plošče pošiljamo vsepovsod. — SH 2635 Za ločno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k JOHN ROŽANCE 15216 LUCKNOW AVE., bliiu Memorial šole Uradne ure: od 10. zj. do 9. zv., ob hedeljah od 1. do 7. zvečer KEnmore 3662 nizke izbe ali pa skozi okence pri vznožju v izsekan jan gozdnatega hriba onstran globeli. Čeprav ni občutil nobenih posebnih bolečin, je bil kakor zlomljen. Noč in dan, dan in j noč mu je zvenelo v si'cu; "Žvink, žvink ..." | Za tem občutkom pa je vedno j močneje bolelo spoznanje; i "Zdaj pa nikdar več ne bo žvink, žvink ..." Zunaj je bila mrka jesen, glo-bel se je vedno bolj napolnjevala z meglo in potok za bajto je vsak dan neslišneje tekel. Čez dva dni pa je padlo snega do kolen in pod njegovo odejo je zamrl odmev vode. Neža je razbila zadnjo grčo na tnalu, naložila železno peč, se stisnila v kot in zarožljala z rožnim vencem. Bajta se je po-greznila v zimski mir. Popoldne pa se je nenadoma stresla stena. Pred bajto se je s hruščem zaustavila vprega in čez prag se je privalil zasneženi Jažev hlapec. "Gospodar vama pošilja voz drv, da ne bosta zmrznila." V mraku je stopil v izbo sam Jaž. Niti poslušal ni, ko se mu je Neža s sklenjenimi rokami zahvaljevala za pomoč, temveč je prižgal pipo in se usedel k Žvapu. Jaž je bil bogat kmet iz Jamnice, posestnik dveh gruntov in znan skopuh. Pred leti enkrat je Žvap delal zanj. "Zima . . ." je pričel Jaž. "Zima navsezgodaj!" "Postarala sva se ... " "Mene je položilo ..." (Dalje prihodnjič) Dela za ženske Dela za moške Sienografka za splošna dela v pisarni; z perijodičnim napredovanjem. Letne počitnice s plačo. Izvrstne delovne razmere. THE LINCOLN NATIONAL LIFE INS. CO. 1010 Union Commerce Bldg. fm\\t ,1111 rm Vi GRESTE LAHKO V Washington potom dolgodi-stančnega telefona ZA $ z dodatkom federalnega davka Triminuina podnevna medpostajna pristojbina THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY MS moNDATim / {^]/ea9 itds(fiiiw»Ki-svaatufdMm CIRMISTIIAI^ll family-^ RlNOWNfO&iuc^tAian- STARS IGRJEILAND irmer8 nCKBTS -TU^ ^MCHMANlS STORE ^ ^ MUSIC IUtl.o?gfc. ?fe»{TAX INCLUDED j Razno Pisarniška moč Dekle za splošno delo v pisarni in kasirko. Dobra plača, stalno delo, prijetne delovne razmere. Mr. Dunn ENGEL-FETZER CO. Huron Rd. pri Euclid Strojepiska 19 do 40 let stara; 5 dni tedensko. Dobra plača za zanesljivo osebo. MRS. BASSETT CH 7256 Stationary inženir in žena iščeta stanovanje s 2 ali 3 deloma opremljeni ali ne-opremljeni sobami; izpod $50 mesečno. Najraje na zapadni strani. SW 9867_ Iščemo stanovanje Prav radi bi plačali dobro za stanovanje v Heights ali ondotne-mu predmestju. Sva sama, mož in žena, ter želiva stanovanje s 3 ali 4 spalnicami. YE 4052 Odrasla družina želi dobiti v najem hišo za eno družino; vsi zaposleni. Želi se v prijazni naselbini in v bližnji bodočnosti. Imamo prvovrstna priporočila. (S 3 ali 4 spalnicami). Pokličite ob večerih, soboto ali nedeljo kadarkoli. — KE 0436. Zaposlena dvojica brez otrok želi najeti tri ne-opremljene sobe. Najraje na vzhodni strani. Pokličite med 12. in 8. zv.—ponedeljek do petka. Mrs. Rose Laubert, CE 9536. Vladni delavec želi stanovanje s 5 ali 6 sobami zase in svojo družino; takoj. Jamčimo popolno oskrbo; na vzhodni ali zapadni strani. MI 2246 Vajenec Assembler ^ Plača od ure — Podnevni CLEVELAND PRESSED STEEL 3860 E. 91 St. MIZARJI IN BENCH DELAV^ 45 ur tedensko; $1.50 ^ leg nadurnega dela. Vprašajte Mr. Davidson. THE ROWE & GILES & MILLWORK CO.. Chagrin Falls, ali poklici" , ob večerih. Chagrin Falls ' MILLWRIGHTS-Moski za poP^J Ijenje strojev in splošno |, izurjeni; izpod 45 let starosti- ■ no delo z dobro začetno šift. Mr. Fitzgerald—EmpioS, j, Office.—CLEVELAND PUNC"^, SHEAR WORKS CO., 1306 t-St. _____ Tipkarica 18 do 22 let stara. Prilika, da se nauči knjigovodstva na Burroughs stroju. Sprejme se začetnico. BEARINGS DISTRIBUTOR INC. 2618 Carnegie PR 6380 Izurjena delavka za perilnico za likanje srajc in finisher. Plača od ure ali pa lahko zaslužite $8 na dan po plači od komada. EAST END LAUNDRY 8225 Cedar Bolt" Trimmer Man Bolt Header Man Dobra plača; stalno del"' ^4700 BELLFORD METAL PAODU^ 5511 Bellford Ave., Assembler j a izurjena dela na strojih, podnevni šift. Plača od ure. CLEVELAND PRESSED 3860 E. 91 St. SXEEI CAFETERIA WAGON GIRL 30 do 45 let stara ženska, privlačna, zmožna; 6. zj. do 1. pop. Plača od ure, obedi, uniforme. Zglasite se med 1.30 in 3. pop. HARRIS-SEYBOLD CAFETERIA 4510 E. 71 St. Mašinist za splošna dela. Izurjen Podnevni šift — plača odu CLEVELAND PRESSED ST^ 3860 E. 91 St. Splošna hišna opravila DOBER DOM, STALNO DELO, DOBRA PLAČA. Zahteva se priporočila. FA 7737 TAKOJ POTREBUJEMO 4 ali 5 neopremljenih sob za 2 ženski v starosti 32-33 let, uposleni na banki. Mirne in dostojne ter imate najboljša pripor6čila. Pokličite CH 6950, Line 19 POTREBUJEMO 3 SOBE ZA DVOJICO Na vzhodni strani mesta. Do 15. marca. AT 7868 ZAKONCA Z OTROKOM Želita dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami na zapadni strani mesta. ME 4628 URADNIK PRODAJALNE Želi dobiti moderno stanovanje s 2 spalnicami. Hiša za 2 družini ali za eno. GA 0624 File klerkinja IZKUŠNJA NI POTREBNA. 5-DNEVNI TEDNIK. DOBRA PLAČA. MA 7000. Line 223 BILLER-STROJEPISKA I. B. M. Electromatic; nekoliko izkušena. 5-dnevni tednik; 37 Vž ure tedensko. Dobra plača. Zglasite se osebno. THE VALLEY CAMP COAL CO. Western Reserve Bldg. W. 9th & Superior Stenografka Inženirska družba v Rocky River Ure od 8. do 5. Tedenska plača. ♦ AC 4670 Tajnica Tu je privlačna služba za zmožno in prijazno dekle za tajnico zdravniku. Dobra plača, zanimivo delo. 1117 Republic Bldg., CH 8266 DVOJICA Z DVEMA MALIMA OTROKOMA Želi dobiti 4 OPREMLJENE ALI NEOPREM-LJENE SOBE KJERKOLI EX 6985 Prestanemo preiskavo Bizniški eksekutivs ženo in 13-letno hčerko želi doziti 5 ali 6 neopremljenih sob v Lakewoodu. Ima i zborna priporočila ter je 20 let s sedanjo družbo. Pokličite med 9. in 5. — MA 3206, Veteran, žena in mati potrebujejo 5 ali 6 sob do 15. feb. Nimajo otrok ali živali. SK 5224 Dvojica z 3 majhnimi otroci nujno potrebuje stanovanje. PR 1207 Zaposlena dvojica srednje starosti, brez otrok ali živali, želi dobiti opremljeno stanovanje s 3-4 ali 5 sobami. Na zapadni strani mesta blizu transpor-tacije; ima priporočila. WO 3633. v petih minutah UMIJEMO AVTE in TRUKE Pridemo Ukat In nmzmj pripeljemo MI jih v resnici dobro umijemo igora] in spodaj pod fenderjl. Motorje in fenderje sčUtlmo m paro POLISH AND SIMONIZ Odprto vsak dan In ob nedeljah SUPERIOR AUTO WASH 4122 Superior Ave. HE 8874 Dekle ZA SPLOŠNO DELO V PISARNI Dobra plača. Society Dry Cleaners 3419 Carnegie TIPKARICA ■ KLERKINJA ZA KUPOVALNI ODDELEK Dobra bodočnost za pravo dekle. Mora biti prijazna in pripravljena pričeti kot začetnica. V starosti od 20 do 30 let. Dobra plača. Reliance Electrif & Engineering Co. 1088 Ivanhoe Rd. MR, CLARK Comptometer operatorica MORA BITI LIČNA IN NATANČNA 5-dnevni tednik; tedenska plača, MILLERS GOLD SEAL DAIRY 1829 E. 55th St., HE 9242 Razno Dve osebi v družini želite dobiti v najem stanovanje s 3 - 4 ali 5 sobami. Nimata psov ali" drugih živali. Imata dobra pri poročila. MR. AUSTIN DR 4735 POŠTAR V| WEST PARKU nujno potrebuje 6 sob ZA 4 ODRASLE OSEBE, ker bodo iztirane iz sedanjega stanovanja. Podnevi pokličite OR 4515 po 5. uri pa OR 0260 Išče se delavca za mešanje barv (paini =• znanjem dela v tovarni' plača, za pravega delavca. S. C. WAGEMAN PAINT CO. — 4420 SUPERIOR ^ Stationary inženir 'Licenciran Stalno delo Plača od ure . Erie Railroad Roundho'^ 3030 E. Licenciran kurjac in za malo oskrbniškega del^' p bro delo za pravega rnoske« ^ ( denska plača. Ure od 11. o" LAUREL SCHOOL YE 1342 ASSEMBLE Rj za težka mehanična STROJNI OPERATOBJ-i(i BULLARD VERTICLE TURRET LATHE (2. 5 J.) . SHAPER HANDS (2. s"/ Izurjeni—morajo sami vzp . delo. Dobra plača od u q{If Mr. Fitzgerald -Employmeni CLEVELAND PUNCP SHEAR WORKS CO-1306 E. 40 St. > Zemljišča 4 Hiša iz kamna 9 sob z 1 nadst., rekreacijska sod koto; 2 solnčna porča, C re Dni Kvui m na siupiiiv"'" ... p trične žice v kleti. Podaji okna, 2 nova forneza na ncški zastori, moderna vložen linolej, preproge g (L bni sobi in na slopnigah: n bo. — MU 0568. Za eno družino ^ ^ 6¥> sob; popolnoma g in obita ob oknih; Dve s lahko takoj vselite. E- -jj 3^ južno od St. Clair. Ave Duplex ZA ENO DRUŽINO, 1 ODKLONI SE , PONUDBE. PRIVATNI SW 8831 7 sob za eno vj v okolici Corlett; znot moderno, beneški zastorij gji j) ge, garaža za 3 avte, c dovoz. Nov fornez na P? videti, da lahko upošteva^ te ponudbo. Lastnik Razno Dve osebi st7 obe zaposleni želita vanje s 3 ali 5 sobi. Ijena plačati primerno Pokličite CE 6977 Rich Body^"! 1078 E. 64 Si- FRANK RICH, Se priporočamo za barvanje vašega avtoin® točno in dobro.