ffa-roßiiltia listu: -» Celo leto . . K10'— Pol leta .	,	.	„	5'—
•Četrt leta	.	,	„	2-50
Mesečno.	.	.	„	1-—
liaamaf ' Avstrije : —— Celo leto	.	.	„	15’—
Posamezne številke »■»	10 vinarjev. . —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. --------------
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne,
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravtsišivo ; Maribor lorošfes allea, S. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
BgguMUPMMttan. wwau 7 iifcaagp
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
ssssssssssBsafisstàsaàÉt
Pred Arsierom in Asiagom.
SloveDskoštajerski junak Mlakar pred Arsierom. — Dosedaj ujeli 25.000 Italijanov in 284 topov. — Italijanski kralj obolel. — Boroevid naznanja nove dogodke tudi na soški fronti. — Bolgari zaceli prodirati. —
Spopadi v Albaniji.
Najuovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 28. maja.
Uradno se razglaša:
Roško bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Naše čete so se polastile oklopne utrdbe .Corsolo (zahodno od Arsiera) ter v utrjenem prostoru A s i a g a trajne zagradbe v dolini Val d’ Asse (južno-izhođno od Monte Interrotta).
Balkansko bojišče.
öb spodnjem toku reke B o jj u z e (reka v Albaniji, M se izliva severno od V alone v Jadransko morje) so bile praske z italijanskimi patruljami. Položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höf er,
podmaršal.
Najuovejše nemško uradno porodilo.
Ber olia. 28. maja.
Francosko bojišče.
Nemšld poizvedovalni oddelki so udrli na več mestih bojne črte v sovražne vrste, V Champagni so ujeli kakih 100 Francozov.
Zahodno od Mciz e je napadel sovSražnjlk / naše postojanke na južnozahodnem pobočju .„Mrtvega moža“ in pri vasi Cumieres. Bil je povsod z velikimi izgubami odbit.
Izhodno od reke Može srdita artilerijska borba. Rusko bojišče.
Nobenih sprememb. Rusko letalo je bilo v okolici mesta Slonim v zračnem boju sestreljeno. Letalca — dva ruska častnika — sta bila ujeta.
Zakaj so Bust mirni.
Petrograjski vojaški list „Ruski Invalid“ razpravlja o položaju na italijanskem bojišču v izrazili, iz katerih se da spoznati, d a, R usi ne bodo posegli vmes, da bi olajšali italijanski položaj. Rusi se ne morejo dati odvrniti ocl velikopoteznih priprav, ki so pravi razlog za njihovo nedelavnost. — „Zgodilo se je v prejšnjih časih, da smo na korist drugim opustili svoje načrte. Ker so se ti poizkusi izjalovili, je za nas razloga dovolj, da se v bodoče na zahteve svojih zaveznikov ne oziramo.“
Wilson zopet govoril.
Wilson je dne 27, t. m. pri zborovanju „mirovne zveSze“ v Washingtonu zopet govoril o miru, Vlada se bo držala teli-le načel: 1. Da se poravna spor med sovražniki. 2. Da se ustanovi zveza narodov, ki bi branili prostost morja nasproti vsem nasprotnikom.
Italijanski kralj obolel.
Glasom zasebnih poročil je laški kralj vsled razburjenja, ki so ga povzročili zadnji dogodki na bojišču, zbolel.
Tudi na soški fronti začnemo.
Generalni polkovnik Boroevič je dne 22. maja izdal n.a vojake naše armade ob Soči povelje, v ka-
terem naznanja, da „bo prav kmalu tudi armada ob Soči zbrala sadove svojih naporov. Vaše že ves čas izpričano junaštvo mi daje poroštvo, da bo Vaše delo uničevalno.“
284 topov zajeli
Od 15. do 26. maja, torej v dobrih 10 dneh, so naši uplenili na južno-tirolski fronti 284 italijanskih topov. Mnogi so prišli čisto nepokvarjeni v naše roke, tako da so jih naši topničarji kar obrnili proti Lahom.
Nevenljivo junaštvo 3 armadnega zbora.	S W
Štajerski cesarski namestnik grof Clary je povodom napadalnega- prodiranja Avstrijcev v italijansko zemlje in zapadi sijajnih uspehov našega domačega 3. armadnega, zbora odposlal podmaršalu plem. Krautwaldu brzojavko s sledečo vsebino:
„Vaša ekscelenca blagovoli sprejeti v imenu prebivalstva Štajerske najprisrčnejše čestitke za velike uspehe, kajere je izvojeval 3. armadni zbor pod sijajnim vodstvom Vaše ekscelence.“
Podmaršal pl. Krautwald se je zahvalil cesarskemu namestniku s sledečimi besedami :
„Vzradoščen za prisrčno čestitko, katero mi je izrekla Vaša ekscelenca v imenu štajerskega prebivalstva za zadnje vojne uspehe, izrekam v imenu odlično junaških čet, katerim poveljujem, najprisrčnej-šo zahvalo. Nepozabno junaštvo tel? čet nam bode z božjo pomočjo še tudi nadalje izvojevalo pot v sovražnikovo deželo.“
V
Železnica Konjice — Zreče.
Pogajanja za gradnjo železnice Konjice—Zreče so v lepem toku; najbrž bodo uspešno izpadla. Nato se bode takoj pričelo z graditvijo. Ta proga, podaljšana- od Konjic do Zreč, ima precejšnjega gospodarskega pomena,ker se pomakne železniški tir precej v podnožje Pohorja, kar je za lesno trgovino velikega pomena.
Nova uravnava trgovine z
jajci.
Cesarska namestnija razglaša:	Dne 20. maja
t. 1. pod štev. 146 v državnem zakoniku) objavljeni ministrski ukaz določa v toliko novo uravnavo trženja zi jajci, v kolikor imajo od sedaj naprej za železniški transport jajc potrebna transportna izvest j a izstavljati izključno le politična okrajna oblastva, Političnim okfajnim oblastvom je namestništvo naročilo, da naj gredo strankam kolikor mogoče na roko m delajo na to, da se po možnosti preprečijo zakasnitve v odpošiljanju jajc. Popolnoma nova je v ministrski naredbi] določena obveznost naznaniti zaloge jajc: vsakdo, torej ne le producenti, trgovski obrtniki, o-brtovaici, ki v svojem obratu podelujejo jajca (slaščičarji, gostilničarji, kavarn ar ji itd.), temveč tudi zasebniki, ki imajo v shranitvi več kot eden zaboj (po 1 4 4 0 komadov), so primorani svoje zaloge naznaniti prvikrat do dne 1. junija 1916 m v bodoče dne 1. in dne 15. vsakega mesca političnemu okrajnemu oblastvu svojega bivališča, ker bi i-
na.če nastopilo zelo strogo kaznovanje (do 5000 kron denarne globe ali šest mescev zapora). Ta priglasitev mora vsebovati: Ime, stan in bivališče dotičnika, ki ima jajca v shranitvi (ki je primoran priglasiti), ter onega, ki ima pravico razpolagati čez zaloge (o-pravičenca do razpolaganja), nadalje število zabojev in sicer ločeno po svežih in konservirahih jajcih, kra.j shranjevanja in glede kjonserviranih jajc tudi način konserviranja Prvo priglasitev morajo priglasitvi zavezane osebe podati takoj in sicer najkasneje do dne 1. junija t. h Za poznejše priglasitve, ki jih bo periodično podajati dne 1. in dne 15. vsakega mesca, bodo založili poštnine proste uradne dopisnice, ki jih bo dobivati na občinskih uradih.
Rudnine na balkanskem polotoku.
Pred kratkim je predaval profesor na tehniki, dr. [Tornjquist, o vajžnih rudninah, ki jih je najti na Balkanu ter o njih pomenu za potrebo avstro-ogrske monarhije iia premogu in rudah. Predavatelj je naj’ prej razpravljal o vprašanju pridobivanja surovin pred in med vojno, pri čemer je povdarjal, da se je treba visoko razvitim rudnikom centralnih držav in uspehom njih junaških armad zahvaliti, da nam v vojni ne manjka najvažnejših rudninskih surovin — železa in premoga. Uspehom na bojišču je pripisovati, da dpnes železni in premogovni revirji Belgije in Severne Francoske, ki predstavljajo nič manj kakor 70% francoskih rudnikov, kakor tudi najvažnejši železni. premogovni, cinkovi in svinčeni revirji Poljske delujejo za naše potrebe. Za uvoz železa, srebra in bakra nam je pridelek Skandinavije na razpolago, dočim je Rumunska z izvozom petroleja vsled ločitve ori ostale zajhodne Evrope na nas navezana.
Po politični priklopitvi Bolgarske in Turčije k nam in po zavzetju Srbije in Albanske se moramo o-zretl zdaj in v bodoče na rudninska skladišča na Balkanu in v turški Mali Aziji. Iz premotri'vianja dosedanjega uvoza, rud in premoga v monarhijo in iz dosedanjih rndokopskih poizvedb na Balkanu in v orientu sledi, da so za bodočnost naslednja rudninska skladišča važna: Srbija je na zlatu bogata dežela, čeprav niti izdaleka ne bo mogla pokrivati potrebo centralnih držav; bakrenih rud je v obilici v Srbiji, pred vsem pa, v Mali Aziji, kjer je pri Arglia-na-'Maden eno najbogatejših skladišč na svetu. Skladišča mangjanovea so pri Vratcih v zahodni Bolgarski, pri Brusi v Mali Aziji in na Sinajskem polotoku, ki zadostujejo za potreho centralnih držav, isto-tako je dovolj bromovega železa pri Brusi, Makri ju, in Aleksandreti v Mali Aziji in v še ne poizvedenih skladiščih v Srbiji in Albaniji. Koliko je tukaj tudi nikelnastih rudnin, še ni znano. Glede potrebe nikla in cina smo še nadalje odvisni od Angleške, Holandske in Bolivije. Železnih irud je tudi v vjeliki množini izkazanih na Bajkami in v Turčiji, toda; nafialjni razvoj železnih rudnikov v lastni deželi ter cinkovih in svinčenih rud obljublja znatno zvišamo preskrbo-vanje na domačih tleli. Premogovna ležišča v Orientu in na BalkSanu imajo pomen le za te dežele. Zvišano pridobivanje izbornega premoga v Ostravskem revirju do Karpatov in poljskega premoga bi lahko pokrivalo še danes uvažani premog (eno četrtino potrebe v monarhiji) v lastni deželi.
Za izkoriščanje oddaljenih rudninskih ležišč bi biio pred vsem potrebno graditi številne železnice in ceste v dotičnih deželah. Zlasti važno bi bilo zvezati Kosovo polje v jugozahodni Srbiji in okraj Kiisten-dil na Bolgarskem s kakim sredozemskim pristaniščem. Za uvoz v Avstro-Ogrsko bi bila cenejša morska pot do Trsta, nego i,z Črnega morja po Donavi. Važna naloga sedanjosti je, da se v interesu avstrijskih alpskih dežel pripravlja cenena prometna pot do Trsta z isto vnemo, ki so jo pokazali Nemci za gradnjo kanala od Mene do Donave in Ogri za regulacijo Donave. Rude Balkana in orienta bi potem
bro, toda še boljše bi bilo. ako bi se jim tudi kaj pomagalo.
Naše čete stojijo pred italijanskima trdnjavama Asiago in Arsiero. 'Naš III. armadni zbor je ria severni strani Asiaga zavzel gorske vrbove Campover-do, Meata in Monte Moschioce in je tako ta trdnjava od severne strani močno obkoljena. Pri Arsieru so naši zavzeli že več utrdb trdnjavskega pasu, n pr. oklopno utrdbo „Casa ratti“, ki jo je zavzel junaški poročnik Mlakar. V Suganski dolini smo zavzeli goro Cima Maora in tako potisnili svoje postojanke zopet dalje proti izhodu, Tudi na soški fronti se pričakuje prihodnje dni večjih vojnih podvzetij naše armade. Naši letalo! so zopet obiskali gornjeitalijauska mesta, podmorski čolni pa so potopili nekaj laških parnikov,-
Naše prodiranje v Italijo.
Dne 25. maja: V ozemlju Stigana smo osvojili gorski vrh Civaron, južnoizhodno od mesta Borgo. Naši so priplezali tudi na goro Cima Undici. Severno od Asiago so 'deli graškega zbora, torej naši slovenski junaki, zasedli gorske vrhove od Corno di Campoverde do kraja Meate. Sovražnik je imel velike izgube. Severno od Arsiere smo zapodili sovražnika iz njegovih postojank zahodno od Barcarole, V sedemurnem boju smo izčistili gozde severno od M.
\ Cimone in zasedli vrh te gone. V gornjem delu doline Posina smo zavzeli kraj Bottale.
Dne 2 6, maja:	Naši se polastili utrdbe
Cassa Ratti, ki spada k utrdbeni skupini pri Arsiero. Postojanka, ki južnozahodno od Barcarola zapira cesto, je v naših rokah. Poročnik Albin Mlakar od saperskega bataljona št. 14 je s svojimi ljudi, ne o-ziraje se na obojestranski ogenj, udrl v utrdbo rav-j no v trenotku, ko so sovražni saperji hoteli utrdbo • razstreliti. Mlakar je saperje ujel in je uplenil tri nepoškodovane težke oklopne hajvbice in dva. lahka topa. Severno od kraja Asiago so se naši polastili gore Monte Moschioce na mejnem grebenu Suganske doline ' in so prodrli celo do laške postojanke Cima Maora.
Zopetni uspeh našega zbora.
V četrtek, dne 25. maja,, si je naš graški zbor v prostoru severno od kraja, Asiago priboril zopet velik uspeh. Cel gorski greben od Corno di Campo Verde do kraja Meata je v naših rokah, Ta gorski greben je več italijanskih polkov krčevito branilo. Sovražnik je moral končno v divjem begu) iskati svojo rešitev in je imel posebno vsled uspešnega ognja naših težkih topov izredno krvave izgube. , Poleg tega. pa je pustil ta dan še 2500 ujetnikov, Smeđ njimi 1 polkovnika in več štabnih častnikov, 4 topove, štiri strojne puške, 300 koles in mnogo drugega vojnega gradiva v naših rokah.
tudi, da imata osrednji državi ogromno municijo, v-sleci katere moreta delovati tako, tla je to delovanje včasih že skoro neverjetno. Avstrijska armada se trudi z veliko silo ob naši fronti. Naša hrabra armada se bojuje z menjajočo se srečo, ali z veselim zaupanjem in neomajno stanovitnostjo. Naša dežela deli sedaj s Francijo čast in breme uničujoče vojaške moči osrednjih držav.
Grozovit učinek avstrijske artilerije.
Italijanski listi priobčujejo poročila z bojišča, v katerih opisujejo ranjenci naravnost grozovit učinek avstrijske artilerije, kadar bruha ogenj na italijanske postojanke. List „Secolo“ je ponatisnil pismo italijanskega vojaka, ki ga je pisal v noči od 21. na 22. maja t. L, ko so Avstrijci napravila ponočni napad na italijansko (postojanko v južnih Tirolah. V pismu piše vojak, da padajo avstrijske granate nepretrgoma kakor toča gosto na italijanske postojanke. Že celih 24 ur dežuje jeklo in svinec, nad bojiščem se razprostira gosta megla plinov in dima. Bučanje in gromenje topov je tako silno, da je že veliko vojakov j znorelo, Italijansko vojaštvo je 'dobilo čelade iz jek-j la, ki bi naj nudile vsaj nekaj varstva pred drobci j avstrijskih granat.
Cadorna se zagovarja.
Časopisje Giolittijevle stranke Cadorno zaradi njegovih neuspehov na bojišču neprestano in srdito napada. Cadorna razpošilja Te dni, kakor se poroča iz Geneve, obširno pojasnilo, v katerem trdi, da se je sovražnik (Avstrijci) že celih osem mescev v južnih Tirolah pripravljal na ofenzivo, Avstrijci da so svoje železnice .izpopolnili, zgradili nove ceste, siestavili nove vojaške zbore in pritegnili čete z drugih bojišč. Avstrijska armsda je imela kot napadalec prednost, da branilci (Italijani) niso vedeli, kje se bo poskušalo predreti laško črto. Radi tega so morali Italijani svoje rezerve imeti daleč zadaj za fronto. Sjedaj, ko se avstrijski načrti lahko pregledajo, je tudi mogoče pritegniti rezerve, da se prodiranje sovražne armade ustavi.
Italijani upajo na pomoč.
Iz Milana se poroča:
Italijansko časopisje je začelo razburjeno ljudstvo tolažiti z zagotovilom, 3a| je izdatna pomoč zaveznikov za Italijo že na potu in da se bo najpozneje v enem ali dveh dneh učinek te pomoči poznal. List „Secolo“ se je povs|pel celo do zagotovila, da je Rusija za razbremenitev Italije postavila na bojišče nota» armado, ki šteje 3,000.000 mož.
Obsedno stanje v Milanu.
. Nad Milanom se je proglasilo obsedno stanje. O vzrokih te odredb^1 se poroča, da je prebivalstvo mesta Milan na viharnih shodih zajrtevalo, naj se ministra Salandra in Sonnino odstavita. V celi vrsti shodov so se sklenile resolucije, v katerih.se zahteva, da se naj nepotrebnemu prelivanju krvi skoraj napravi konec. Policija je vse shode razpustila. Proti govornikom, kakor tudi proti predsednikom shodov so se naperile sodnijske preiskave. V mestu vlada, kakor se poroča iz Curiha, izvanredno razburjanje.
lahko po tem potu prihajale v naše plavže in alpske dežele bi bile odprte za ogromen uvoz in izvoz.
Rusija ne sklene posebej miru,
Italijanski list „Corriere d’Italia-“ priobčuje pogovor svojega petrogjrajskega zastopnika z uplivnim ruskim državnikom. Ta je izjavil, da so vse vesti o ruskih mirovnih ciljih, ki se širijo po nevtralnem i-nozemstvu, pripisati hudobnim nemškim nakanam. (Vsak treznomisleč presojevalec sam uvijdi, da Rusija ni v takem položaju, da bi bila priseljena misliti na mir. Mir z Nemčijo zadeva na nepremostljive težave in sicer tako dolgo, dokler poljsko vprašanje ni rešeno, Ako pripade Poljska Nemčiji, tedaj so najvažnejša življenjska središča ruske države, kakor Kijev, Moskva in Petrograd, stalno izpostavljena, nemškemu ogroževanju. Proti temu je Poljska že za časa carice Katarine II. služila kot dobra bramba, Ker pa se na drugi strani Nemčija na noben način ne bo odpovedala velikjim prednostim, ki ji dajte posest Poljske, za to pred popolnim izčrpanjem nemške odporne sile ni misliti na sporazumljenje med Nemčijo in Rusijo v tem vprašanju.
Prej se da misliti na sporazum z Avstrijo, a če se tudi ne upošteva zvestoba, ki jo je Rusija dolžna napram londonski pogodbi, ne smatra ruska vlada habsburške monarhije več za neodvisno državo, A tudi tukaj bi se poizkus za posebej mir vsled ugovora Nemčije izjalovil.
Na enake težave bi naletel sporazumni poskus s Turčijo in sicer radi dardanelskega vprašanja. Ce
n.	pr. ostane dardanelska morska ožina v turških rokah, bi to pomenilo nemško kontrolo ruskega žitnega izvoza. Nemčija tfi s tem dobila ključ do Črnega morja in Rusija bi žrtvovala svojo gospodarsko in obenem tndi politično neodvisnost.
Rusijo vspodhnjajo*
Avstrijsko napadalno prodiranje v južnih Tirolah, ki je bilo, kakor zatrjuje francosko časopisje, o-mogočeno le zaradi tega, ker je Avstrija poklicala z ruskega bojišča veliko ojačen j, daje francoska m listom povod, da izražajo veliko nevoljo nad ruskim armadnim vodstvom, ker je ruska, armada brezdelna in noče pričeti z ofenzivo. Popolna brezdelnost na ruski fronti je po mnenju francoskega, podpolkovnika Rousseta in generala Vierraufxa tajnost, katere si iz strahu pred cenzuro ne upata, spraviti v javnost. — List „Temps“ piše, da je bilo Avstrijcem omogočeno pritegniti ojačeni na italijansko bojišče z nekega gotovega bojišča, na katerem se jim iz raznih vzrokov ni ničesar bati. Bolj ostro pa piše list „Republicain“, ki pravi: O Rusiji se ne ve prav nič. Njenega molčanja si ne moremo razlagati. Kaj delajo naše zaveznice z vojaškim materialom, katerega imajo po zatrdilu poslanca ruske zbornice Šingareva napram našima ministroma Vivianiju in Thomasu, ki se sedaj mudita v Rusiji, v tako obilni množini? Poldrugi milijon ruskih čet na 1500 km dolgi fronti je samo nekaka zavesa. Ceste in pota so sedaj v dobrem stanu. Kuropatkiu in njegovi generali ne morejo sedaj navajati slabega vremena kot vzrok, da nič ne delajo. Zakaj ne dajo nobenega znamenja, da še živijo? Ali so morda ohromeli? Ruski napori v Aziji, ki se Jih sicer ne more utajiti, so vendar zgoij krajevno pod-vzetje. Glavni sovražnik je in ostane Nemčija in nemškim napadom je Francija sedfaj že več kakor 3 mesce izpostavljena. Hvaliti naše vojake, poveličevati njihovo čast, junaštvo in požrtvovalnost, je sicer do-
Trideset 80.5 cm topov na lavaronski lil folgarijski
planoti.
„Agenzia Stefani“ poroča k bojem na južnem Tirolskem: Da se more pojmiti sila sovražnega ognja, treba vedeti, da stoji na visoki gorski planoti La-varone in Folgaria trideset 30.5 cm topov. Znano je
V Turinu proti vojski.
V Turinu so se na obletnico vojne napovedi vršili burni prizori in prireditve socialistov. Promet po glajvnih tn n nskih -ulicah je bil ‘v e e ur popoln onm ustavljen. 'V turinskem ljudskem domu je policija prijela večje število oseb.
Rako s© zdravi nahod»
Spisal Mark Twain.
Gotovo je lepa reč, če pišeš občinstvu v zabavo, a še mnogo lepše in vzvišenejše je, če pišeš v pojduk občinstva, za njegovo dobrobit, za njegovo resnično in pravo blagostanje.
To je tudi edini pravi vzrok in namen te črtice in če se mi posreči, da pomagam samo le enemu-svojih trpečih sobratov, da mu pokažem sredstva, kako se pridobi dragoceno zdravje, če oživim v njegovih očeh zopet žarek upanja in veselja, Če vrnem potrtemu njegovemu duha plemenite nagibe prejšnjih dni — bo moj trud bogato poplačan, mojo dušo bode prevevala radost, ki jo čuti vsak pošten kristjan, ko je izvršil dobro delo.
Moji prijatelji in znanci mi bodo izpričali, da je bilo moje življenje vsikdar neomadeževano, torej sem upravičen upati, da ne bo nihče izmed mojih ■znancev zavrnil mojih zdravstvenih nasvetov iz strahu, -kja bi ne bili moji nasveti pošteni in resnični. Korist občinstva ie tu moja edina skrb in želja; lipam, da me bo posnemal vsak in upošteval moje izkušnje.
Ko je bila pogorela bela hiša v Virginiji, sem bil izgubil svoj ‘dom, svoj mir, svoje zdravje in svoj kovčeg. Izguba prvih dveh stvari ni bila zame kaj posebnega pomena. Saj ni nič lažjega., kakor dobiti dom, v katerem nas ne opominja mati, ne sestra in
ne kaka daljna sorodnica s popravljanjem našega u-mazanega perila in s prestavljanjem naših škornjev, da so na svetu bitja, ki se zanimajo za nas. Rajvno-tako mi ni bilo težko preboleti izgjubo svojega miru. Nisem pesnik in otožnost ne more vzdržati pri meni.
Druga je bilo izgubiti svoje trdno zdravje in svoj polni kovčeg — a to se je zgodilo vsled prehudega napora. /Meni je namreč škodilo, ker sem se pri omenjenem požaru presilno trudil, da bi bil hitro nared in da bi pomagal na kakšen način. Sploh pa sem se žrtvoval brez potrebe,-kajti moj načrt, po katerem naj bi bili gasili ogenj, je bil tako kompliciran, da sem ga dokončal šele teden dni po požaru. Dan požara sem izkupil hud nahod.
Kihnem prvič. Urno mi je svetoval navzoči prijatelj:	Vtakni noge v krop, vlezi se v posteljo in se
spoti ! “
Storim tako.
Ležim. Pride drug prijatelj in mi svetuje: „Za nahod je najbolje, da vzameš mrzel poliv.“
Naredim tako.
Pride tretji prijatelj in razsodi: „Nahod se mora pitati, mrzlica sestradati.“
Imel sem nahod in mrzlico.
Torej je bilo najbolje, da napasem nahod in sestradam mrzlico. Polovičarstvo ni moja natvada, posebno v takih slučajih ne. Zaslužek sem privoščil prijatelju, ki je odprl baš tisto jutro gostilno. Ko sem pasel svoj nahod, je stal prijatelj blizu mene in me je motril v spoštljivem molku. Ko sem končal, me je vprašal slovesno in resno: „Imajo ljudje v Virginiji večkrat tak nahod?“
Po svoji vesti in po svojem poštenju' sem mu
moral (priznati, dai trpijo posebno njegovi prijatelji po-gostoma od napadov te bolezni.
Mož ni črhnil besedice, šel je in snel je svoje znamenje. Iz gostilne grem po oprjavku. Srečam svojega najboljšega! prijatelja, ki mi pravi hinavsko:
„Ni ga boljšega zdravila za nahod, kakor ako izpiješ liter slane tople vode.“
Sicer sem dvomil, če bi bilo še kaj prostora v meni, poizkusil sem pa vendar. Uspeh je bil presenetljiv. Zdelo se mi le, da sem Vrgel poleg drugega še dušo iz sebe.
Svoje izkušnje pripovedujem v korist nahodnih in mislim torej, da se jim bo zdelo prav, če jih svarim pred zdravili, ki niso imela pravega uspeha v mojem slučaju. Na podlagi moje resne izkušnje svarim vse nahodne, da bi uživali toplo slano vodo.
Gotovo je slana voda prav primerno sredstvo, samo meni se zdi, da je nekoliko preveč nemirna v želodcu. Ako bi dobil še kdaj nahod in bi moral voliti med potresom in slano toplo vodo, bi poskusil rajši s potresom.
Ko se je bila polegla nevihta, ki je divjala po tisti slani vodi po mojem želodcu in ni bilo več nobe-negà usmiljenega Samarijana s primernimi nasveti, sem nadaljeval z izposojevanjem robcev, katere sem razpihava! in razjahava! v drobce, kakor v začetku svojega nahoda — dokler me ni dobila gospa, ki je bila prišla od onstran prerij, kjer so zdravniki bolj redid in si je ona, kakor je pravila, pridobila vsled tega veliko izkušanj v ravnanju z boleznimi.
Bilo je verjetno, da ima dosti izkušenj, kajti je kazalo, da jih je nabirala najmanj 150 let.
Zmešala je medu, hudičevega olja, terpentina,
Vellica skladišča živil.
Tirolski list „Tiroler“ poroča, da so vsled u-mikaiija italijanskih čet prišla v naše roke tudi mnogoštevilna velika skladišča živil. V njih se nahajajo kava, polentina moka, makaroni. Tudi skladišča za oblačila z uniformami in čevlji smo zajeli ob tej priliki.
Na ruskem bojišču vlaida, kakor je posneti iz u-radnih poročil, vsaj na zunaj mir, „Pester Lloyd“ pa poroča iz Cernovic, 'da razvijajo Rusi na črti od besarabske meje ob Dnjestru 'dalje proti severozahodu živahno delavnost. Ruski listi napovedujejo nove velike boje na celi ruski fronti*
Albanija,
Pri kraju Feras v Albaniji so skušali dne 26. maja Italijani zažgati kraje na severnem bregu reke Vojuza, Naše patrulje pa so jih pregnale.
Fred Solunom.
Bolgarsko uradno poročilo.
Dne 2 6. maja.
Iz bolgarskega glavnega stana se dne 26. maja poroča:
Dne 23. in 24. maja je bilo močno obojestransko topovsko streljanje na fronti Dojran—Gevgjeli. Naša artilerija je prisilila sovražno baterijo južno od vasi Maj ad agli, tria je obmolknila in je sovražne strelce, ki so se zahodno od vasi postavili v vrste, pregnala iz jarkov. Ena naših patrulj je napadla francosko patruljo 25 mož in jo je pregnala iz vasi Palmiš, ki leži na južnem pobočju gore Belasiea.
Dne 24. maja so vrgli sovražni aeroplani bombo na Gevgjeli, drugo rja južno od vasi. Petrovo, ki ,pa niste napravili nobene škode. Zjutraj tega dne je priplulo pet sovražnih aeroplanov čez mestece !Xanti in so vrgli nanj in na okolico več bomb, ld so nekaj prebivalcev ranile. Oddelek našega zračnega brodo-vja je napadel sovražne letalce in jih je. takoj prisilil, da so se obrnili. Eno sovražno letalo je bilo poškodovano in je padlo na grško ozemlje.
D n e 2 7. m a. j a,
Oddelki naše v dolini Strume se borečih čet so prodrli iz svojih postojank in so zasedli južni izhod prelaza Rupel (severoitehodno od Soluna, na grško-maoedonskih tleh), kakor tudi bližnje višine izhodno in zahodno od reke Strume.
Francoski zrakoplove! v Macedonici.
Poleg mesteca Xanti so francoski zrakoplovci napadli z bombami tudi mesti Vielesovo in Skoplje in so napravili nekaj škode. Zrakoplovci so se, kakor pravi poročilo iz Soluna, nepoškodovani vrnili.
Sknludisovo ministrstvo ne odstopi.
Iz Aten poročajo dne 26. maja:
Poročilo atenskega lista, ki je objavil vest o bližnjem odstopu Skfuludisove'ga ministrstva, izvira iz Venizelosovih krogov in je neresnično. Stališče
vlade se je v zadnjem času močno utrdilo. Prebivalstvo na deželi je prirejalo, kralju in ministrom, . ki so ga ob priliki otvoritve neke železnice spremljali, viharne ovacije. Tuidi članki nekaterih atenskih listov, ki v prijaznem tonu opisujejo uspehe avstrijskega orožja proti Italiji, so napravili močen utis na. prebivalstvo in sicer na korist vlade. Kralj prejkotslej odobrava politiko sedanjega ministrstva. Celo Venize-losovi pristaši tajijo sedaj svoje prijateljstvo napram četverosporazumu in soglašajo s splošno ogorčenostjo nad nasilno italijansko politiko.
V zasedel i Srbiji.
Nemško etapno poveljstvo v Belgradu razpuščeno.
„Beogradske Novine“ poročajo : Nemško etapno poveljstvo v Belgradu je razpuščeno.
Gregorijanski koledar v Srbiji.
Vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik je za zasedeno Srbijo uvedel gregorijanski koledar. Do konca leta 1916 je v uradnih datumih pristaviti star datum v oklepaju. Tudi pravoslavni prazniki dobijo novi datum, a ostanejo tudi po noviem prazniki.
Francoski general Gallieni umrl.
Dne 27. maja je umrl v Parizu znani francoski general in. bivši vojni minister Gallieni, kateremu so j Francozi pripisovali velike vojaške zmožnosti. Ob iz-I bruhu vojske med Nemčijo in Francijo je bila pover-j jena generalu Gallieniju naloga., da brani 'in utrdi j Pariz, Po odstopu Milleranda je postal vojni minili ster. Vsled bolezni v želodcu je podal odstavko in se I podvrgel operaciji, ki mu pa ni prinesla zdravja.
Politične vesti.
Vladino delovanje med vojsko. Ker ni državnega zbora, za to je izdala vlada tudi letos poročilo o svojem delovanju v dobi od julija do kon-I ca decembra 1915. ¥ obsežni knjigi so priobčene j v lepem pregledu vse vladine naredbe in odločbe j v omenjeni dobi.
j Četrto vojno posojilo. Za četrto vojno posojilo j sc je vsega skupaj podpisalo v Avstriji 4 milijarde j 442 milijonov kron in sicer 2,344,350.000 401et ! nega in 2 127,650.000 71etnega posojila. Svote, ki I so jih podpisali vojaki na bojiščih, še v teh svotah j niti niso zapopadene.
j V taboru nemških svobodomiselnih nova po-
' razdelitev v skupine. Glede stremljenj, kako ustanoviti eno enotno nemško stranko, piše glavni urednik v listu „Deutsche Volkszeitung“1 v Libercah na Ceš-; kem sledeče: „Kar se tiče sodelovanja nesvobodomi-j selnih nemških strank, se sme reči, da nihče noče v-; zeti na-se odgovornosti za —i kulturni boj, ne na nem-! ško-napredni in tudi ne na kaki drugi nemški strani, j Tudi v tem oziru si smemo od upliva iz bojišč vra-i čajočil? se vojakovi veliko obetati, kajti oni, ki so gle-5 dali leto in dan smrti v oblraz, so se naučili misliti o j Bogu m veri čisto drugače, kakor mislijo doma bojni 1 petelini, kojih duh je obsenčen vsled hujskanj posa-I možnih vrtoglavcev, Torej tudi tukaj se bo moral j najti most, ki bo močan dovolj; da bodo šli čezenj ! najpoprej posredovalci, ki bodo nato skrbel), da se 1 bo ta most izpopolnil in ojačil, i fPred vsem je potreb-‘ no, da se pripravi pot (za sporazumljenje v vseh nem-
ških strankah, ki pridejo v poštev, na ta način, da se temeljito spremeni način političnega bojevanja. Politični boj mora ostati čist prostaštva, izključeni morajo biti vsi osebni izpadi, politični boj se mora izkazati kot tekma duhov za ljudsko dobrobit, , potem se bo ustvarila samaposebi podlaga, na kateri se bode zgradila toli zaželjena, brezpogojno potrebna „nemška enqtna stranka “ interesu ljudstva in države, Nàj pomaga vsak pri tem velikem delu, ki je vredno potu najplemenitejših!“
j Nemški Volskrat za Koroško je imel v nedeljo, t dite 22. maja popoldne, svoj občni zbor m je po dalj-’ šem posvetovanju in debati soglasno sklenil sledečo /resolucijo: Občni zbor nemškega narodnega sveta za ; Koroško, ojačen po županih koroških mest in trgov, j se zahvaljuje tistim krogom, ki so Izdelali „velikono-! čni program“, najprisrčneje za veliki trud in zvesto obrambo opravičenih žalitev Nemcev v Avstriji. Zbor poziva (zakonite zastopnike v državnem in deželnem zboru, kakor vse druge uplivne nemške narodnjake, da se pri nadaljnih pogajanjih z različnimi nemškimi strankami, z vlado, z drugimi avstrijskimi narodi ali zastopniki Nemčije z vsemi silami za to zavzemajo, da se bodo sledeča načela nepremakljivo držala: 1. Samosvoinost Galicije in Dalmacije. 2. Zakonito uveljavljenje nemškega državnega jezika, 3. Pospeševanje in varstvo nemškega šolstva od države.
; 4. Varstvo nemških nacionalnih in gospodarskih interesov v celi Avstriji od strani države, 5. Izvedba notranjih reform. 6. Uravnava naših odnošajev do Ogrske, Nemčije in sosednih držav,
Raznoterosti*
V mariborski stolnici se je vršila včeraj majniška procesija za zmago in mir. Udeležba je bila zelo velika, posebno vojaštvo se je udeležilo pobožnosti y velikem številu in zgledno pobožno.
Doklade h kongrui. Vlada je naznanila za materialno stanje svojega dukovenstva skrbnemu škofu : dr. j. Marušiču -v Senju, da bo vojna doklada znašala na leto za župnike in kaplane po 200 K. Izplačevati se začne dne 1. julija.
Vojskovodje se zahvaljujejo. Veliki admiral A, Haus ter .generalni polkovnik Boroevič sta se v posebnih pismih zahvalila kranjskemu deželnemu odboru za čestitke k njunemu imenovanju velikim admiralom, oziroma generalnim polkovnikom. Veliki admiral Anton Haus je pisal svoje pismo v slovenskem jeziku.
Vojna poročila v slovenskem jeziku. „Edinost“ poroča, da se od dne 26., maja objavljajo urajdna vojna poročila pri vratih velike vojašnice v Trstu tudi v slovenskem jeziku. S tem je vojaška oblast ugodila. upravičeni želji slovenskega prebivalstva. Ni pa tako na drugih mestih, kjer se tudi objavljajo vojna poročila, kakor na namestništvu, na namestništve-nem svetovalstvu, na glavni pošti itd.
f Prof. L. Koprivšek. V nedeljo ob 11. uri ponoči je umrl profesor v pokoju Leopold Koprivšek po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, Pogreb bo v torek, ob 4. uri popoldne, na mestno pokopališče v Mariboru. Pokojnik je nekoliko let poučeval na tukajšnji gimnaziji ter potem živel v Mariboru v pokoju. V slovenski, družbi je užival velik u-gled in spoštovanje. Bil je več časa predsednik mariborsko „Čitalnice.“ Svetila, mu večna luči
Izprememhe v politični službi na Koroškem. O-krajni komisar Malja Kaki pri okrajnem glavarstvu v Celovcu je bil prestavljen k deželni vladi, deželno-vladni koncipist dr, Lampersberger pri okrajnem glavarstvu v Volšpergu k okrajnemu glavarstvu v Spitala, deželnovlaidni koncipist dr, Jože! Juvan pri o-
in še nekaj drugih snovi, kakor katran in kafro, in im naročila., da naj izpijem tega vsake četrt ure --četrt litra. Prva kupica mi je dala . . . Oropala me jo vsake moralične moči in vzbudila v moji nravi v-sako nagnjenje k hudemu. Pod uplivom te pijače so rojili po mojih možganih pravi čudeži podlosti, samo da so bile moje roke nezmožne, da bi jih izvršile. Da niso podlegle takrat moje moči celi vrsti napadov „gotovo (delujočih“ zdravil za nahod, mislim, da se ne bi bil ognil priliki, . oropati mrliča. Kakor vsak človek, imam tudi jaz večkrat podle misli in delam tudi tem mislim primerno, a še nikdar, dokler nisem vzel tega zdravila, še nikdar se nisem' topil v taki nadnaravni propalosti in se nisem čutil ponosnega na svojo ničvrednost.
Po preteku dveh dni sem bil zopet zmožen, da začnem z zdravljenjem. Užil sem še nekaj „gotovo delujočih“ sredstev in spravil sem nahod srečno iz glave v pljuča.
Kašljal sem neprenehoma, glas se mi je poglobil za dv;e oktavi in. mi je grmel iz grla kakor razglašen zvon. Zaspal sem samo, kadar me je izmučil kašelj, a takoj me je zbudil moj lastni raskavi glas, govoreč v mučnih sanjah.
Stvar je postajala čim dalje resnejša. Nekdo je mi svetoval brinjevec ; pil sem ga. . (Drugi mi je rekel, naj naredim brinjev čink z medom; pil sem topel brinjevec z medom. Tretji mi pravi, da je dober brinjevec s čebulo; del sem v brinjevec čebulo in med, pil sem in užil, uspeha ni bilo drugega, kakor
da sem lovil sapo kakor star meli.
Zdelo se mi je koristno, da grem na drug zrak. S svojim tovarišem Wilsonom sva šla na Biglersko jezero. Z veseljem se spominjam, kako imenitno sva potovala; peljala sva se v stari, predpotopni kočiji, in moj prijatelj je imel s seboj vso svojo prtljago — dva krasna svilena, robca ,in dagerotip njegove babice. Cez dan sva brodarila in ribarila, lovila in plesala, ponoči sem zdravil moj nahod. Na ta način sem izkoriščal vseh 24 ur dneva, ali moja bolezen je postajala hujša in hujša.
Svetovali so mi mrzle ovitke. Do tedaj nisem še bil zavrnil nobenega nasveta, torej nisem vedel, zakaj se ne bi poslužil tega. Odločil sem se za mrzle ovitke, dasiravno se mi ni niti sanjalo, kakšno ravnanje je to.
Zgodilo se je o polnoči, v hudem mrazu. Razgalili so mi hrbet in prsi in me orili z rjuho, namočeno v lejdenico. Zdelo se mi je, da je ovitek tisoč vatlov dolg; bil sem zavit in povit, da sem bil podoben novorojenčku,
‘Mrzli ovitki so nekaj krutega. Ko se dotakne mrzla rjuha gorkega telesa,, skočiš mahoma pokoneu in loviš sapo. Mene je zeblo noter v kosti, srce se je mi ustavilo, menil sem. da je prišla moja zadnja u-rieai
Prijatelj, ki bereš o mojem trpljenju v namenu, da koristiš sebi:	Ne uporabljaj nikdar mrzlih ovit-
kov! Nikdar! Poleg neprijetnosti, katero čutiš, ako naletiš v družbi na, znano damo, ki te noče poznati'iz
samo njej znanih vzrokov in ki te ne vidi, če te pogleda in te ne pozna, če te gleda; poleg te neprijetnosti so mrzli ovitki najhujša neprijetnost.
Toda hotel sem povedati nekaj drugega. Ko mi niso, pomagali mrzli ovitki za kašelj, mi je svetovala prijateljica, naj si denem na prsi gorčičen obliž. Mislim, da bi me bilo to popolnoma ozdravilo, ko bi ne bilo mojega prijatelja Wilsona* Ko sem šel v kraj, pa sem položil na posteljo svoj gorčični obliž, lep obliž prav zares, meril je kar pol metra v kvadratu. Ponoči je postal moj prijatelj lačen — drugo si misli lahko vsak . . .
Ko sem se zdravil tako osem dni na Biglers-kem jezeru, šel sem k vročim vrelcem, jemal sem parne kopeli in užival celo vrsto najbolj zanikarnih zdravil, ki so bila kedaj na svetu zvarjena. Gotovo bi bil tam ozdravel, moral sem pa čez par dni nazaj v Virginijo, kjer se mi je poslabšalo, dasi sem užival vse in kolikor mi je kdo svetoval.
• Sklenil sem, da grem v San Frančiško, Na dan mojega prihodai mi je svetovajlà dama v hotelu, da naj izpijem vsakih 24 ur liter viskija. Moj prijatelj v mestu mi je svetoval isto stvar. Oba sta mi svetovala liter, to je seveda Štefan. Izpll sem ga, a vedno še živim,	i	j j HI
Zdaj priporočam v najboljšem namenu vse te načine zdravljenja pozornosti bolnikov. Naj poskušajo, Ako jim ne pomaga, več kakor končati jih tudi rte more.
krajnem glavarstvu v Špitalu k okrajnemu glavarstvu v Celovcu in tleželnovlaclni koncipist dr. Anton Grubissich pri deželni vladi v Celovcu k okrajnemu glavarstvu v Volšpergu.
Vojnooskrbovalno delovanje. Voj nooskr bo valni urad vojnega ministrstva razpošilja istim, ki se oglasijo, nabiralnike iz šrapnelskih obodov. Kdor nabere vsaj 100 K, dobi šrapaelski obod s poseb nim priznalnim pismom v dar.
Poročnik Albin Mlakar, ki je zavzel oklopno utrdbo Casaretti pri Arsieru, ja doma iz Slovenskega Štajerja. Komur je več znano o njegovem izvoru, ga prosimo obvestila.
Odlikovan učitelj. Nadučitelj na Polzeli 'Anton Parčnik je bil za svoje 401etno zvesto službovanje odlikovan s častno kolajno.
Štirikrat odlikovan. Desetnik 47. pešpolka, viničarski sin Avgust Nekrep s Sladkega Vrha pri Cmureku, je radi svojih junaških činov pred sovražnikom dobil že štiri odlikovanja: tri srebrne kolajne (©no veliko in dve mali) ter bronasto. Nekrep se je bojeval na severnem in sedaj na italijanskem bojišču^ Odlikovanec je Slovenec.
Iz poštne službe. Poštni oficijal Franc Schwanke v Lipnici je imenovan za poštnega kontrolorja za poštni urad Maribor kolodvor.
Smrt poljskega veterana. V samostanu minoritov v Lvovu je umrl dne 17. t. m. pater Franc Iva-nicki v visoki starosti 101 leta. Rojen leta 1815 pri Lublinu se je dal kot 151eten gimnazijec zapisati v vrste poljske revolucijske armade (leta 1830) ter se je udeležil več bojev. Pozneje je postal duhovnik in je kot tak igral važno ulogo pri poljski ustaii 1, 1863. Ko se je ustaja ponesrečila, je zbežal Ivanicki v Galicijo, kjer je deloval dolga- leta kot župnik. Šele leta 1913 je šel v pokoj ter se nastanil v Starem Sielu, odkoder so ga Rusi pregnali. Duševno še popolnoma svež je legel stari veteran zdaj v grob.
Berta Kenda. I'z Ljubljane poročajo: Pred nekaj dnevi je odšla iz deželne bolnišnice junakinja B. Kenda iz Tolmina. Podaja se je na Dunaj, da dobi proteze (umetne noge).
Junaške Hrvatice. Iz Osjeka se poroča: Poveljstvo 28. hrvatskega domobranskega bataljona v Osjeku je dobilo zanimivo prošnjo, podpisano od več „mladih Hrvatic“, v kateri te prosijo, da se jih uvrsti v armado. „Mi bi rade odšle tja, kjer se najhajajo naši očetje in bratje, čeprav v bojno črto ali pa kot bolniške strežnice, da pomnožimo vrste braniteljev domovine. 'Mnogo nas je sposobnih za vojno službo in. vroče želimo, da se borimo ramo ob rami z našimi brati in očeti.“ Obenem žele podpisane „mlade Hrvatice“ iz okrožja Stare Pazove iz krajev Vojska in • Fimanovci, da se predloži njihova prošnja cesarju. — Vojaško poveljstvo ni moglo ugoditi njihovi prošnji, ker to nasprotuje predstojećim vojaškim predpisom .
Vesti od ogrskih Slovencev. V tiirniško cerkev je nek neznan hudobnež dne 19. maja ulomil in izpraznil cerkvene nabiralnike. Tat se je splazil, skozi okno. katero je zlomil, v zakristijo in od tam v cerkev. Brezvestnež je vrgel nfa tla večno luč, odprl tabernakelj in zopet zaprl. Monštrance in kelikov ni odnesel. Pač pa je odnesel ključ od tabernakelj^ in šest drugih ključev. Da razun denarja ni odnesel nobenih vrednejših reči, se sklepa, da je bil pri svojem opravilu preplašen. — V somboteljski cerkvi se je dal krstiti 201etni čefovodja 28. trdnjavskega ognjj-čarskega polka Jurij Hegy. Po sv. krstu je pristopil tudi k sv. obhajilu, — Nadžupan županije Zala, dr. Bela Balas, je odlikovan s častnim zaslužnim križcem Rudečega križa. — V Kaniži se je v vojaškem vlaku v neki shrambi užgal ekrazit. Vse je bežalo v stran. Samo češki vojak stražmojster Vinko Ržehak je skočil v železniški voz in je vrgel gorečo posodo proč in je tako rešil ostali ekraizit. Goreči ekrazit je zunaj razpočil in je odtrgal Ržehaku roko. dva druga vojaka pa težko ranil. Ako stražmojster ne bi bil vrgel ekrazit ne bombe proč, zletel bi cel vagon v • zrak; iu zgodila bi se Še mnogo večja nesreča.
Cene za tobak in pošto se zvišajo. Iz Dunaja se poroča, da bodo v najkrajšem času zvišali cene za tobak, nadalje bodo tudi zvišali razne poštne in brzojavne pristojbine. Pristojbine za dopisnice se zvišajo od 5 na 8 vin., porto za pisma od 10 na 15 vin. in pri brzojavih se zviša za besedo za 2 vin.
Rekviriranje kmečkih vozov. Mariborsko okr. glavarstvo je te dni ekspresno naročilo občinam župnije Št. Ilj v Slov. gor,, da morajo posestniki na podlagi odredbe vojaškega poveljstva v smislu vojnodajatvenega zakona dne 2. junija pripeljati svoje kmečke vozove v Št. Ilj na prostor pri cer kvi, kjer se bo vršilo prebiranje vozov za vojne svrhe. Sposobni vozovi se bodo takoj odvzeli in plačali.
Zasega krompirja je v mariborskem glavarstvu odpravljena. Cesarska namestnija je preklicala zasego krompirja v mariborskem glavarstvu na korist mesta Maribor. Odslej je torej promet s krompirjem v vseh občinah mariborskega okrajnega glavarstva prost.
Vinska dražba v Pekrah v kleteh groia Mera-na se vrši v četrtek, dne 8; junija 1916, ob 11 „ uri predpoldne.
Kava v Trstu. Cene kavi so padle, ker je naenkrat prišlo veliko kave kdo ve od kod na dan.
Olje iz koruze. Strokovnjakom, ki se pečajo z izdelovanjem olja, se je posrečilo tudi iz koruze pridobivati olje. Koruza se mora namočiti in se pusti tako dolgo na kupih, da dobi -cime. Iz take koruze se potem napravi sladko jedilno olje.
Poizvedovanja po pogrešanih vojakih. Avstrijska družba Rudečega križa nas prosi za objavo sledečega sporočila: Na tako važni nalogi poizvedovanja po vojakih na bojišču deluje % neutrudljivo vnetostjo več uradnih mest Rudečega, križa. Specijelno s poizvedovanjem po takih vojakih, ki veljajo za „pogrešane“, se bavi vojno-poizvedovalni urad Rudečega križa (Kriegsauskunìt’sstelle des Röten Kreuzes) Dunaj I, Stock im Eisenplatz št, 3. Ta, urad vodi popolnoma brezplačno preiskave v vsaki posamezni zadevi ob sopomoči vseh zadevnih vojaških in političnih oblasti ter dosega pri tem nad vse zadovoljive uspehe, tudi v takih slučajih, v katerih so vsa dosedanja poizvedovanja svojcev ostala brezuspešna, V podporo delovanja vojno-poizvedovalnega urada, se izdaja nekaj mescev sem oficijelno glasilo „Oesterreichi-sches Suchblatt zur Ermittlung verschollener Krieger im Felde.“ To uradno glasilo izhaja v nakladi krog
18.000	izvodov 1. in 15, vsakega mesca ter se po y-seh vojaških bolnišnicah in zavodih Rudečega križa razširja brezplačno ter ga dobivajo tudi poveljništva na bojišču, nadomestni oddelki, taborišča vojnih u-jetnikov in javni lokali, v katere zahajajo vojaki, Z odlokom vojnega ministrstva, izdanim dne 17. marca, se je naročilo vojaškim mostom, da se kar najbolj zanimajo za iskalne izkaze pogrešanih vojakov, da vse ono osebe, ki so bile s pogrešaneem v kakem stiku, izvedo, da se dotičnik išče in da. ako jim je kaj znanega o pogrešanem svoje podatke sporoče vojno-poiz-vedovalnemu uradu. Cena za enkratno naznanilo v omenjenem listu znaša za kratke oglase (z navedbo najpotrebnejših podatkov) 2 K, za obširnejši oglas 4 K nadalje za inserat s sliko pogrešanea K 9.50. Ta list se pošlje brezplačno na ogled, Jasno pisane prijave z natančnimi podatki rojstva in pristojnosti, kakor tudi vojaške pripadnosti (polk, stotnija) je pošiljati na uredništvo lista:	„Oesterreichisches Such-
biatt“. Dunaj I, Stock im Eisenplatz št. 3.
Oprostitev od črnovojniške službe. Domobransko ministrstvo je odredilo sledeče:	Od civilnih ob-
lasti izdana dovoljenja, da se sme čakati na rešitev prošnje za oprostitev črnovojniške služile v civilnem poklicu, morajo biti časovno odmerjena in smejo veljati za največ šest tednov. V prav izrednih slučajih smejo predlagajoče oblasti podaljšati to dovoljenje za nadaJjne štiri tedne. Ce tekom določenega roka prosilec še ne sprejme rešitve svoje uloge za oprostitev, mora brez odloga nastopiti vojaško službo.
Tovarniški delavec — doktor prava. Na dunajskem vseučilišču je bil te dni promoviran za. doktorja. prava, neki Emil Maurer, Ri je bil še pred par leti delavec v neki tovarni za stroje. Rojdom je iz malega mesteca na, gališko-bukovinski meji. Najprej se je učil urarstva, potem pa pobegnil na Dunaj. In tam je najprej pomagal na trgih odkladati in nakladati bjago in bržčas Hi ostal v najrevnejšili razmerah, da je prišel k nekemu mojstru v delo. V občevanju z organiziranim delavstvom je spoznal pomen znanja. Začel se je učiti, da bi se laglje učil, je postal kolporter. Po dnevi je raznašal knjige in časopise, po noči jp študiral in si sam s svojo pridnostjo pomagal tako, da je napravil maturo na gimnaziji in zdaj ie dovršil pravne nauke in je postal doktor prava, Pri njegovi promociji so biti tudi zastopniki nekaterih delavskih organizacij.
Tudi obleke na karte! V namen, da bi ne postale kake zadrege zaradi oblek, hočejo na Nemškem uvesti vsaj za cenejše, blago in za cenejše obleke taka nakazila, kakor jili imamo pri nas n. pr. za kruh in za moko. Tako naj se zagotovi, da dobe revnejši sloji vsaj najpotrebnejšo obleko. Poskusi, omejiti pretirano porabo blaga za ženske obleke, doslej še niso imeli uspeha, vrše se pa nova posvetovanja. Najbrž se bo tudi premožnim ljudem določilo, koliko blaga smejo porabiti, ker bi drugače lahko nastale velike zadrege.
Nova ženska moda po mestili. Piše se nam: Mestne ženske ne vedo, kako bi se oblačile. Ce si le na. Dunaju izmislijo modistinje kako novotarijo, jo mestne ženske sprejmejo, če jim obleka tudi ne pristaja, Sedaj nosijo kratka krila, kakor so jih prej po navadi nosile le mlade deklice. Seveda se taka krila nikakor ne podajo starim gospem. MoŽki so začeli to nošo smešiti in večkrat slišiš opazko : „Glej, tu vidiš zadi licej, spredi muzej,“ Od zadaj se ti dozdeva, da gre pred teboj mlada, dražestna licejalka, toda če jo pogledaš od spredaj, zapaziš, da je že stara za muzej. Tudi so začele nositi dame krinolino, spodaj široko krilo, katero vzdržuje narazen v sukno vdelan obroč. Nemci se trudijo, da bi našli za krinolino primerni nemški izraz. Neki hudomušnež ga je prevedel z „Gänsekorb“ (košara za gosko), in dostavil, češ „goska tiči vedno v njem,“
Ničvredna '„ekscelenca.“ Obsojena je bila v Požunu Ana Vogl-, rojena Mayer, uTdova podmarš.ala Julija Vogl, na dve leti ječe, izgubo naslova „ekscelence“ in izgubo pokojnine kot podmaršalovai udova. Obtoženka je nabirala za udove in sirote padlih vo-
jakov darove, ki jih je potem porabila za svoje raz-kočno življenje. Na ta način je poneverila baje krog 4000 K.
Čiščenje Augijevega hleva. „Slovenski Narod“ piše: Nič delati, pohajkovati, dobro živeti in drugih takih čednosti so se dandanes oprijele gotove ženske. Pristojna oblast je vzela v roko metlo ter jela Augi-jev hlev temeljito čistiti. Prejšnji teden so poslali že klar šest takih ptičic v prisilno delavnico v Lankovic na Štajerskem in sicer: Pavlina Kalič, 38 let stara, rodom iz Draige pri Kočevju; Helena Krušnik, 31 let I stara, rodom iz Loke pri 'Mengšu; Marija Avžin, 16 let stara, iz Smihela-Stopiee ; Frančiška Zabavnik, 30 let stara, rodom iz Kamnika ; Alojzija Sjtalzer, 18 let stara, rodom iz Cermošnjic ter 221etna Elizabeta Schwarz iz Ljubljane. —- Popolnoma prav, katera noče delati na svobodi, naj pa v prisilni delavnici.
Prirodni „čudež.“ V Radahovi v sentieri art-j skem okraju je bil skoten prašiček, ki utegne vzbu-I diti zanimanje v marsikom. Je namreč čuden svat ta I debeloglaviec z izredno visoko izbočenim okiroglim čelom in velikimi hlapastimj uhlji. Zadnji nogi sta še normalni, a kleče se mora plaziti na prednjih okončinah, opiraje se na zasukana, negibna komolca tako, dai sta obrnjeni odebeljeni podlahtnici k prsim. Dlančnice leve sprednje noge nosijo štiri enakomoč-ne prste, posamezno v ravni vrsti ležeče; desna noga pa ima pet prstov enake rasti, le mezinec je deloma krnjav. Vsi prsti so le na nartni strani „oboroženi“ s polparklji, oziroma topimi kremplji, sicer pa bosi. Mladi sodolihoprsti nestvor se prav krepko razvija in je na prodaj.
Maribor. Umrla je hčerka tukajšnjega nad-sprevodnika južne železnice Matije Rekelj, Ana Rekel j. — Profesor na tukajšnji realki in nadporočnik v r. dr. L. Walter je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda, — Preteklo soboto je izbruhnil v gospodarskem poslopju Rozalije Käfer v Strazimi! pri Mariboru požar, ki je v kratkem času upepelil imenovano gospodarsko poslopje. Vsled močnega vetra so bila tudi bližnja poslopja v veliki nevarnosti,, Vzrok požara ni znan.
Maribor. Kakor izvemo, bo dobil mariborski o-krajni zastop te dni drugo četrtino naročene bakrene galice in jo bo takoj razdelil. Gotovo pa ni, ali se bo vsa naročena množina sploh dobila ali ne. Priporoča se torej, jela, vinogradniki skrbno varčujejo z galico.
Maribor. Tukajšnja, kmetijska podružnica je na
včerajšnjem) zborovanju sklenila nujno pozvati vlado, da posveti večjo skrb za dobavo bakrene galice, ker bo sicer naše vinogradništvo prehudo trpelo. Podružnica poziva tudi druge kmetijske podružnice, naj v-ložijo tozadevne prošnje *na ministrstvo.
Maribor. Mestni magistrat razglaša, da veljajo odslej naprej tudi glede mačk določila, ki so veljavna glede pasje kontumace. Lastnikom hiš se naroča, da u gosi obe vse mačke, ki se odstranijo od hiš in se klatijo po poljih, travnikih in v mestnem parku. Zoper tozadevne prestopke so določene stroge kazni,
Ormož. Četrto vojno posojilo pri Ormoški posojilnici so še podpisali g. Franc Štorman, posestnik in župa,n na Humu, 1000 K; č. g. Jožef Meško, župnik pri Sv. Miklavžu, 200 K (prt prejšnjih vojnih posojilih podpisal večje svote); Kletarsko društvo Ormož 500 K; iz zasebnega premoženja občine Hardeg-Pavlovci 1000 K; ubožni zavod Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 250 K; Filip ‘Meško, gostilničar v Ormožu, 500 K:	gospa Lucija Švegl, posestnica v Šalovcih,
2000 K. Skupaj okroglo 14.000 K.
Dornava pri Ptuju, Učiteljstvo tukajšnje šole je nabralo od hiše do hiše za avstrijski Rodeči križ K 538.90. Hvala darovalcem!
Oplotnica. Padel je na laškem bojišču podčastnik in nadlogar kneza Windiischgrätzai v Lukanji, Anton Moliva;, doma iz Kranjskega. Imenovani se je nahajal že od začetka vojske na bojišču.
Šmarje. Čitalnica v Šmarju priredi dva elitna koncerta: v soboto, dne 3. 3. junija 1916 (začetek ob
7.	uri zvečer) in v nedeljo, dne 4, junija 1916 (začetek ob 3, uri popoldan), v gostilni Ivlana Habjana v Šmarju, v vojne dobrodelne namene, s sodelovanjem priznanih godbenih umetnikov na lok, v soboto, dne
3.	junija, g. Hugona, Piha k. nadučitelja iz Sladkego-re, in v nedeljo, dne 4. junija, g, Franca Serajnik, učitelja iz Središča. Koncertne točke na klavirju proizvaja gdč. Marica Plhak, učiteljica iz Slivnice. Obakrat gledališka predstava!'' „Revček Andrejček.“ V odmoru slavnostno zabijanje žrebljev v brambni ščit.
Celje. Umrla, je v 62, letu svoje starosti Friderika Gollitseh (Golič), sorodnica tukajšnjega zdravnika.
Cenjenim; nar$čnik$m, ki Straže še niso plačali zanaprej, smo poslali opomine, da jih opozorimo na plačilo. Prosimo jih, da vsaj do Ö. junija pošljejo naročnino tudi zanaprej, ker drugače se jim list brezpogojno ustavi. Ako bi mogoče bila pri nas kaka pomota, naj se nam to nemudoma naznani po dopisnici, da se pomota odpravi.
Izdajatelj ln založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,