POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ^uu(js i ŠTEVILKA 52 LETO XXXIX 28. DECEMBER 2007 CENA 1.35 EUR bbuìeb Commerce i©pš© zim© Ih p©mš@d tiußcd! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (g) OSO 22 36 www.h|xommerce.si '1 ' Mm A rX\ 1 J j } j jp i- ^ rW| w x i « v i e -trGOV^6 ' Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Bliža sc najlepši čas c letu. v- Cas, ko sc spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Cas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. JČaj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. V letu 2008 Vam ždimo miru, zdravja in razumevanja v domač'em in delovnem okolju! Kolektiv Zadruge Mozirje OSREDi ■ . ‘ ' ....... HMJIŽMitz ßfiöfi------------------------------------------------------------------------------- _______ Tretja stran Cas in sreča Imam težavo. Vedno ko začnem pisati nov uvodnik, se vprašam, če nisem morda o tej temi v preteklem desetletju in pol, zlasti pav zadnjih parih letih že pisal. Brskam po spominu in se jezim, ker se ne morem spomniti, o čem sem pisal v zadnji številki Savinjskih novic v letu 2006. »Le kaj si bodo mislili bralci, če bom znova razpredal o istih stvareh?« Tvegal bom in zapisal nekaj misli o času, čeprav sem morda to storil že kdaj prej. Konec koledarskega leta je namreč vedno dobrodošla priložnost za razmislek o porabi našega časa, saj smo skoraj vsi prepričani, da čas teče vedno hitreje in da ga ne uspemo dovolj dobro izkoristiti. Čas je nenadomestljiva in neponovljiva dobrina, za razliko od nekaterih drugih pravično razdeljena med vse ljudi na svetu. Vsak ima na voljo natančno 24 ur na dan. Če se vprašamo, kako merimo življenje, je odgovor preprost - s časom. Čas je torej življenje in če zapravljamo svoj čas, zapravljamo tudi svoje življenje. Alan Lakein v knjigi Kako obvladamo čas zatrjuje, da pomanjkanje časa ne obstaja in da imamo vsi dovolj časa za vse, kar želimo postoriti. Treba je le znati učinkovito izkoristiti čas, ki nam je na razpolago, tega pa se je mogoče naučiti kot vožnje s kolesom. Ko za- devo enkrat obvladaš, je ne pozabiš nikoli več. Drzna trditev, kajne? Nekateri bodo ob njej zamahnili z roko in dejali, da pač niso nadarjeni, da bi dobro upravljali s svojim časom, kar pa je seveda za celo svetlobno leto daleč od resnice. Vsi lahko dobro izkoristimo svoj čas, če se le odločimo za to. Kar predstavljajte si, da bi vam nekdo obljubil milijon evrov v gotovini, če bi en teden vsak dan znova dobro izkoristili svoj čas. Stavim, da bi se v trenutku organizirali in še kako dobro upravljali s svojim časom! Glede časa bo leto, ki nezadržno prihaja, nekoliko radodarnejše kot letošnje. Imelo bo namreč dan več, saj je prestopno leto. No, to nam samo po sebi ne bo kaj prida pomagalo, saj bodo imeli dan več na razpolago tudi vsi okrog nas, in le od nas je odvisno, kako bomo izkoristili 366. dan v letu. Želim vam, da bi bil čas v letu 2008 vaš zaveznik in ne vaš nasprotnik, da bi dobro upravljali z njim, da bi našli tudi tisti čas, za katerega niste vedeli, da ga imate, in bi s tem pridobili občutek nadzora nad svojim življenjem. To je pogoj za trajno srečo, po kateri vsi hrepenimo. Srečno, dragi moji! IZ VSEBINE: ^2 Aktualno: Zgodilo se je (med drugim) v letu 2007 .4 Ljubno ob Savinji: 35 let podjetja KLS......................... 7 Nazarje: Dom za starejše občane v poslovno obrtni coni............8 Nazarje: Dom za starejše občane v poslovno obrtni coni..............8 Planinska zveza Slovenije: Odstranili mejne table..............9 Občinski svet Mozirje: Sprejeli proračun...................9 Žive jaslice v Dol-Suhi: Božična zgodba skrivnost učlovečenja.11 Koncert GŠ Nazarje: Ubrano muziciranje za praznični čas.17 Naj občan(ka) 2007: Končni vrstni red.............25 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 52,28. december 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske nóvice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZGODILO SE JE (MED DRUGIM) V LETU 2007 Slovenija sprejela evro Hkrati z vstopom v novo leto je evro zamenjal tolar. To je bil tudi vzrok za prenekateri zanesen govor naših politikov in medijev. Pridružili so se različni gosti iz Evropske unije, ki so posebej poudarili pripravljenost Slovenije na prevzem evra. Postali smo trinajsta država v evrskem denarnem sistemu. Začetnemu navdušenju je sledila streznitev. Kljub številnim ukrepom vlade in potrošniških organizacij so se podražitve zgodile. Predvsem so šle na račun zaokroževanja, seveda večinoma navzgor. NENAVADNA ZIMA Klimatologi že dalj časa opozarjajo na človekov vpliv na vreme, ki je vse bolj nepredvidljivo. Minula zimaje bila ena toplejših in dolgo brez bele odeje. Sredi januarja je bilo mogoče videti ovce na paši. Zima seje oddolžila malo kasneje. Nizke temperature in snežne padavine so omogočile, da je smučarska sezona na Göltet! vendarle zaživela. OB DNEVU KULTURE Tokratna osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na Rečici ob Savinji. Z recitacijami so se predstavili otroci iz rečiškega vrtca, učenci Glasbene šole Nazarje in Osnovne Vodna ujma je tudi v Zgornji Savinjski dolini naredila veliko škode (foto: EMS) šole Rečica ter člani Kulturno umetniškega društva Utrip. Ob tem je župan Vinko Jeraj dejal, da »kultura in umetnost nista potrošno blago«. AL DŽAZIRA NA LJUBNEM Sredi februarja so na Ljubnem po zaslugi prizadevnih športnih delavcev kljub težkim vremenskim razmeram »spravili pod streho« tekmo FIS kontinentalnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Prvo mesto sta si razdelili Američanka Lindsay Van in Nemka Ulrike Graessler. Najboljša Slovenka Anja Tepeš je osvojila deveto mesto. Skoke je spremljala tudi ekipa arabske TV mreže Al Džazira. OBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI V Mozirju in Lučah so aprila odprli dve kotlovnici za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Na otvoritvi je minister za okolje in prostor Janez Podobnik povedal, da seje pri tovrstnih naložbah dobro izkazal izviren model finančne podpore s kombinacijo javnega in zasebnega denarja. Naša anketa »Bilanca« letošnjega leta Morda je leto, ki se izteka, leto, za katerega bi lahko mnogi rekli: »Dovolj imamo vsega!« Drugi si zadovoljno manejo roke. Med slednje vsekakor sodijo vsi tisti, ki so izkoristili obisk turistov. Mnoge je naša narava tako očarala, da so se odločili tu tudi ostati. Leto pa si bomo zapomnili tudi po uvedbi nove valute, na katero smo se že bolj ali manj navadili. Kakor koli že, le nekaj dni je še do konca leta, preživeli smo ga na različne načine. In kako je iztekajoče se leto zaznamovalo življenje Zgornjesavinjčanov? Dragoslav Šaponjič, Mozirje Letonje leto je bilo zame prelomno, saj sem postal upokojenec. Drugače pa sem vesel, da je potekalo, tako na delovnem kot osebnem področju, mirno in brez večjih problemov. Ksreči nam je vsem skupaj zdravje dobro služilo, česar si želim tudi v prihodnjem letu. Nina Felicijan, Spodnja Rečica Na začetku leta uvedba nove valute. Evra se nikakor ne morem navaditi, še vedno si preračunavam v tolarje. Prav tako so tu visoke cene artiklov, kar je letos bistveno podražilo življenje vsem Slovencem, ne samo meni. Ob koncu leta bomo imeli novega predsednika države. Za mojo družino je bila velika sprememba v sinovem vrtcu, sinov prestop v višjo skupino. Prvič smo ga peljali k zobozdravniku v Celje, kar je bilo posebno doživetje. Veselila sem se s prijateljicami njihovega novega naraščaja in veselje s prijatelji delila ob praznovanju svojega osebnega jubileja. Med Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. manj prijetne dogodke letošnjega leta vsekakor sodi očetova nezgoda, ko ga je pičil morski pajek, ter ugotovitev, da potrebujem pri delu z računalnikom očala. Breda Fužir, Varpolje To leto je bil zame največji uspeh ne samo leta, temveč življenja - diploma. Kljub svojim letom sem predvsem sebi dokazala, da moji možgani še vedno dobro delujejo. Veliko veselja v družini pa je prinesla tudi hčerkina diploma. Vse stresne trenutke, ki so se pojavljali tekom celega leta, sem nekako uspela optimistično rešiti in sem jih vzela kot novo izkušnjo v življenju. Brane Kuhar, Grušovlje Po poklicu sem šofer in sem bil večji del leta na poti. Pri tem delu je vsekakor velik dosežek, da srečno prispeš na cilj ali pa se vrneš domov. To mi je dobro uspevalo. V mojem osebnem življenju se ni zgodilo nič pretresljivega, kar bi bilo omembe vredno. Vse je potekalo po ustaljenih tirnicah kot vsa leta doslej. Uroš Točaj, Lepa Njiva Vse leto sem se družil z ljudmi in jih s svojim delom zabaval ter jim velikokrat polepšal kakšen trenutek. Velik dosežek pa je ustanovitev lastne glasbene šole, ki ima kljub kratkemu delovanju viden uspeh. Nataša Andročec, Mozirje Za našo družino je bilo iztekajoče se leto leto okroglih jubilejev: praznovali smo deseti rojstni dan, 50-letnico in 70-letnico ter se ob njih veliko družili s tistimi, ki nam veliko pomenijo. Med slabše bi lahko uvrstila strah za sina, ko smo se podali na križarjenje. Zanj je bilo to prvo tovrstno doživetje in je želel skusiti marsikaj nenavadnega. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem r~Ti 4 V___/ 120 LET DELOVANJA PGD MOZIRJE IN 125 LET PGD REČICA OB SAVINJI Na osrednji slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja mozirskih gasilcev je bil slavnostni govornik poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj. Po njegovih besedah je ob spremembah držav, oblasti, družbenih sistemov in pogojev delovanja članstvo ves čas raslo in se krepilo. Danes predstavlja gasilstvo najmočnejšo organizirano silo, kije vedno pripravljena nuditi pomoč sočloveku. Najstarejše gasilsko društvo v Zgornji Savinjski dolini je PGD Rečica ob Savinji. Svojo 125-ietnico so obeležili z več prireditvami. Med drugim so štiri desetletja star prapor zamenjali z novim. PO DVEH LETIH ZNOVA OBISK VLADE Ob obisku vlade RS v Zgornji Savinjski dolini so med drugim namenu predali novo šolo vSolčavi. Svečanosti je prisostvoval minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Osnovna surovina pri gradnji šoleje bil les - solčavski macesen. Pouk obiskuje 20 šolarjev, 16 otrok pa je v vrtcu. Šolsko stavbo nameravajo v Solčavi koristiti tudi za ostale dejavnosti, namenjene tako mladim kot odraslim krajanom. POPIS NEPREMIČNIN ZAMUJAL Tako kot marsikje po državi tudi na območju popisnega centra Mozirje popis nepremičnin v zadnjem času ni potekal, kot je bilo predvideno. Menda zaradi razpršene tipologije gradnje, kompleksnosti lastniške strukture in nepravočasne pripravljenosti lastnikov na popis. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH V okviru dogajanj ob 1. lesarskem prazniku v Nazarjah je bila odprta razstava uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa. Razstavo je ob prisotnosti številnih obiskovalcev zelo visoko ocenil znani etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Ob tej priložnosti je bila tudi mednarodna razvojna konferenca lesarjev, ki seje je udeležil tudi minister Janez Podobnik. Ta je menil, da je les izjemna strateška energetska surovina. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V NAZARJAH GOSTOVALI PEVCI Od 22. do 31. julija je na Glasbeni šoli Nazarje potekal Mednarodni poletni seminar solo petja. Vodila gaje priznana hrvaška operna pevka in profesorica Vlatka Oršanič. Deset udeležencev je bilo nad razmerami za delo navdušenih. Dejali so, da se naslednje leto vrnejo. TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI ZASEDENE Ponudniki turističnih zmogljivosti v Zgornji Savinjski dolini so bili s turistično sezono zadovoljni. Število gostov nenehno narašča tako v hotelih in apartmajih ter zasebnih sobah kot v kampih. Za rekordno število gostov se imajo letos zahvaliti tudi športno rekreativnemu tekmovanju v orientaciji, kije potekalo na našem območju. 60 LET SKRBI ZA VARSTVO NARAVE V letih svojega delovanja je gornjegrajskim lovcem uspelo z ukrepi za varstvo narave in trajnim gospodarjenjem ohraniti veliko živalsko raznovrstnost. Lovska družina, ki ima 80 članov, skrbi za približno devettisoč hektarov lovnih površin. Delo je bilo v preteklosti strokovno in naravovarstveno usmerjeno. VODNA UJMA PRIZADELA TUDI ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Narasle vode so največ škode povzročile v občini Nazarje, kjer je Dreta predrla nasip. Najhuje pa je bilo na Trnovcu v občini Rečica ob Savinji. Tam so narasle vode s pobreškega polja spodjedle stanovanjsko hišo Delejevih, tako da seje del zrušil. ODKRITJE KIPA IN MOZIRJADA Čebelarsko društvo Mozirje je z Občino Mozirje in Čebelarsko zvezo SAŠA septembra slovesno odkrilo doprsni kip domačinu Janezu Goličniku, čebelarju, duhovniku in dobrotniku. Izdali so tudi zbornik o njegovem delu. Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje je v sodelovanju z različnimi društvi 22. septembra priredil prvo Mozirjado. Z namenom oživljanja trškega jedra so se različne prireditve vrstile skozi ves dan. 0 POTEKU TRASE HITRE CESTE Na skupnem sestanku koroških in savinjsko-šaleških županov s predstavniki ministrstev ter mariborskega podjetja Urbis je bila večina prisotnih zadovoljnih s predlogom trase skoraj 70 kilometrov dolge hitre ceste med Holmcem in Šentrupertom. Predlagana rešitev je za Zgornjo Savinjsko dolino optimalna, je menil Jakob Presečnik. TÜRK ZMAGOVALEC DRUGEGA KROGA PREDSEDNIŠKIH VOLITEV Potem ko sta se v drugi krog volitev za predsednika države uvrstila Danilo Türk in Lojze Peterle, je tudi zgornjesavinjske volivce prepričal v svoj program Türk, saj so mu namenili 57,42 odstotka glasov. Odstotek zanj je bil na ravni države še višji, povzpel seje čez 68 odstotkov. VELIKI DOBRODELNI KONCERT V vsem letu seje zvrstilo kar nekaj dobrodelnih prireditev. Številni so darovali za nakup CT aparata v Bolnišnici Topolšica in za odpravo posledic poplav. Največja prireditev te vrste pa je bil koncert v nazorski športni dvorani ob 15-letnici novih Savinjskih novic. Udeležili so se ga številni glasbeni izvajalci in kar okoli tisoč obiskovalcev, izkupiček pa je bil namenjen društvu Sožitje. 35 LET KLS LJUBNO V gospodarstvu so se kazali pozitivni trendi. Elkroj je odprl nekaj novih prodajaln po Sloveniji, v BSH so prejeli več visokih priznanj na področju inovativnosti in položili temelj za novo proizvodno halo. V KLS Ljubno nadaljujejo svojo uspešno pot. Pričeli so z novo naložbo, s katero bodo pridobili 2.200 kvadratnih metrov površin. Konec leta so slavnostno obeležili tudi 35 let od svojega nastanka. Marija Lebar Sreča je samo ljubezen in samo ljubezen je sreča. (Chamisso) ___________________________J Predvolilne aktivnosti Pahorjevih Socialnih demokratov V Območnem odboru Socialnih demokratov (00 SD) Mozirje se zavedajo, da bo za dosego želenega rezultata na državnozborskih volitvah prihodnje leto potrebno vložiti precej napora in Zgornjesavinjčanom ponuditi dobre rešitve. Potreben je zasuk na bolje, ugotavlja tajnik območnega odbora Bojan Rop, za dosego tega cilja pa bo potrebno k aktivnemu delu vzpodbuditi strankine somišljenike. Med obiskom generalnega tajnika SD Uroša Jauševca in regijskega koordinatorja Dušana Ajtnika v Mozirju je bil izdelan okvirni načrt aktivnosti stranke ter sklenjen načelni dogovor o načinu dela v naslednjem letu. »Z uresničevanjem načrta bomo začeli takoj po novem letu in ga sproti nadgrajevali z novimi ide- jami. Delo stranke bo potekalo v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline. S tem Socialni demokrati začenjamo tudi v Zgornji Savinjski dolini s predvolilnimi pripravami in aktivnostmi za dosego čim boljšega rezultata na volitvah poslancev v državni zbor,«je dogajanje komentiral Bojan Rop. Savinjčan PAVLIČEVO SEDLO Zapornice samo še spomin V petek ob 00:01 se je schengensko območje razširilo na devet novih članic Evropske unije, tudi Slovenijo. V območju brez nadzora na notranjih mejah bo tako 24 držav, poleg 22 članic EU tudi Norveška in Islandija. Meja je ob širitvi območja padla na kopnem in na morju, marca prihodnje leto pa bo odpravljen še nadzor na zračnih mejah. Širitvi schengenskega območja je v noči s četrtka na petek sledilo praznovanje tudi na slovensko-avstrijskem prehodu Pavličevo sedlo. Ob dvigu mejne zapornice so Solčavani, nekateri so se do mejnega prehoda odpravili kar peš, pripravili pravo slavje s pogostitvijo. Za župana Alojza Lipnika seje zgodil zgodovinski dogodek, katerega razsežnost bo mogoče izmeriti v prihodnjem obdobju, predvsem pa je odprava meje praktičen prispevek k utrditvi vezi med prijatelji, znanci in tudi sorodniki na slovenski in avstrijski strani. »Prehod notranjih meja v schengenskem prosto ruje dovoljen tudi za državljane nečlanice Evropske unije. Pomembno je, da mora imeti vsak, ki mejo prestopa, pri sebi veljaven osebni dokument- osebno izkaznico ali potni list, saj ga lahko policisti še vedno kjerkoli in ob vsakem času na obmejnem območju obeh držav kontrolirajo oziroma ugotavljajo njegovo identiteto v skladu z nacionalno zakonodajo,« je pojasnil pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem in dodal, da bo cesta na edinem zgornjesavinjskem mejnem prehodu redno oskrbovana tudi vzimskem času in prevozna s primerno zimsko opremo. Če bo z Italijo, Avstrijo in Madžarsko mogoče mejo prečkati kjerkoli, pa bo na meji s Hrvaško, kije postala zunanja meja schengenskega območja, v veljavi schengenski režim. Nadzor v skladu s pravili schengna sicerslovenski policisti na meji s Hrvaško izvajajo že nekaj časa, kljub temu pa bo prišlo do nekaterih sprememb. Schengensko območje danes združuje večino članic EU, pa tudi nekatere druge države. Med starimi članicami EU v območju nista Velika Britanija in Irska. Pridružitveni sporazum sta podpisali Islandija in Norveška, ki v celoti izvajata schengenski pravni red. Vključitevv schengensko območje načrtuje tudi Švica, hkrati z njo pa se bo v schengen vključil še Liechtenstein. Širitev schengenskega območja, ki bo po novem merilo 3,6 milijona kvadratnih kilometrov, se bo sklenilo med slovenskim predsedovanjem EU; konec marca prihodnje leto bo namreč odpravljen nadzor tudi na zračnih mejah. Do zakasnitve pri odpravi na letališčihje prišlo, kerje to mogoče le ob zamenjavi letalskih voznih redov. Savinjčan Širitvi schengenskega območja je v noči s četrtka na petek sledilo praznovanje tudi na slovensko-avstrijskem prehodu Pavličevo sedlo (foto: EMS) OBČINSKI SVET LJUBNO Proračun sprejet, da lahko občina neovirano dela Ljubenski občinski svetniki so na zadnji letošnji seji največ časa namenili različnim postavkam v proračunu za naslednji dve leti. Le-ta je po mnenju županje Anke Rakun zelo razvojno naravnan, kljub temu pa je bil v razpravi predvsem s strani občinskih svetnikov, ki pokrivajo interese oddaljenih hribovskih zaselkov, Radmirja in Okonine, deležen kar precejšnjih pripomb. Po njihovem je v predlaganem proračunu preveč denarja namenjenega reševanju problemov v samem trškem jedru in bližnji okolici, oddaljenim pa le manjši del proračunske pogače. NEENAKOMERNA RAZDELITEV SREDSTEV Občani, ki so bolj oddaljeni iz samega kraja, so po mnenju omenjenih svetnikov namreč v vseh pogledih prikrajšani za dobrine, ki so v samem trškem jedru že kar samoumevne. Urejena cestna in komunalna infrastruktura, sodobne brezplačne internetne povezave in še bi lahko našte- 6 ___/ vali, se po mnenju okoliških svetnikov morajo financirati tudi ali samo iz žepov tamkajšnjih občanov. Predvsem svetnik iz Tera Bernard Štiglic je bil zelo kritičen v smislu neenakomerne razdelitve sredstev ter s tem neupoštevanja načrtovanih razvojnih programov in je svojo načelnost pokazal tudi pri končnem glasovanju o proračunu. Resje, da gospodarstvo ustvarja sredstva, kijih občina lahko deli, res pa je tudi, da je potrebno vrednotiti tudi življenje in delo ljudi, ki ostajajo ter delajo na kmetijah in katerih delo se ne more vrednotiti v evrih, je bila med drugim izražena misel ob razpravi o delitvi proračunskih sredstev. Finančni dokument je bil na koncu po sicer predhodno polemični razpravi sprejet - razen ene izjeme - z večino glasov. Da so se na koncu tudi "zunanji" svetniki kljub pripombam izrekli za sprejetje proračuna, je botrovalo prepričanje svetnika Antona Špeha iz Radmirja z utemeljitvijo, »da lahko občina neovirano dela«. PROBLEMATIKA ŠOLSKIH PREVOZOV Na seji so se poleg delitve denarja svetniki dotaknili tudi problematike šolskih prevozov, za katere je bil sredi letošnjega leta izpeljan javni razpis, ki pa je za prevoze za relaciji Primož in Ter še vedno odprt. Ta problem bo po zagotovilu odgovornih v občinski upravi rešen s ponovitvijo razpisa v mesecu januarju. V dobro predvsem varnosti otrok, o katerih je govora pri prevozih, so bile podane pripombe na zahteve v prvem letošnjem razpisu, katere niso bile v skladu z dogovorjenimi, kar se pri ponovnem razpisu ne sme ponoviti. Svetnik Jože Orešnik je izpostavil tudi previsoka izplačila pri novih ponudnikih, ki so bila v prvih mesecih opravljanja prevozov dejansko višja od ponujenih v prijavi na razpis. Na to temo je direktor občinske uprave Franjo Naraločnik samo potrdil dejanske nejasnosti glede izplačil, ki pa so po njegovem že odpravljene. Franjo Atelšek 35 LET KLS LJUBNO OB SAVINJI V letih usodnih preizkušenj postopoma izoblikovali uspešno poslovno politiko KLS Ljubno ob Savinji je ob koncu letošnjega leta zabeležil 35-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so tretji decembrski petek v Ijuben-skem kulturnem domu pripravili svečanost, na katero so povabili delavce in zunanje sodelavce ter številne predstavnike lokalnega okolja. Prijeten kulturni program so oblikovali pevci pevske skupine Sonce z Ireno Vrčkovnik, godalni ansambel, harmonikarja Domen Arnič in Tomaž Guček ter violinistka Eva Vačovnik ob pianistu Antonu Acmanu iz Glasbene šole Nazarje. Večerje bil tudi priložnost za podelitev priznanj za dolgoletno delo. Vsi tisti, ki so v zadnjih petih letih dopolnili četrt stoletja zvestobe firmi, teh je kar 23, je iz rok direktorja prejelo posebno priznanje. Posebno nagrado za zvestobo, ki je šla v roke vsem, ki so bili v enakem obdobju v podjetju več kot tri desetletja, pa je prejelo 13 delavcev. Slikovno predstavitev prehojene poti podjetja so pospremili z besedo ter tri desetletja in pol zlasti v kriznih letih smo potrebovali prijatelje. Med nami je kar 59 takih, ki steza KLS šli skozi ogenj in ste živa priča takratnim kriznim letom. V letih težav, stisk in usodnih preizkušenj smo postopoma izoblikovali našo poslovno politiko. Medsebojno spoštovanje, poštenost, maksimalna pripravljenost ustreči našim odjemalcem ter samospoštovanje so temelji naše poslovne kulture. Le s takšno poslovno kulturo lahko KLS dolgoročno nastopa na svetovnem trgu,« je med drugim poudaril Strašek in dodal, da je v tem obdobju v KLS nastalo veliko tržnih, poslovnih in kadrovskih sprememb, ki so pripomogle k temu, da seje podjetje strmo vzpenjalo na svoji poslovni poti. Danes se uvrščajo v sam vrh njihove dejavnosti - izdelave zobatih vencev za avtomobilsko industrijo. Njihovi dosežki so temelj, na katerem gradijo napredek podjetja za naslednje obdobje, ki so ga začrtali s strateškim načrtom do leta 2011. A to bodo dosegli le z velikim prizadevanjem in sodelovanjem vseh zaposlenih. Kolikšno pripadnost ti čutijo do direktorja in pod- Ček v vrednosti 4.500 evrov je iz rok Mirka Straška prejel direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek, ki je poudaril, da je darilo znak zaupanja v njihovo delo in poslanstvo pri zdravljenju (foto: Marija Šukalo) jetja, je bil dokaz simbolično darilo, ki so mu ga izročili. S steklenico vina, ki šteje prav toliko let kot podjetje, so se mu zahvalili za čas številnih preizkušenj in kriz,kijih jessvojim optimizmom ter prizadevanjem kolektiva uspešno reševal. Čestitkam seje pridružila tudi županja občine Ljubno Anka Rakun in direktorju Mirku Strašku izročila skulpturo sove, ptice modrosti. Pri tem je izrazila zadovoljstvo ob tolikšnih uspehih podjetja, ki prav zaradi svoje uspešnosti zaposluje veliko število ljudi iz naše doline. KLS pa sredstva ne vlaga le v razvoj podjetja, temveč tudi v okolje, iz katerega izhaja. Podpirajo športnike, kulturo in številna društva. Ob jubileju so se odločili, da sredstva namenijo tudi Bolnišnici Topolšica za nakup CT aparata. Ček v vrednosti 4.500 evrov je iz rok Mirka Straška prejel direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek, kije poudaril, daje darilo znak zaupanja v njihovo delo in poslanstvo pri zdravljenju. Marija Šukalo Priznanja in nagrade za zvestobo podjetju je prejelo 36 delavcev, ki so 25 in več kot 30 let dela vložili v KLS d.o.o. Ljubno ob Savinji (foto: Marija Šukalo) BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07. faks: 02 / 333 13 09. e-pošta: diiona.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si prikazali s številkami in mnogimi časovnimi prelomnicami, ki so KLS pri delu kalila ter dodajala kamenčke v mozaik njihove današnje uspešnosti. A tega brez trdega dela in vztrajnosti ne bi bilo. Svoje misli in občutke ob visokem jubileju KLS je podal tudi direktor Mirko Strašek, kije v ljubenskem podjetju že od samega začetka. Njegovo prvo delovno mesto, je bilo vodja kovinarskega obrata v Gradbeniku. V tem času je bilo po Straškovih besedah mnogo težkih trenutkov, ki bodo pozabljeni, lepih pa se bo vedno spominjal. »Veliko je bilo posameznikov, ki so nam pomagali na tej dolgi poti, EIC-dec-94: Bolgarsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje PVC in aluminijastih vrat in oken, išče distributerje in hkrati želi delovati kot podizvajalec. EIC-dec-115: Rusko podjetje, specializirano na področju proizvodnje rezervnih delovza stroje, išče partnerje za komercialno in razvojno-tehnološko sodelovanje, tertržne posrednike. 0 TONE TURNŠEK DOBITNIK PRIZNANJ» ZDRUŽENJ» MANAGER Nagrada za življeajsko delo ELEKTRO CELJE Po novem letu daljinsko odčitavanje števcev Po enoletnih prizadevanjih je podjetje Elektro Celje d.d. v sodelovanju s certificirano agencijo Bureau Veritas na nedavni slovesnosti v prostorih družbe uspešno zaključilo postopek pridobitve okoljskega certifikata ISO 14001:2004. Ob tej priložnosti je predsednik uprave Elektra Celje mag. Viktor Tajnšek povedal, da certifikacija okoljske politike, ki prežema celotno organizacijsko strukturo in kulturo družbe Elektro Celje, predstavlja prelomnico v njihovih prizadevanjih za poslovno odličnost. Dosežke družbe Elektro Celje na področju trajnostnega razvoja je pohvalil tudi minister za gospodarsko mag. Andrej Vizjak: »S pridobitvijo certifikata ISO 14001:2004 v podjetju dokazujejo, da se zavedajo, kako pomembna je skrb za okolje, ki ne nazadnje vpliva tudi na gospodarske koristi in tako poveča konkurenčnost podjetja.« Vizjak je še dodal, da se začenja nova energetska prihodnost, v kateri bo v Evropi poudarek na čisti energiji in čim večjem deležu iz obnovljivih virov. Vse to bo v znatni meri vplivalo tudi na trg z električno energijo. Slovesnost je družba Elektro Celje obeležila tudi z odprtjem prenovljenega prvega nadstropja upravne stavbe, ki bo odslej v celoti namenjeno poenotenemu in fleksibilnejšemu zadovoljevanju potreb odjemalcev. Sledila je še otvoritev novega distribucijskega centra vodenja, v katerem bo odslej poenoten in bistveno izboljšan sistem preglednega nadzorovanja celotnega elektroenergetskega omrežja, ki ga pokriva podjetje Elektro Celje, s čimer bo znatno skrajšan reakcijski in izvedbeni čas odprave tehničnih motenj omrežja. Predsednik uprave Elektra Celje mag. Viktor Tajnšek je na slovesnosti predstavil tudi razvojno vizijo družbe v naslednjem letu in izpostavil gospodinjskim odjemalcem prijazno daljinsko odčitavanje števcev kot realno podlago za izračun dejanske porabe električne energije. Po uspešno prestanem testnem obdobju namerava Elektro Celje januarja 2008 sistem daljinskega odčitavanja uporabiti za izračun dejanske porabe električne energije tudi za gospodinjstva. Franci Kotnik Združenje Manager je letošnje priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta podelilo Tonetu Turnšku, nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško. S tem se je Turnšek, ki ima korenine na Rečici ob Savinji, pridružil klubu nagrajencev, v katerem so že Marjan Prelc, Janko Kosmina, Jože Stanič, Miloš Kovačič in Tone Krašovec. Tone Turnšek je dobil priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta (foto: Ciril M. Sem) NAZARJE V Sloveniji je trenutno na čakalnih listah za sprejem v domove za starejše 14 tisoč starejših ljudi, kar je le tisoč manj, kolikor jih je ta čas nameščenih v vseh javnih in zasebnih domovih za starejše. To pomeni, da bi morali zmogljivosti domov podvojiti, če bi hoteli prostor v domu zagotoviti vsakomur, ki potrebuje domsko oskrbo in je v hudi stiski. Poleg tega se slovensko prebivalstvo vse bolj stara in s tem tudi vse več ljudi potrebuje zdravstveno nego ter oskrbo, ki jim jo njihove družine večinoma ne (z)morejo nuditi. Razmere na državnem nivoju so v veliki meri identične tudi v Zgornji Savinjski dolini, saj povpraševanja po prosti postelji v centru starejših v Gornjem Gradu krepko presegajo dane zmogljivosti. V naslednjih letih Turnšek je bil v Pivovarni Laško zaposlen polnih 40 let, od tega je bil 25 let njen direktor. Karieroje začel leta 1965 kot pripravnik, nadaljeval kotteh-nolog, vodja proizvodnje in tehnični direktor, leta 1980 paje postal predsednik uprave. Vtem času je Laško preraslo svoje pivovarske okvirje, prelomna točka paje bila osamosvojitev Slovenije. »Tedaj jejugoslovanski trg, kamor so izvozili do polovice vse proizvodnje, čez noč usahnil, Turnšek paje spoznal, da sami vSIoveniji ne bodo mogli preživeti. Tako seje rodila ideja o oblikovanju holdinga slovenske proizvodnje pijač. Pivovarna Laško je kupila Vital Mestinje, splitsko Jadransko pivovarno, povezali so se z Radensko, na skrivaj pa so odkupili tudi 25 odstotni delež Uniona. S tem se je začela tako imenovana pivovarska vojna, kije v marsičem spremenila prihodnje tokove razvoja slovenskega gospodarstva. Po šestih letih je Pivovarna Laško prevzela Union skupaj s Fructalom in Turnškova ideja holdinga slovenskih pijač seje uresničila,« so zapisali v obrazložitvi. Pred njegovim prihodom v Laško je Pivovarna zvarila 150 tisoč hektolitrov piva, ob njegovi upokojitvi pa kar 1,5 milijona hektolitrov. Združenje Manager je pri izboru nagrajenca upoštevalo tudi njegove zasluge v slovenskem športu, sajje že od leta 1990 uspešen predsednik celjskega rokometnega kluba Pivovarno Laško, ter vzorne odnose z lokalnim okoljem. Savinjčan nameravajo dom starejših občanov zgraditi v nazorski poslovno obrtni coni. Svet občine je investitorju, družinskemu podjetju Rednak, ki je tudi večinski lastnik Elkroja, že izdal soglasjeza opravljanje storitev institucionalnega varstva, dokončna odločitev paje v rokah ministrstva za družino, ki naj bi do konca januarja izdalo koncesijo. Podjetje Dom starejših občanov, kije bilo ustanovljeno vta namen, želi zgraditi dom za starejše s 150 posteljami, stem da bi nudil domsko varstvo, varstvo nepokretnih in dementnih oseb, dnevno varstvo starejših oseb ter druge oblike dela s starejšimi. V domu bo predvidoma zaposlenih 70oseb, ob vsem tem paje pomembno tudi to, da bo dom zgrajen v okolju z veliko zelenih površin in sprehajalnih stez. Savinjčan Dom za starejše občane v poslovno obrtni coni 0 OKROGLA MIZA NA TEMO PRIDOBIVANJA EVROPSKIH VIROV FINANCIRANJA Bomo v Sa-Ša regiji dobili tehnološki pork? 18. decembra je v Vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza o pridobivanju evropskih virov financiranja. Projekt, s katerim bi omenjene vire lahko pridobili, je izgradnja tehnološkega parka v Sa-Ša regiji. Pobuda za tak park je prisotna že nekaj časa, saj bi bila z njim dosežena velika prepoznavnost regije, pridobili pa bi tudi nova delovna mesta. Na okrogli mizi so spregovorili dr. Cvetka Tinauer, mag. Iztok Lesjak in Franci Kotnik (foto: Maruša Fužir) Na okrogli mizi sta bila govornika predsednica upravnega odbora Sav-injsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauerin direktor območne zbornice Franci Kotnik. Gostokrogle mize je bil direktorTehnološkega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak, ki je predstavnikom podjetij, morebitnim vlagateljem teržupanom občin Sa-Ša regije podrobneje predstavil strukturo in delovanje omenjenega parka. Pri izgradnji Tehnološkega parka Brdo v Ljubljani so bila vključena tudi evrop- ska sredstva, v teh dneh pa je bil obstoječi park v Ljubljani uspešno predan svojemu namenu. Lesjakje med drugim predstaviltudi interese in koristi malih ter srednjih podjetij kot uporabnikov storitev tovrstnega parka. Spregovoril je o pomembnosti takšnega projekta za lokalno skupnost in intelektualni potencial v regiji. Znanoje, da se večina slovenskih študentov izobražuje v Ljubljani, v domače kraje pa se jih ne vrne veliko, saj tam nimajo dobrih PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Odstranili mejne table Markacisti so v soboto odstranili mejne table na območju sv. Duha in Podolševe (foto: EMS) Planinska zveza Slovenije je bila s strani Ministrstva za javno upravo izbrana, da odstrani več kot trideset mejnih tabel na planinskih in turističnih mejnih prehodih z Avstrijo. Na območju sv. Duha in Podolševe so delo opravili izkušeni markacisti Stanko Gašparič, Florjan Nunčič in Martin Škoberne. Za pianinceje že doslej veljalo, da so lahko po planinskih poteh neovirano prehajali državno mejo, z odstranitvijo tabel pa so izginila tudi formalna obeležja državne meje. Savinjčan zaposlitvenih možnosti. Z obstojem tehnološkega parka bi jim "domača okolica" lahko ponudila primerna delovna mesta. Pomembnost parka se kaže tudi v tem, da se podjetja v njem povezujejo in da so finance dostopne podjetjem, ki so na začetku poslovanja. Bil bi logično nadaljevanje Podjetniškega inkubatorja SAŠA, kije bil ustanovljen v letošnjem letu. Za pozitivno presenečenje je poskrbel šoštanjski župan Darko Menih, kije napovedal, da bo občina v Metlečah gradila tehnološki park in poslovno cono. Kot je povedal, jih je k tej odločitvi spodbudila tudi predlagana trasa hitre ceste skozi Šaleško dolino, ki bo bistveno izboljšala komunikacijsko dostopnost tega dela regije. Maruša Fužir OBČINSKI SVET MOZIRJE Sprejeli proračun Mozirski občinski svetniki so brez večjih razprav na zadnji letošnji seji sprejeli odlok o proračunu občine za prihodnje leto. V občinsko blagajno naj bi se predvidoma nateklo dobrih štiri milijone in 315.000 evrov. Zavoljo investicijske naravnanosti se župan Ivan Suhoveršnik kot predlagatelj odloka ne boji, da sredstva ne bodo dobro naložena. Svetniki so se pred zadnjo letošnjo sejo seznanili s potekom investicije v večnamensko športno dvorano Največja sprememba sprejetega dokumenta, glede na njegovo prvo obravnavo, gre na račun mozirskega vrtca. S strani državeje prišlo obvestilo o sofinanciranju obnove vrtčevske zgradbe, seveda zgolj ob pogoju, da so v občinskem proračunu zagotovljena ostala sredstva za izvedbo projekta. To postavko so zato povečali za dobrih 150.000 evrov, kar naj bi z državnimi 68.000 evri zadostovalo za temeljito obnovo. Člani sveta so odlok dodobra pretresli na različnih odborih, zato pripomb tokrat ni bilo.Vzdržanjeob glasovanju je napovedala Mojca Finkšt iz stranke SLS, kije kritizirala način sprejemanja in premajhno moč odborov. Dejala je, daje odlok najprej obravnaval odbor za prora- čun, ki tako ni mogel upoštevati pripomb, ki so bile dane s strani ostalih občinskih teles. Glasovanja so se vzdržali tudi člani Liste prihodnosti, zato je proračun potrdilo samo šest svetnikov, kar pa je bila vseeno dovolj velika večina za sprejem. Od prvega januarja naprej se bodo uporabljale tudi višje cene storitev mozirskega vrtca. Hkrati s 5,1-odstotno inflacijo se bo ekonomska cena povečala za to vrednost. Predlog povišanja so potrdili vsi svetniki. Slednji so si pred sejo ogledali gradbišče večnamenske športne dvorane. Ta bo po županovih besedah zaživela ob organizaciji pustnih prireditev v prvih dneh februarja prihodnje leto. Benjamin Kanjir N A — Z — A — R — J EiB8ir OBČINA NAZARJE w Na podlagi 60. člena in smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 7. in 8. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 3/06,14/06) je župan Občine Nazarje sprejel SKLEP o javni razgrnitvi in obravnavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Center Nazarje I. Občinski podrobni prostorski načrt Center Nazarje (v nadaljevanju-OPPN), ki ga je izdelalo podjetje ARCHI.KA d.o.o., Ljubljana, pod št. projekta OPPN/ 2007-037 v oktobru 2007, je načrtovan kot sprememba in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št.66/93) v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1998 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 02/02 in 08/02) in se javno razgrne. II. Z OPPN je načrtovana ureditev zemljiških parcel namenjenih gradnji stanovanjskih, stanovanjsko poslovnih objektov in grajenemu javnemu dobru, kot je oblikovanje trga, cestno omrežje, čistilna naprava, transformatorska postaja in prostor za ločeno zbiranje odpadkov na zemljišču parcelnih številk, vse k.o. Prihova kot sledi: 223/3, 229, 238, 280, 308,384,891/1, 894/4, 904/ 2, 904/4, 904/12, 921/22, 921/36, 921/37, 921/38, 141,142, 229, 1175/ 2, 1181/1, 1183/2, 120/4, 889/6, 890/1, 890/2,, 890/4, 891/2, 891/3, 891/4, 891/5, 891/6,891/7,, 892/1, 892/2, 893/1,893/3,893/4,894/2, 894/3,902/2,904/1,904/6,904/8,913/1,913/2,916,919/1,921/2,921 / 5,921/6,921/7,921/11,921/29,921/30,921/32. Poleg ureditve zazidljivih zemljiških parcel se za načrtovane ureditve z OPPN določi tudi pogoje gradnje stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov ter naprav, objektov in vodov gospodarske javne infrastrukture. III. Na podlagi odločbe št.: 354-19-81/2004 Ministrstva za okolje in prostor za načrtovanje lokacijskega načrta Center kot OPPN ni potrebna izvedba postopka celostne presoje vplivov na okolje. IV. Predlog bo javno razgrnjen v sejni sobi Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, v času od 9. 1. 2008 do 8. 2. 2008. V. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sejni sobi Občine Nazarje v sredo, 31. januarja 2008 z začetkom ob 10.00 uri. VI. Z objavo v Savinjskih novicah in na spletni strani občine Nazarje se dodatno obvesti občane in ostale zainteresirane o času in kraju javne razgrnitve in javne obravnave. VII. Pisne pripombe, ki se nanašajo na javno razgrnjen OPPN, lahko občani in vsi zainteresirani podajo z vpisom v knjigo pripomb, pisno posredujejo po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov: obcina@nazarie.si. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve. Vlil. Sklep o javni razgrnitvi začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin. Objavljen bo teden dni pred javno razgrnitvijo tudi na spletni strani Občine Nazarje, http//www.nazarie.si. in v Savinjskih novicah. Številka sklepa: 032-0004/2007 Datum: 21. december 2007 Župan občine Nazarje Ivan PURNAT, l.r. N A Z A ‘R J E OBČINA NAZARJE H' Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju -ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07), sprejetega Programa priprave lokacijskega načrta za ureditev centra Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. št. 01/ 04), sklepa župana o oceni stanja pri pripravi lokacijskega načrta Center z dne 10. november 2007 ter njegovega sklepa ojavni razgrnitvi z dne 21.12. 2007, se pripravljeni lokacijski načrt Center Nazarje kot Občinski podroben prostorski načrt javno razgrne. Vabimo vas, da se udeležite javne razgrnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta »CENTER NAZARJE« v času od 9.1.2008 do 8.2.2008 z javno obravnavo, ki bo v sredo 31.1.2008 ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Nazarje. Izvedbeni prostorski akt ureja del območja, kije z zadnjimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1998 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 02/02 in 08/02) namenjen izgradnji stanovanjskih in stanovanjsko poslovnim objektov. Izdelan je kot občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju besedila: OPPN Center Nazarje ali OPPN) s predvidenimi ureditvami za gradnjo stanovanjskih objektov, stanovanjsko poslovnih zgradb in ustreznimi rešitvami na področju gospodarske javne infrastrukture na zemljišču parcelnih številk, vse k.o. Prihova kot sledi: 223/3,229,238, 280, 308, 384, 891/1, 894/4, 904/2, 904/4, 904/12, 921/22, 921/36, 921/37, 921/38, 141,142, 229, 1175/2, 1181/1, 1183/2, 120/4, 889/6, 890/1, 890/2,, 890/4, 891/2, 891/3, 891/4, 891/ 5, 891/6, 891/7,, 892/1, 892/2, 893/1, 893/3, 893/4, 894/2, 894/3, 902/2, 904/1, 904/6, 904/8,913/1, 913/2, 916, 919/ 1,921/2, 921/5, 921/6, 921/7, 921/11, 921/29, 921/30, 921/32. OPPN Center Nazarje je izdelalo podjetje ARCHI.KA d.o.o., pod št. projekta OPPN/2007-037 v novembru 2007. Na podlagi odločbe št.: 354-19-81/2004 Ministrstva za okolje in prostor za predvidene ureditve z OPPN Center Nazarje ni potrebna izvedba postopka celostne presoje vplivov na okolje. Pisne pripombe, ki se nanašajo na javno razgrnjen Občinski podrobni prostorski načrt Za Samostanom-1, lahko občani in vsi zainteresirani podajo z vpisom v knjigo pripomb v tajništvu Občine Nazarje, pisno posredujejo po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje ali na elektronski naslov: obcina@nazarje.si. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve. Na javno razgrnitev in obravnavo ste vljudno vabljeni! Župan občine Nazarje Ivan PURNAT, l.r. KONCERT ZAPOJMO V VESELEM DECEMBRU Lepi trenutki nam dajejo mo< Osnovnošolski pevski zbori osnovne šole Nazarje in podružnične šole Šmartno ob Dreti so v ponedeljek, 17. decembra, popestrili kulturno dogajanje v zadnjem mesecu leta s koncertom Zapojmo v veselem decembru, kije postal že tradicionalen. Zborovodkinja Katja Gruber, "glavna kuharica" prireditve, seje odločila, da vse nastopajoče primerja z bonbončki in ostalimi drobnimi slaščicami, ker je decemberzaradi praznikov značilen po sladkih vonjih, kijih otroci obožujejo. Domiselna poimenovanja otroških zborov, mladinskega zbora in ostalih nastopajočih, ki so pevce spremljali s klavirjem, bobni, ki- taro, violinama in plesom, so na obraze obiskovalcev narisala dodatne nasmehe. Dogodek je bil eden od trenutkov, za katere ravnatelj osnovne šole Nazarje Jože Kavtičnik pravi, da so to tisti lepi, drobni trenutki, za katere moramo najti tudi v sodobnem vsakdanjiku čas, da se ob njih ustavimo. December je mesec, ko podoživljamo vse tisto, kar je dobro in kar imamo radi; takšni bi morali biti vsi meseci v letuje še povedal. To je tisto, kar so otroci s svojim nastopom želeli sporočiti - naj bodo ljudje spoštljivi in srčni drug do drugega. Maruša Fužir Nekatere pesmi so otroci popestrili z mini koreografijo (foto: Maruša Fužir) EUČ MIRU IZ BETLEHEMA Mir kot dar med Zgornjesavinjčani Minulo nedeljo je iuč miru, kije bila prižgana v Betlehemu, v votlini Jezusovega rojstva, posvetila tudi v domove Zgornjesavinjčanov. Člani mozirske skavtske bratovščine sojo namreč prejeli na škofovi slovesni maši v Celju in jo od tam ponesli v vse župnije, od koder sojo lahko občani odnesli domov. Luč je obiskala tudi sejo mozirskega občinskega sveta, na kateri so poslanci prebrali poslanico oziroma sporočilo letošnje akcije. Z naslovom Mirko Dar nas drobna lučka v teh praznikih poziva k večji strpnosti, ljubezni in razumevanju sočloveka. Mir kot dar je največja vrednota, ki jo lahko človek podari sočloveku. Pa ne le in zgolj v času božičnih praznikov, ampak ob vsakem dnevu in priložnosti. Skavti so luč ponesli tudi v gornjegrajski dom starejših občanov, v mozirski varstveno delovni center, v materinski dom, v mozirsko osnovno šolo in na Golte. Na Okrešelj je letos niso mogli ponesti, saj je pot prenevarna. Luč miru iz Betlehema je tokrat obiskala Slovenijo že sedemnajstič zapored. Simbolika in sporočilnost sta aktualni ter osveščata ljudi k miru, tisti vrednoti, kije ljudem največkrat manjka. Namen akcije ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z lučjo, ampak z izkupičkom prosto- voljnih prispevkov pomagati ljudem v stiski. Vsako leto organizatorji izberejo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku zelo potrebna pomoči. Benjamin Kanjir Mozirski skavti so luč miru iz Betlehema prinesli v mozirsko farno cerkev (foto: Benjamin Kanjir) JASLICE V DOE-SU Božična zgodba skrivnost učlovečenja Živejaslice so v zadnjih letih v Sloveniji doživele pravi razcvet. Postale so del naše božične kulture, saj si jih v različnih krajih ogleda veliko število obiskovalcev, pri uprizoritvah pa sodeluje na desetine ljudi. Tradiciji upodabljanja Kristusovega rojstva sledijo tudi člani rečiškega turističnega društva, ki so se priprave in upodobitve živih jasli lotili devetič zapovrstjo. Mladi ter malo manj mladi so v gibu in pesmi ter besedi na svojstven način prikazali dogajanje v Betlehemu pred 2007 leti. Svetopisemska zgodba o božjem rojstvu je postavljena v čudovito naravno okolje kamnoloma v Doi-Suhi, ki so mu letos dodaten čar dajali različni svetlobni učinki. Turistični za- nesenjaki so pripravili tudi nekaj novosti v scenski postavitvi. Na novo so namreč postavili hlevček in obnovili njegovo okolico. Predstave jaslic, ki so bile na božič in Štefanovo predstavljene v dveh uprizoritvah, so obogatili prijetni glasovi terceta Habrovi fantje z božičnimi pesmimi. Z uprizoritvijo božične zgodbe so v želji, da bi približali in doživeli skrivnost učlovečenja z vsemi svojimi čutiterjo tako lažje doumeli, v TD Rečica ob številnih vidnih in nevidnih akterjih tudi letos v veliki meri uspeli. Po besedah vodje projekta Vinka Jeraja so letošnje jaslice korak k jubileju in številnim spremembam, ki jih čakajo drugo leto. Marija Sukalo nedelja V Mozirju je v organizaciji zavoda za TKŠM 23. decembra potekal prvi božično-novoletni sejem. Na njem so različni domači obrtniki in gospodinje ponudili svoje izdelke obiskovalcem, ki so se v mrzli nedelji sprehodili med stojnicami. Na voljo so bili izdelki suhe robe, klobučevina, medeni izdelki, solčavski file, izdelki iz medu, Šmihelčanke so poskrbele za kruh in pecivo, manjkalo ni niti kuhano vino. Skavti so delili svečke s plamenom luči miru iz Betlehema. V dvorani mozirskega športnega društva so potekale otroške ustvarjalne delavnice. Na njih so otroci izdelovali različne lepljenke, čestitke in podobne izdelke, ki so nastajali pod spretnimi prsti malih nadebudnežev. Za vodenje so poskrbele članice društva prijateljev mladine. Slednje so organizirale tudi prihod božička, ki je zaradi pomanjkanja snega letos pri- šel v Mozirje breejelenčkov. Po všečni igrici, ki sojo odigrale delavke mozirskega vrtca, se je oder kulturnega doma domala šibil pod težo daril, ki jih je dobrotnik razdelil med otroke. Božiček je zvečer obiskal tudi prezeble Mozirjane, ki so se na trgu greli s čajem in kuhanim vinom. Otroci so ga pričakovali s polnimi rokami pečenega krompirčka ter s svečkami iz noskov. Vreme je bilo primerno za prihod dobrotnika, ki seje tokrat pripeljal kar s kočijo. Časi zasneženih praznikov in jelenčkov so namreč že zdavnaj minili. S pomočjo zvezdic je dobrotnik še enkrat posegel v svojo vrečo ter vsem obiskovalcem obljubil, da jih obišče tudi doma. Pod pokroviteljsko roko članov mozirskega turističnega društva seje vse lepo speljalo in ob letu osorej napovedalo svojo ponovitev. Benjamin Kanjir Božiček je otrokom razdelil darila in obljubil, da jih obišče tudi doma (foto: Benjamin Kanjir) Utrgali ž POSEBNA PONUDBA! Plastificiramo igrico Osvoji vrh! S plastifikacijo jo boste zavarovali pred poškodbami, igra pa bo lažje tekla. Naročnikom SN do 4.1.2008 nudimo 50% popust! Delovni čas: I od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 | "8 SREČNO Z008! I žabnamsiragajg laiiiiire START „ CILJ j .0.0. Mariborska cesta 119 3000 Celje telefon (03) 42 44 000 www.selmar.sl V novem letu vam želimo mnogo sreče in optimizma! kolektiv ilvto Ugor iz Velenja 3000 Celje, L ava 7b, Slovenija tel.: +380 (0)3/545-26-66 ‘ gsm:+386(0)41/617-878 web: www.grafika-gracer.si e-mail: grafikagracer@siol.net lltlO leto 2ÖÖ81 i/ PLAT, TUDI DEL KNJIGE KRATEK, MOČEN GLAS MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM STOGLAVI ZMAJ V GRŠKI MITOLOGIJI METULJ Z OČESCI NA KRILIH VALENTIN OMAN TRAVNIŠ. CVETLICA Z BELIMI CVETI BOGAST- VO GOZDOV KISAR, IZDELOVA- LEC KISA (STAR.) *4 POPAJEV VIR MOČI SUHA REČNA STRUGA, DOLINA RUDOLF LABAN PARADIŽ. OMAKA ZA NA PICO MARJETI- CA (KRAJŠE) RUSKI VLADARS- KI NASLOV KONČNI DEL BIČA. POKEC IE BARVNI ODTENKI. BARVE KI ust EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG ŠVEDSKA PISATELJICA (LINDGREN) RAZJEDA NA SLUZNICI VRSTA UGANKE. PREMETENKA JAPONSKI FIZIK- HIDEKI NAVIGACI J. POSTOPEK ZA UGOTAV. POLOŽAJA LADIJ ANTIČNA DEŽELA BEOTIJCEV POLARNO OBMOČJE OKOLI SEVERN. TEČAJA SRBSKI PESNIK IN NOVINAR- RADE OLIVER AVERY ARNE NAESS PTICA SEVERNIH MORIJ, ALK ZNIŽANJE GLADINE NEGOVOREČI PRALJUD- JE MESTO V EVROPSK. DELU RUSIJE MOGOČNA GORA ROBERT REDFORD A IGLASTO DREVO RADODAREN ČLOVEK (EKSPR.) P GRIGORIJ ČIČERIN AKVARIJS- KA RIBICA KONIČAST KIRURŠKI NoŽ * ■ 1 STAREJŠI TIP AVTOMOB. ZNAMKE FIAT ITALIJANS. REŽISER- PUPI f . * ' 4 y i S **- J * «•**. f m ALOJZ REBULA k » JAVOR (LAT.) JUNAK TISOČ IN ENE NOČI . * RUSKI PIŠATE LJ-ALEKSANDER • » i“’ ' J éMm i )VOSTRANS KE VOJAŠKE VAJE REKA V SIBIRIJI 1 m * TURŠKI NARODNI PLES 'A . ' « •‘I > HÉ : '1 *4 KEMIČNI ODSTRAN- JEVALEC KLORA ORGAN VIDA KULTUR- NO DRUŠTVO NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA • * ' ’ A f Bfc- " MESTECE NA NIZOZEMSK. KAR IZHLAPI, IZHLAPINA ,, .. * f * * • *i». „ A # * * ***?' •> ':■* r’ * v r 4 GOSPO- DARSKA NEODVISN. DRŽAVE RT NA JUGU ŠPANIJE IZOTOP KEMIČN. ELEMENTA RADONA (An) VINCENT AURIOL ■ -m ;'«1 % ODGOVOR NA POZDRAV SđifPi REKA V ITALIJI VROJENO MANJKANJE INTELIGENCE A. L-) AMERIŠKA MULTI- NACIONAL- KA TRAP, NEUMNEŽ (EKSPR.) AFRIŠKA BLEDA STEPSKA ANTILOPA NEKDANJI VRHOVNI KOZAŠKI POVELJ- NIK ŠTRUCA KRUHA NAJDALJ- ŠA REKA NA SVETU MAKS SAMEC ŠVIC.-FRANC. PISATELJ-CLAUDE KRAVA Z VELIKIMI ROGOVI TOČKA ODDAL MESECA OD SONCA PRVA NEZNANKA V MATEMAT. SLOVENSKI ALPINIST- FRANC PLOD BUKVE KENNETH (KRAJŠE) REKA V KARELIJI FRANCOSKI POLITIK- PIERRE SLOVENSKI ARHEÓLOG- TIMOTEJ NIKOLAJ OGAREV VIKTOR ADLER ROMAN INGARDEN ČRNI HRAST, TROPSKO DREVO KONJU PODOBNA BAJESLOV- NA ŽIVAL SNEMANJE FILMA S TREMI KAMERAMI MESTO V POKRAJ. AGRO PONTINO, ITALIJA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: ARIE- nizozemski nogometni trener- Haan LORAN- navigacijski postopek ladij ONEGA- pristaniško mesto v Rusiji AJDIN- turški narodni ples DRAINAC- srbski pesnik in novinar- Rade ARDIL- umetno vlakno VORONSKI- ruski pisatelj- Aleksander NAO- rt na jugu Španije LATINA- mesto v pokrajini Agro Pontino, Italija MIKORIZA- sožitje med glivami in koreninami Prazniki in osamljenost CENTER ZA DRUŽINSKO TERAPIJO KAMNIK Smo v času praznikov in raznovrstnih praznovanj, ko se srečamo s prijatelji, znanci in sorodniki, ko se družina zbere skupaj ter drug drugemu zaželimo globoke in spodbudne misli. Ko za nekaj časa odmislimo službo, odrinemo skrbi ter se poveselimo v družbi najbližjih. Izgleda, kot da je prostor le za veselje. Za nekatere ta čas predstavlja težko pričakovano sprostitev, za druge pa le navidezno srečo. Ali kdaj pomislimo, da gre pri iskanju stika in bližine ljudi za zanikanje težkih občutkov ter lastne stiske, za razreševanje lastnih strahov, za umikanje pred samim seboj? Razmišljam o ljudeh, ki so v družbi prijateljev globoko osamljeni. Kijih osamljenost razžira, čeprav so srečno poročeni, imajo otroke in natrpan delovnik v službi. Osamljenost je del človeškega življenja in vsak izmed nas jo kdaj pa kdaj občuti. Krivično in težko pa je, koje človek osamljen v družini, ko v partnerju ne zmore najti sogovornika, varne opore ter zaupnika. Ko se počuti popolnoma nerazumljenega in nepomembnega, kot da nikomur ne pripada. Ko ni človeka, ob katerem bi se lahko zjokal, mu potožil ter z njim delil svojo najglobljo bolečino. Kamorkoli gre, povsod ga spremljajo težka občutja praznine, brezupa, žalosti, nesprejetosti in zapuščenosti. Teža bremena lahko postanejo neznosna, pretež- ka, da bi jih nosil sam. Bolečina začne najedati od znotraj. Človek jo želi čimprej odmisliti, začne bežati pred njo, bežati sam pred seboj. Velikokrat se beg izrazi v obliki pretiranega dela, ko človek nevede ostaja v službi dlje, kot bi bilo nujno potrebno, urnik si zapolni za več dni vnaprej. Ali pa v obliki drugih zasvojenosti, kot so močno oklepanje partnerja, prehajanje iz ene partnerske zveze v drugo, zasvojenost z alkoholom ali drogo, razmišljanje o samomoru, ipd. Tako človek za- posli svoje misli in začasno razbremeni čustveno napetost ter navidezno zapolni notranjo praznino in občutek, da ga nihče nima rad. Osamljenost izgleda kot pajkova mreža: bolj ko si prizadevamo pobegniti pred njo, bolj se zapletamo vanjo. A se da rešiti iz nje, počasi in vztrajno. Potrebna je le globoka odločitev, ki ni lahka, saj za sabo potegne ogromno tveganja, sprememb, strahu in negotovosti. To pa se potem izrazi v majhnih detajlih v odnosu z ljudmi. Ko se človek odloči s partnerjem spregovoriti o sebi, o svojih najglobljih strahovih, ko postane ranljiv in iskren v svojih občutkih, si s tem tlakuje pot do zaupanja, povezanosti, sprejetosti ter pripadnosti. Pristni in sproščeni pogovori so tisti, ki človeku dajo potrditev, da je lahko sprejet takšen, kakršen je. Iskrenost v odnosu je namreč tista, ki človeka razbremeni, mu povrne naklonjenost najbližjim, občutek varnosti, lahkosti, zadovoljstva in notranjega miru. Vsega tega naj bo v prihajajočem letu čimveč. Barbara Kutnar, zakonska in družinska terapevtka UPORABA LESA ZA OGREVANJE - ZAKAJ? Energetsko pogodbeništvo tudi v Sloveniji DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Sosednje države, zlasti najbolj razvita Avstrija, zelo pospešujejo uporabo lesa za ogrevanje. Zakaj? Les je obnovljiv in domač energetski vir. Obnovljiv je, ker v evropskem gozdu priraste vsaj toliko lesa, kot se ga poseka, v Sloveniji pa ga priraste še precej več, saj mnogi lastniki gozdov sekajo manj od etata. Z vidika sproščanja C02 v ozračje je les nevtralen, za razliko od premoga, kurilnega olja in zemeljskega plina. S kurjenjem fosilnih goriv se namreč v ozračje sprošča C02 (ogljikov diok- sid), kije bil dolga leta vezan v zemlji in bi tam tudi ostal, če ga ne bi izkopali oziroma izčrpali. Povečan delež ogljikovega dioksida v ozračju pa, kot je znano, pospešuje klimatske spremembe. Lešje domač energetski vir, njegova uporaba pomeni, da denar, ki ga namenimo za ogrevanje, ostane domačim kmetom, prevoznikom in trgovcem. Če se del gospodinjstev preusmeri na ogrevanje z lesom, to pomeni več domačih delovnih mest. V sosednji Štajerski (Avstrija) so izračunali, da v primeru kurjenja na olje v 15 letih od 100 porabljenih evrov ostane v regiji le 16 evrov, v državi dodatnih 25 evrov, v tujino pa odteče kar 59 evrov. V primeru kurjenja z lesom pa od porabljenih 100 evrov ostane v regiji kar 52 evrov, v državi pa preostalih 48 evrov. Pri nas v nobenem primeru ne bo vse ostalo v Sloveniji, saj so avstrijske peči zelo sodobne in se zadnja leta veliko kupcev odloča ravno za avstrijske sodobne ogrevalne sisteme. Potrebno je povedati, da imamo tudi nekaj dobrih domačih proizvajalcev peči, ki so cenovno nekoliko ugodnejši ter tudi dosegajo visoke standarde glede izkoristka in emisij, potrebne za pridobitev državnih subvencij. Na avstrijskem Štajerskem je zadnja leta v vzponu energetsko pogodbeništvo, kjer manjša skupina kme-tovz energijo oskrbuje šolo, skupino hiš, stanovanjski blok in podobno. Kmetje zgradijo in opremijo kurilnico ter sklenejo 15-letno pogodbo za zagotavljanje ogrevanja z lastniki hiš, upravniki zgradb, s šolo, občino, župniščem, trgovskim centrom... Kmetje prevzamejo vso odgovornost za dobavo sekancev in vzdrževanje ogrevalnega sistema, odčitavanje števcev in podobno. Cena je ponekod zanimiva za obe strani celo brezsub-vencij. Razširjeno je posamezno ogrevanje večnadstropnih poslopij, daljinsko ogrevanje preko mikrosiste-mov, pa tudi kombinacije. V zadnjih treh letih so na Štajerskem vzpostavili okrog 180 objektov kapacitete od 50 do 300 kW, okrog 70 odstotkov v lasti kmetov. Tudi v Sloveniji uspešno deluje že nekaj takšnih mikrosistemov v lasti kmetov. Uporaba lesa v energetske namene torej krepi domače gospodarstvo. Cena ogrevanja z lesom je v povprečju že zdaj nižja od cene ogrevanja z drugimi energetskimi viri. Med drugimi prednostmi uporabe lesa je tudi oskrba varna pred krizami, kratke in varne transportne poti, malo emisij ob uporabi sodobnih ogrevalnih sistemov, udobje pa enako drugim vrstam ogrevanja. Portal Savinjsko dolino SUmiaic f Ì) KNJIŽNICA MOZIRJE »Pocestnica« povsem osvojila občinstvo Benka Pulko je na zabaven in poučen način predstavila svojo knjigo (foto: Tatiana Golob) Benko Pulko vsa Slovenija pozna po njenem potovanju okoli sveta, kjer je bil njen edini stalni spremljevalec motor. Čepravje od njene vrnitve domov že pet let, jo cesta še vedno privlači. To je razvidno že iz naslova njene najnovejše knjige Pocestnica, v kateri Benka predstavlja drugačen potopis. Gre za, kot gaje sama poimenovala, življenjski potopis, izredno duhovito delo, o katerem je v ponedeljek, 17. decembra, spregovorila na literarnem večeru v Knjižnici Mozirje. Kot je humorno in hkrati poučno njeno branje, je bila na srečanju v prostorih mozirske knjižnice zabavna in poučna tudi Benka Pulko. Občinstvo je na lahkoten način popeljala skozi "muke in trpljenje", kijih doživlja pisatelj ob ustvarjanju nove knjige. Skozi zabavne zgodbice, kijih Pulkovi nikoli ne zmanjka, so zbrani dobili odličen vpogled v osebnost ženske, ki ima pogum, da se s tujim svetom sooči povsem sama, ga osvoji in tudi premaga, če je potrebno. Na enako zanimiv načinje predstavi- la tehnične težave pri nastajanju knjige, odkrito spregovorila o problematiki založništva, otem, kako tisti, kije ustvaril avtorsko delo, navsezadnje postane najmanj vreden člen dolge verige pri trženju knjige. Benka seje zato, kot že mnogokrat prej, odločila, da se dela loti sama inje bila s svojo odločitvijo zadovoljna. Nastala je uspešnica, za katero bi lahko rekli, da se prodaja kar sama. Pa to verjetno ne drži povsem. Pocestnico ljudje z užitkom prebirajo zaradi avtoričinega neustavljivo pozitivnega odnosa do sebe, do ljudi okoli nje ter ne nazadnje do življenja. Vse to je bilo moč razbrati že iz njenega enournega nastopa v Knjižnici Mozirje in zagotovoje Benka ta večer "osvojila" prenekatero srce tudi v Mozirju. Tatiana Golob KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Ubrano muziciranje zn praznični čas okna in vrata Svoj kamenčekvprijeten večer sta dodala baritonist Marcel Rajgl ter harmonikar Matija Veninšek s svojima mentorjema, Garkovom in Tomažem Gučkom. Za klavirsko spremljavo glasbenikov sta tokratbila zadolžena Toni Acman ter Milanka Črešnik, kije bila tudi vodja nastopa. Vrhunec večera je bila vsekakor predstavitev pihalnega orkestra, pri katerem je taktirsko palico držal Garkov. Nekaj prijetnih misli o prazničnem času je v srca poslušalcev položil moderator večera Franci Kotnik. »To je čas, ko se za trenutek ustavimo in si vzamemo nekaj ur za naše najdražje. Trudimo se, da bi ponovno našli svoj notranji mir, sami sebe, in da bi se sredi naše poti znova zavede- li, kam sploh drvimo. A vse skupaj ni tako preprosto, dnevi so še vedno enako dolgi kot v preteklosti,« je ob voščilu in lepih željah za prihajajoče leto povedal Kotnik. Program, ki so ga pripravili pedagogi in učenci, je obogatil prijeten predpraznični večer, poln topline ter sproščenega druženja. To je v nazorski dvorani dokazal tudi zaigrani "podaljšek" mladinskega pihalnega orkestra in zaključna pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki sta jo ob pihalnem orkestru ter sopranistki Mojci Bitenc zaigrala harmonikarja Tomaž Guček in Domen Arnič, otroci pa so prižgali kresničke. Marija Šukalo Ob zaključni pesmi so otroci prižgali kresničke (foto: MS) Učenci in učitelji nazorske glasbene šole so v soboto, 22. decembra, pripravili tradicionalni koncert, s katerim so počastili tudi dan samostojnosti in enotnosti. Z ubranim muziciranjem na različne instrumente sov domu kulture Nazarje glasbeniki poslušalce popeljali v pravo koncertno vzdušje in predstavili dela Mozarta, Mendelssohna, Wichersa, Schuberta, Schumanna ter številnih drugih avtorjev iz različnih časovnih obdobij. Uvodne takte je obiskovalcem namenil ansambel kitar pod mentorstvom Suzane Hebar. Jernej Marinšekje bil "krivec" za prijetne tone flavtistk Manje Pančur, Sare Lam-prečnik, Pije Lekše in Katje Korenjak, ki so zaigrale v kvartetu. Mojca Bitenc se je predstavila kot sopranistka in violončelistka. Glas si pili ob mentorju Boštjanu Korošcu, njene "sprehode" po strunah pa spremlja Jerica Žgeč. Da so Ani Glušič črno bele tipke klavirja zazvenele ubrano,je poskrbela Ana Avberšek. Predstavil sejetudi godalni orkester, na katerega so v nazorski glasbeni šoli še kako ponosni, saj pomeni še korak dlje do končnega cilja - simfoničnega orkestra. Vodenje godalcev je bilo zaupano Stefanu Garko-vu, ki mu pri njegovem delu pomagata pedagoginji Jerica Žgeč in Teodora Garkova. Ta je pomagala tudi pri muziciranju violinistke Eve Vačovnik. simer Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 (((•08010 27) www.simer.si Nudimo vam 8% zimski popust! VOZILI SMO: MAZDA CX-Z Športnik za civilizirane avanturiste Smo v dobi razcveta avtomobilskega razreda SUV (Sports Utility Vehicle). Vanj se uvrščajo vozila, ki jim v Sloveniji najpogosteje rečemo športni terene). Njihovi vozniki praviloma nimajo ambicij, da bi se vozili po zelo zahtevnih brezpotjih, kar so na svojstven način razumeli pri Mazdi in trgu ponudili križanca med SUV in športnim avtomobilom - mazdo CX-7. S kupejevsko oblikovano streho, poudarjenimi odbijači in mišičastim izgledom mazda CX-7 že navzven demonstrira svoje športne ambicije in privlači predvsem voznike, ki želijo uživati v vožnji, hkrati pa premorejo tudi kanček avanturističnega duha. Položno vetrobransko steklo zagotavlja zavidljivo nizek količnik zračnega upora (Cx = 0,34), velike pnevmatike dimenzije 235/60 R18 pa poudarjajo odmaknjenost vozila od tal, ki zagotavlja suverenost tudi v manj idealnih pogojih vožnje. Pod pokrovom se skriva 2,3-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva in turbinskim polnil- Veliko sreče, zdravja in otroške radosti vama želijo vsi vajini. nikom. 260 konjskih moči se preko 6-stopenjskega ročnega menjalnika v normalnih pogojih prenaša na prednji kolesi, ko pa eno od tipal zazna potrebo po prenosu moči na vsa štiri kolesa, sklopka v hipu poskrbi za pravšnjo razporeditev moči tudi na zadnji kolesni par(do 50odstotkov). V mazdi CX-7 se sedi visoko, a hkrati športno. Vse ročice in stikala so na dosegu rok, volanski obroč in sedež sta izdatno nastavljiva, okrogli merilniki so osvetljeni z agresivno rdečo barvo, potovalni računalnik pa je našel svoj prostor na vrhu sredinske konzole. Kljub svoji športnosti CX-7 28.12. praznuje 82. rojstni dan Anika Remic Kračka iz Lok Želimo ji še veliko zdravja ki zadovoljstva v domu ostarelih Gornji Grad Krački, Mlinerjevi in ostali Rdeča noska, svetle oči, zdaj je čas, ko vsaka lučka za vaju 301% naj iskre v očeh še bolj zažarijo, ko vajine očke v svečke na torti strmijo. 30. decembra praznujeta 2. in 4. rojstni dan Marcel Bezovšek iz Dol-Suhe in Nika Moličnik iz Luč. razvaja potnike s svojo prostornostjo in premišljenimi rešitvami za shranjevanje številnih drobnarij. Zadnji sedeži se z zgolj enim potegom preklopijo naprej, pri čemer nastane 1.348 litrov velik prtljažni prostors praktičnim ravnim dnom. K udobju pripomorejo tudi odličen BOSE zvočni sistem, samodejna klimatska naprava in ksenonski žarometi. Vožnja z mazdo CX-7 je užitek. Za nevtralno lego na cesti z optimalnim oprijemom in visoko mejo zdrsa v ovinkih skrbi sistem dinamičnega nadzora stabilnosti (DSC) z vgrajenim sistemom nadzora spodrsavan-ja (TCS). Kolutne zavore spredaj in zadaj skupaj s protiblokirnim zavornim sistemom (ABS) z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile (EBD) omogočajo odlično zaviranje ob polnem nadzoru vodenja avtomobila. Vse je idealno, dokler ne začnete spremljati porabe goriva. Še dobro, da je priganjanje v višje vrtljaje pri običajni vožnji nepotrebno, saj motor zagotavlja dovolj moči, ki ne zahteva pogostega poseganja po ročici menjalnika. Na vprašanje, kdaj bo mazda CX-7 na voljo tudi z dizelskim motorjem, so mi v salonu AS v Velenju odgovorili, da pred letom 2009 zagotovo ne. Ampak govorimo vendar o športniku in pri športnih avtomobilih poraba goriva nikoli ni bila osnovni kriterij odločanja za nakup. Franci Kotnik Županja v vrtcu Otroci in vzgojiteljice ljubenskega vrtca so se letos razveselili obiska Božička, nič manj veseli pa niso bili županje Anke Rakun, ki jih je obiskala skupaj z ravnateljem šole Rajkom Pintarjem. Otroci so s programom in njim pristno dobrodušnostjo poskrbeli za prijetno razpoloženje, županja in ravnatelj pa sta se za nekaj minut razbremenila skrbi vsakdanjika ter uživala v otroški družbi. Savinjčan Županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar sta uživala v razposajeni otroški družbi VRTEC NAZARJE V mozaik pravljičnih decembrskih dni smo tudi v vrtcu Nazarje dodali svoj košček. »Žiga žaga tra la la, žagica je ostra, žiga žaga hopsasa, v snegu vsaje hosta,« je pei zajček, ko si je navdušen gradil hišico, ki ga bo varovala pred mrazom. Iz tople hiške pa gaje pregnala lisica. Dolgojetrajalo, daje ob pomoči prijateljevdobil svojo hišico nazaj. Na domiselni sceni zimskega gozda s hišico iz lubja so lutke vodile Cvetka Flere, Tanja Klemenšekin Marija Korenjak. Zajčkova hišica Po predstavi so starši skupaj s svojimi otroki vdelavnicah izdelovali darilne vrečke, praznične lučke, slavnostne pogrinjke in novoletne voščilnice. Navdušena pomoč otrok zajčku pri njegovih težavah, sproščen smeh staršev ob volku, kije »zavijal po savinjsko«, predvsem pa skupno popoldne, ko smo imeli čas drug za drugega - prav to smo vtem popoldnevu želele doseči. Prepričane smo, daje uspelo staršem vsaj za nekaj časa pozabiti vsakdanje skrbi, saj so s svojo aktivnostjo spretno pomagali pri ustvarjanju svojemu otroku. Skupaj so bili srečni. In mi z njimi. Cvetka Flere OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD Povodni mož med gornjegrajskimi šolarji Zadnji šolski dan pred božično-novoletnimi prazniki je bilo med gornjegrajskimi najmlajšimi osnovnošolci praznično, že kar pravljično obarvano. V njihovi telovadnici jihje namreč obiskal Povodni mož. Pa ne kakršenkoli, ampak kot pravljični možakar, ki jim je bil predstavljen in ob tej priložnosti podarjen kot glavni junak prikupne slikanice z naslovom Povodni mož in roža ljubezni. Avtorja omenjene pripovedke sta literarni ustvarjalec Edi Mavrič - Savinjčan, ki se tokrat predstavlja v nekoliko drugačni vlogi, kot smo ga vajeni, ter ilustrator in oblikovalec Savinjskih novic Uroš Kotnik. V prisrčnem programu, ki so ga pripravili najmlajši s svojimi učiteljicami, je prisotne v slogu pravega pravljičarja nagovoril tudi pisec pripovedke Edi Mavrič - Savinjčan. Vedno radovednim otrokom je odgovarjal na njihova vprašanja o novem pravljičnem junaku iz naših logov. Nekega dne jim bo celo pokazal, kje živi, jim je obljubil. Franjo Atelšek , , Ui/püj bujp/ujuit jjrlttaPu jUJiHUlsu z miatimin ramini mi In /oin ljubazni J IjpFTTTS? j| f z inim'—*r- ASÈk jfl A ■k JH| -Ja «SE. dì-, - jB <5= ;. m vfwmr S- J Hj;«rJ REPENŠEK-POŽEŽNIK Kratko praznovanje ROKOMETNI SODNIŠKI PAR Naša mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik bosta morala skrajšati novoletno praznovanje, saj se že prvi dan novega leta odpravljata na pot proti Danski, kjer bosta 2. januarja sodila derbi lige prvakinj v skupini D med trenutno prvouvrščeno ekipo Oltchim Valcea iz Romunije in drugouvrščeno dansko ekipo Vi-borg. Obe moštvi sta tudi vodilni v svojih državnih prvenstvih. To bo tudi prva uradna tekma pod okriljem Evropske rokometne zvezev letu 2008. V drugi polovici januarja bodo potekale kvalifikacijske tekme moških reprezentanc za nastop na svetovnem prvenstvu januarja 2009 na Hrvaškem. Repenšek in Požežnik bosta 20. januarja v Zaporožju sodila tekmo med ukra- jinsko reprezentanco in Avstrijo. V letu 2007 sta Darko Repenšek in Janko Požežnik prepotovala Evropo po dolgem in počez. Odsodila sta 21 mednarodnih rokometnih tekem, krona njunih nastopov pa je bilo sojenje finala lige prvakinj v Rusiji med Lado Toljatti in danskim Slagelsejem. Veliko priznanje zanju je bilo tudi sojenje finalne tekme ženskega super pokala v Romuniji med Oltchim Valceo in rusko Zvezdo Zvenigorad. Omeniti velja še njuno odlično sojenje na povratni četrtfinalni tekmi lige prvakov v Španiji med Portland San Antoniom in Ciudad Realom, vse to pa je prispevalo k odločitvi evropske rokometne zveze, da ju tudi v letu 2008 intenzivno angažira. Franci Kotnik ROKOMETNI KLUB NAZARJE Jesenski del ligaških tekmovanj brez poraza Leto, ki se končuje, bo vzgodovi-ni nazorskega rokometnega kluba po besedah predsednika Andreja Ocvirka zapisano z zlatimi črkami. Ekipa mlajših deklic A je namreč postala državni podprvak. A dekleta uspeh ni uspaval, temveč jim je dal novega elana in energije, da so novo sezono začele s trdimi treningi. Temu primerenje tudi rezultat. V ligi Vzhod so tako rokometašice po de- vetih odigranih tekmah uspele zabeležiti devet zmag, štiri doma ter pet v gosteh, in so z 18 točkami trenutno prve na lestvici. V RK Nazarje vzporedno delajo tudizekipo mlajših Bter ekipo starejših deklic. Te, čeprav trdo trenirajo, ostajajo v »zlati sredini«. Njihovo veliko upanje pa so najmlajše rokometašice, ki se na delo v klubu šele privajajo. Ocvirk upa, da bodo dekleta tako nadaljevala tudi v spomladanskem Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 51. številke smo izžrebali odgovor Ivana Čoparja iz Lok pri Mozirju. , -----------------------------------------------------=žr_ Ime in priimek:_________________________________________ f* Naslov:. Telefonska št.:____________________________________ v 52 » številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: delu, a seveda to nikakor ni mogoče brez vztrajnega in prizadevnega dela sekretarke ter obeh trenerjev, ki so že do sedaj vložili veliko časa, energije in truda ter tako pripomogli k uspehu. V klubu po Ocvirkovem prepričanju še vedno največ pomeni druženje in ho-mogenostter seveda zaupanje in prijateljstvo. K temu pa pripomorejo tako igralke kot tudi vsi tisti ljudje, ki na kakršen koli način pomagajo klubu. »Ob zaključku leta želim deklicam čim več zdravja in čim manj poškodb, vsem sponzorjem in upravnemu odboru pa se zahvaljujem za njihovo podporo. Vsekakor so še vedno dobrodošla tista dekleta, ki si želijo druženja ob rokometni žogi,« so želje predsednika kluba Andreja Ocvirka, ki upa, da bo tudi v naslednjem letu delo v klubu potekalo nemoteno, dekleta pa bodo nizale dobre rezultate. Marija Šukalo Božični koncert JsJcav Swing Quarte tei 29. december 2007 ob 19.00 uri v župnijski cerkvi v Mozirju. Doživimo božične praznike na drugačen način, prisluhnimo duhovni glasbi in čudovitemu petju. Vstopnice so na voljo % v mozirskem župnišču in ob vhodu v cerkev ^ Ir pred samim koncertom. I VABLJENI! I r~ 20 ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Odbojkarska tekma ob 35-letnie 1 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Božiček počiva po opravljenih dolžnostih, novo leto pa pred njimi Dobra izbira Ni vse tako črno Žena dregne moža: "Si videl, kako pomanjkljivo oblečena gre najina hči na novoletno zabavo?” “Poglej na to z vedre strani. Manj ko bo oblečena, manj oblek bo lahko tam pozabila.” Posledice poledice Kaj se zgodi, ko voda otrdi? Marsikdo “gips” na ud dobi. Kaj je novega? K uredniku časopisa se oglasi znanec, da bi zvedel: “Ali si že slišal, da ima inflacija mlade?” “Seveda, normalno, kaj pa misliš? Saj sproti objavljamo novice o teh spremembah.” “Pa si ti že slišal, kako se vlada krega z opozicijo?” “K$j me to sprašuješ? Mi objävtjärno tudi, kako se krega z nabli in nekaterimi tajku-ni.” j “Si slišal, da smo zamenjali predsednika države?” “Dobro, no, zakaj me imaš za norca? Dobro veš, da spremljamo in objavljamo vse novice." “V redu. Zdaj pa ti meni povej, zakaj pa potem, če spremljate vse novice, ves čas objavljate samo stare vice?” "Žena je v visoki nosečnosti,” pove Mozirjan znancu. “Lahko se zgodi, da se nama bo otrok rodil ravno 31. decembra. Če bo tako in če bo sin, ali naj mu dava ime Silvester?” “Sploh ni potrebe, da ga za vse življenje zaznamujeta s tem datumom. Potem bi tudi jaz moral biti Jurij, ker sem rojen 24. aprila. Tako pa sta mi starša dala še lepše ime.” “Tudi midva bova tako naredila. Prav imaš, Tarzan.” Kakor na novega leta dan kane, tako, dokler ne mine, ostane. Kar tu bom počakal polnoč. Zbudite me, ko bo novo leto. Popravljiva napaka Mladenič nagovori lastnico lepega telesa: “Gospa, bi vi šli z mano v posteljo?” “Nesramnež, kako si drzneš?! Jaz sem vendar gospodična!” Brez izgovorov “Po božiču se noči spet krajšajo,” ugotavlja mož. Žena: “Nikar ne išči izgovorov in pridi nazaj v posteljo še vsaj enkrat izpolnit zakonsko dolžnost.” Poštarji so se pred prazniki dobro pretegnili JEMANJE MERE Edi Mavrič - Savinjčan, publicist: »Lilijana, veš, tolikšen sveženj denarja pričakujem kot avtorski honorar za knjigo Povodni mož.« Lilijana Bele, ravnateljica OŠ Gornji Grad: »To je dolžina treh bankovcev po 20 evrov.« Stanko Ogradi, gornjegrajski župan: »V občinski blagajni ni niti toliko.« KROMPIRČEK PO ZOBOZDRAVNIŠKEM RECEPTU David Pečnik, zobozdravnik v Mozirju: »Ne vem, zakaj tale krompirček ne gre tako dobro v promet, kot sem mislil, da bo. Kaj vidva mislita? Ali dam mogoče preveč kečapa, gorčice ali zobne paste zraven?« ŽIV SPOMIN NA NEPOZABNE DNI Aleksander Videčnik, narodopisec: »Jože, lepo, da se spet srečava. Kdaj bova spet obujala spomine na stare čase?« Jože Brglez- Kugovnik, pripovedovalec, glasbenik in živi leksikon: »Ni problema. Povej mi, zakaj pa mojih "ta okroglih" ne objaviš vsvoji rubriki?« Aleksander: »Ker so, Jože, tvoje "ta okrogle" včasih "prešpičaste".« Končni vrstni red: OBČINA MOZIRJE: Sandi Koren, Mozirje (59); Alenka Brezovnik, Radegunda 22 (49); Alya Omladič, Cesta na Rožnik 53 (35); Gorazd Trbovšek, Praprotnikova 12 (12); Andrej Rak, Brezje 28 (12); Urša Rechbach, Na trgu 1 (8); Ivan Suhoveršnik, Loke 26 (5); Andrej Kleme-nak, Hofbauerjeva ulica 16 (4); Vili Bezjak, Mozirje (2); Lojze Plaznik, Mozirje (2); Vlado Parežnik, Praprotnikova 2 (1); Urša Aubreht, Nove trate 33/a (1); Stane Podsedenšek, Mlinska pot 4 (1). OBČINA NAZARJE: Olga Klemše, Ob Savinji 14 (128); Franci Kovše, Samostanska pot 50 (84); Marko Krajner, Žlabor 28 (12); Slavko Bric, Šmartno ob Dreti (10); Franc Burger, Lačja vas 22 (5); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (3). OBČINA REČICA OB SAVINJI: Janko Prislan, Šentjanž 57 (62); Vinko Jeraj, Rečica 101 (31); Miran Ročnik, Varpolje Nizka 41 (4). OBČINA LJUBNO OB SAVINJI: Primož Piki, Ljubno/S. (31); Martin Pušenjak, Ljubno/S. (16); Franc - Boško Trbovšek, Radmirje 77 b (4); Tomaž Vreča, Radmirje 22 (3); Mirko Strašek, Ljubno (3); Jožko Pustoslemšek - Frgal, Primož 63 (1 ); Iztok Podkrižnik, Ljubno (1). OBČINA LUČE: Viki Kosec, Luče 25 (33); Tone Mlačnik, Luče (22); Marija Preskar, Luče 106 (8); Rok Suhodolnik, Krnica 52, Luče(l). OBČINA SOLČAVA: Aleksander Ošep, Podolševa 7 (20); Marija Klemenšek, Podolševa 25 (11); Marta Orešnik, Solčava (3); Mateja Brleč Suhodolnik, Logarska dolina (1 ); Gregor Funtek, Robanov kot (1); Anton Cigala, Solčava 38 (1). OBČINA GORNJI GRAD: Lojze Ternar, Tirosek 51 (39); Ana Nuša Purnat, Novo naselje (23); Marjana Rihter, Delce 10 (12); Erika Veršnik, Tirosek 41 (9); Jože Božič, Prod 35 (3); Klemen Sovinšek, Tirosek 54 (1); Edi Mavrič, Gornji Grad (1). Izžrebanka 6. kroga je Nežka Laznik, Lepa Njiva 97, Mozirje, ki za nagrado prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v Termah Snovik. izžrebanka vseh prispelih glasovnic pa je Saša Bric, Šmartno ob Dreti 17, Šmartno ob Dreti, ki prejme nagrado podjetja Caffe Tropic iz Žalca, in sicer velik paket Tropic, ki vsebuje 50 vrečk Tropic kave, 10 vrečk sveže pražene pistacije in čokoladni set. CAFFE-TROPIC.^ PRAÌAKNA ŽALEC NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA! JO /efo OZNAČITEV KULTURNIH SPOMENIKOV Izbranih je bilo 41 objektov, od katerih jih je osem v občini Mozirje, sedem v občini Nazarje, štirinajst v občini Gornji Grad, sedem v občini Ljubno in pet v občini Luče. V glavnem gre za sakralne objekte, saj kulturnih spomenikov druge vrste v Zgornji Savinjski dolini skorajda ni. Vsak od omenjenih kulturnih spomenikov je oziroma bo označen z dvema tablama, od katerih je ena splošna, druga pa posebna. PAVLI TROGAR BLOUDKOVA NAGRADA V slovesnem vzdušju dvorane Delavskega doma v Nazarjah so letos podelili sedem Bloudkovih nagrad. Gledalci so še posebej burno zaploskali, ko je nagrado sprejemala Pavla Trogar iz Mozirja, ki je prva v naši občini prejela to najvišje telesnokulturno priznanje. Za nagrajence in povabljene goste je predsednik SO Mozirje Anton Bor-šnak priredil sprejem, ki je minil v izredno prisrčnem vzdušju. 30 /eJi BODIMO OB NOVIH USPEHIH BOLJ SREČNI Trdimo lahko, da smo jubilejno in tako zgodovinsko leto zaključili z dostojnimi delovnimi zmagami. Naj nekatere izmed njih tudi naštejemo. Proizvodni prostori Smreke v Gornjem Gradu so bili razširjeni; dograditev hale Gorenja v Nazarjah je omogočila povečati število zaposlenih; Iskra je odprla v Solčavi obrat Feriti, pa tudi na Ljubnem so razširili proizvodnjo; v Lučah so odprli novo šolo, ki vključuje tudi otroško varstvo; modernizirali smo cesto Gornji Grad - Nova Štifta; Elkroj je v Nazarjih uredil nove prostore družbene prehrane in dogradil upravno stavbo; Nazarje je dobilo nov vrtec, regulirali smo Trnavo skozi trg v Mozirju; uredili telefonano povezavo s hribovskimi kmetijami v Solčavi; dogradili in vselili smo dva bloka v Mozirju in enega v Nazarjah in ob sodelovanju občanov modernizirali nekatere lokalne ceste. Pripravili: Tatiana Golob in Irena Drobež Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. VOZILA-PRODAM Prodam vw polo 1.6, letnik 95' in mazdo 323 xf, letnik 97 ' - ugodno; gsm 031/202-859. ŽIVALI-PRODAM Prodam telico, brejo 8 mesecev, simentalko; tel. 583-40-78. Prodam pujska, domače reje; gsm 041/798-661. Prodam telička, čb pasme, starega en teden; gsm 040/571-151. Prodam telička, čb pasme, starega en teden; gsm 041 /466-720. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden dni stare bikce mesne pasme; gsm 031/676-833. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. DRUGO - PRODAM Prodamo bukove krajnike; gsm. št. 031/649-751. Prodam silažne bale; oddam psa, starega 1 leto; gsm 031/689-841. Prodam debelinko-poravnalko 410 in rezkar s krožno žago; gsm 041/721 -694. OSEBNI STIKI Sem uspešen, pošten in iščem zvesto punco za skupno življenje; gsm 031/807-376. Napovednik • Sobota (29. december), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Božičnonovoletni koncert_________________________________ • Sobota (29. december), ob 19.00. Župnijska cerkev, Mozirje Božično-novoietni koncert New Swing Quarteta_____________ • Nedelja (30. december), ob 17.00. Logarska dolina Božično novoletni koncert s Sašo Lendero_________________ • Ponedeljek (31. december), ob 23.00. Cerkev sv. Roka, Brezje Maša in silvestrovanje___________________________________ • Ponedeljek (31, december), ob 21.00. Mozirje Silvestrovanje z ansamblom Golte_________________________ MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO PLESKARJA in pomočnika pleskarja z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Gsm 041/465-744. Špeh d.o.o., Attemsov trg 22, Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres,... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm 031/642- 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. IŠČEMO NEPREMIČNINE Novogradnje, stare hiše, kmetije... Za znana kupca iščemo hišo do 55.000 eur in hišo do 150.000 eur na lokaciji Zgornje Savinjske doline. Gsm 041/315-893. PROPERTY SEARCH; Arnold Vet, Rečica ob Savinji 72, 3332 Rečica ob Savinji: POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985. Pavlin Mija s.p., Na trgu 20, Mozirje. Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Voščila, Oglasi DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, fax. 03/839-35-07 Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si Tel.: 03/83 93 504. 03/ 83 93 505 DISKONT LIUBNO DAVIDOV HRAM GROSISTIČNA PRODAJA DELOVNI ČAS DISKONTA; od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00 ure Ponudba velja od 7.12.2007 do razprodaje zalog! Vse cene so v eurih in že vsebujejo ddv! PENINE Zlata Radgonska penina suha 0,751 Zlata Radgonska penina polsuha 0,75 Srebrna Radgonska penina polsuha 0,751 Srebrna Radgonska penina suha 0,751 Srebrna Radgonska penina polsuha 0,375 Srebrna Radgonska penina polsuha 0,21 Penina Prosecco 0,21 ST Bauer Muškatna penina Ormož 0,751 CENA Z DDV/ € 8,99 3,13 Vsem posl(^niiTTpartnerjem in njihovim družinami ^gWtakn pa^vsem bralcem SavinjskUi novic, W '/T^/ želi obilo uspeha in zdravja* š TflmÈjmmìgtu 2008 kol^wjpodje^a . Davidov hram d.o.o jAj/enc/ja MS Zavarovalniško zastopanje /Hitu* J^Lalinšck s.p. ■n / „ ^ .. v Uživajte dnev^HHg kajti življenje,je le traHfajjc. prihti&jočem letir c * ■Mtwi 'v# želimo —- čim več sreč@ih dni. ^ovT>^ i ''fOM Svetovalci: Miha Slatinšek 041 695 208 Aleš Nerat 041 793 507 Robert Ros Jožica Purnat 040 512 Celje - skladišče D-Per 7/2007 *ä Center tehnike in uradni« lllllUlllllIllillll _—............................... • — * 5000020039,52 COBISS a Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 %* V' 3 Čarobni prihaja zdaj čas in tisoč daril, poišči pri nas Bodite pozorni na ponudbo, ki velja do 31. 12. 2007 oz. do proda Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke Z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika 3-6% popusta OSREDNJO KNJ. CELJE