za navadno leto 1854. Na sviti o dal Dr. Janez Bleiweis. ---—- 4 УШШМк Natisnil Jožef Blaznik. ОДОДМФ ШЖФ &fts* inin 3GS tini nli SS tetlnov in Л finn, se začne z nedeljo in se konča z nedeljo. —-msm-— («odovinsko ótevilstvo za lcto 1854. Velika noč . . Zlata številka................12 Epakia........................ I Solčni krog...................15 Rimska številka .... 12 Nedeljska čerka .... A Pepelnica .... 1. marca Opomba Postni dnevi, razun tistih od pepelnice do velike sabote, so s f zaznamovani. Med božičem in pepelnico je 9 tednov in 2 dni ali 65 dni. . . 16. aprila. Binkošti .... 4. junia. Kvatre: 8. marca, 7. junia, 20. septembra in 20. decembra. 1. adventna nedelja 3. decembra. Mraknjcnja v letu 1854. To leto bo solnce dvakrat mraknilo, tudi luna dvakrat; ali le drugo lunino mraknjenje 4. dan novembra ob 10. uri 9 min. zvečer se bo v naših krajih nekoliko vidilo. Čvctcrc letne dùbe po solčucin hodu. Spomlad se začne 20. susca. 1| Jesen se začne 23. kimovca. Leto se začne 21. rožnika. |J Zima se začne 21. grudna. -------— —===:..■ .■ ■ .................................... Opomba. Prazno vremensko prerokovanje smo namestovali vsaki mesec z dnevnikom važniših prigodb in s posebnim ozirom na dežele slovenskega naroda, začemši s starimi časi. ima 31 dni. Da» in teden Svetniki, prazniki in nedeljski cvangeiii Premembe na nébesu Od obrezovanja Jezusa. Luk., 2, 21. 3 Pervi kra-jic v petik 6. dan ob 4. uri 44 min. zjutraj. @ Sip v saboto 14. dan ob 10. uri 8 min. zvečer. ([ : Zadnji kra-jie v nedeljo 22. dan ob 2. uri 14 min. zjutraj. © Mlaj v saboto 28. dan ob 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Л Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota Novo Irto. Makari, pušavnik. Genovefa, devica. Tit, škof. Telesfor, papež. S. 3 Kralji, 3 Ničet, škof. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2, 42-52. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Al Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota Severin, opat. Julian, mučenec. Nikanor, 'diakon, lligin, papež. Ernst, opat. Hilari, škof. Feliks, mučenec. Od ženitnine v Kani Galilejski. Jan. 3, 1-11. 6. uri 8 min. zve» 15 Nedelja Л2 line Jezus. Paul, pervi pušav. čer. IG Ponedeljk Marcel, papež. 1. januaria 178G je cesar Jožef II. nov deržavljansk zakonik razglasil. 4. „ 1492 ste se Austria in Madžarsko vpokojile, tedaj so tudi slo- venske dežele mir dobile. 5. „ 1718 je bila grofinja Rozalia Lanthyerova p erva prednica v novem samostanu Uršulink v I,j ubijani izvoljena. 6. „ 1209 je bil Henrik žlabni Andeks, grof istrianski in gospod slovenske meje, iz Ljubljane pregnan in pozneje umorjen. aWSTOSTm» Prosijncc, slovensko. Sččanj , ilirsko. Leden, češko. Styczen, poljsko. Januar, rusko. Eismoiul, nemško. 5 Gennajo, laško. Boldog-asszony Iiava, mad-Janvier, francosko, (zarsko. January, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Premembc na nébesu 17 Torik Anton, pušavnik. Venera je 18 Sreda Priska, devica. v tem mescu v 19 Četertik Kan ut, kralj. najlepši svitlo- 20 Petik Boštjan, mučenec. ki vidljiva. 21 Sabota Neža, devica mučenica. Jupiter je Od gokoviga in od stotnika. Mat. 8, 1-13. 22 Nedelja A3 Vincenci, mučenec. Q 23 Ponedeljk Device Marie poroka. 24 Torik Timotej, škof. 25 Sreda S. Paula spreobernjenje. 26 Četertik Polikarp, škof mučenec. 27 Petik Janez Krizostom. 28 Sabota Paulin, patriarh © Od viharja na morji. Mat. 8. 23-27. 29 Nedelja A4 Franc Salezi, škof. 30 Ponedeljk Martina, devica mučenica. 31 Torik Peter Nolask, spoznovavec. proti koncutega mesca ko juter niča vidljiv. Merkur je 15. dan t. m. pri podoki Jupiterja vidljiv. Solnce stopi vznamnje vodnarja 20. dan tega mesca ok 9. uri 18 min. zjutraj. Dan raste v tem mescu od 8 ur 32 min. do 9 ur 29 min. 11. januaria 1519 je cesar Maksimilian I., velik dokrotnikKrajnske dežele, umeri. 14. „ 1T04 se je moral v Ljukljani vsak možk okorožiti, ker so se Turki mestu kližali. 19. „ 1704 so Krajnci Stajarcom soper Turke na pomoč hiteli. 25. „ 1715 so iz Horvaškega toliko prešičev prignali, da so se po 10 grošev kupovali. 27. „ 1657 je kuga v Krajnu grozno razsajala. (i ima 28 dni. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Preraerabe na nébesu 1 2 3 4 Sreda Čctertik Petik Sabota Ignaci, škof mučenec. Svcćnie«. Blaž, škof mučenec. Andrej Korzin, škof 3 Q Pervi kra-jie v saboto 4. dan ob 11. uri Od dobriga semena in lulike. Mat. 13, 24-30. 33 min. zvečer. © Šip v ponedeljk 13. dan ob 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja A 5 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Agata, devica mučenica. Rotija, devica mučenica. Romuald, opat. Janez iz Mate. Apolonia, devica mučenica. Skolastika, devica. Dezideri, škof. 3. uri 7 min. zjutraj. Zadnji kra-jic v ponedeljk 20. dan ob 11. uri 40 min. zju- Od delavcev vinogradu. Mat. 20, 1-16. traj. © Mlaj v ponedeljk 27. dan 12 13 14 Nedelja A Ponedeljk Torik Septnagesiroa. Eulalia, dev. Katarina Rici, devica. Valentin, mašnik mučenec. ob 5. uri 36 min. zjutraj. 1. februaria 1715 ježlahni Šelenburg, osnovavec samostana Ur- šulink v Ljubljani, umeri. 2. „ 1440 je vojvoda Fridrik IV. gerb Krajnske dežele popravil. 5. „ 1688 je bil policijsk ukaz izdan, po kterem je bila obleka vsim stanovom predpisana. 8. „ 1714 so toliko rib v Cerkniškem jezeru vjeli, da jih je Bistriški opat 20 sodov nakupil. 11. „ 1699 je bil sila hud potres na Krajnskem in Štajarskem. awsTOSSBi araramms. — . « II Dan in teden Svetniki, prašniki in nedeljski evangelii Premembe na nébesu 15 16 17 18 Sreda Četertik Petik Sabota Faustin in Jovita, mučenca. Juliana, devica. Silvin, škof. Prepedigna, mučenica. Venera bo 28. dan pod soncem stala. Jupiter se počasi v znam- Svečan , slovensko. Veljača, ilirsko. Unor, češko. Luty, poljsko. Februar, rusko. Tliaumond, nemško. Febbraj«, laško. Böjtelö-liava, madžarsko. Février, francosko. February, angleško. Od sejavca in semena. Luk. 8, 4-15. 19 Nedelja 20 Ponedeljk 21 Torik 22 Sreda 23 Četertik 24 Petik 25 Sabota Sexagesima. Konrad, pušav. Euheri, škof. Eleonora, kraljica. Sv. Petra stol. Marjeta iz Kortone. Matia, apostelj. Viktoria, mučenica. Od slepega poleg pota. Luk. 18, 31-43. Nedelja Ponedeljk Torik Quinquages Aleksander, škof. Leander, škof. @ P n s t. Koman , opit. nju strelca naprej poinikuje. Mars se v znamnju leva v tem mescu nazaj pomikuje in 26. dan nasprot solnca pride. Solnce stopi v znamnje rib 18. dan t. m. ob 11. uri 21 min. zvečer. Dan raste v tem mescu od 9 ur 34 min. dolO ur 56 min. ktero 18. februaria 1699 so pri Terstu 5 centov teško želvo vjeli, so v Ljubljano, potem pa na Dunaj peljali. 20. „ 1790 je cesar Jožef II. umeri. 23. „ 1527 so cesarja Ferdinanda I. v zlati Pragi za kralja češkega kronali. 27. „ 1470 so se na Dunaji posvetovali, kako bi Turke odgnali, kteri so v slovenskih deželah ropali in požigali. 28. „ 1533 so se Uskoki na Krajnskem naselili. 31 dni. ima Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Premembe na nćbesu 1 2 3 4 Sreda Četertik Petik Sabota Pepelnica. Albin, škof. Simplici, papež. Kunigunda, cesarica. Kazimir, spoznovavec. 3 Pervi кга-jic v ponedeljk 6. dan ob 8. uri 6 min. zvečer. @ Šip v torik 14. dan ob 6. uri 49 min. zvečer. Zadnjikra-jic v torik 21. dan ob 6. uri 58 min. zvečer. © Mlaj v torik 28. dan ob 5. uri 48 min. zvečer. Jezus se je postil 40 dni. Mat. 4, 1-11. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Invocabit. Friderik (Miroslav). Koleta, devica. Q Tomaž Akvin. f Kvatre. Janez od Boga, spozn. Ciril in Metod, škofa, j 40 mučencev. -f Herakli, mučenec. Jezus se je spremenil na gori. Mat. 7, 1-11. 12 13 14 15 16 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Četertik Reminiscere. Gregor, papež. Modesta, devica. Matilda, kraljica Seren, mučenec. Hilari, škof. 3. marca 1706 je bil ukaz oklican, da mora na Krajnskem vsak deseti mož na vojsko zoper Turke iti. 3. „ 1718 je sloveči krajnski zdravitelj Marka Gerbec umeri. 9. „ 1383 je Frajzinski škof Eriko nekaj nemških kmetijskih rodovin iz Puste doline Tiroljskega, med Skofjoloko in Krajnom naselil. 10. „ 1528 je Janez Kacianer, krajnskjunak, ogerskegapuntarja Zapolia-ta pri Likavi s pomočjo Staj arco v jako natolkil. догатоат ашаташБ ■ : .____________________________________________- - ..... .... ..._________________________________ Sušeč, slovensko. Ožujak, ilirsko. Brezen, češko. Marzcc, poljsko. Mart, rusko. Lcnzniond, nemško. 9 Marzo, laško. Böjtmas’liava, madžarsko. Mars, francosko. March, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Prcmcmbc na nébesu 17 18 Petik Sabota Jedert, devica. Eduard, kralj. Venera bo proti sredi mesca kot danica vidlj iva. Jupiter se še v znamnju strelca naprej pomikuje. Mars bo 13. dan ob 4. uri zjutraj od lune zakrit. Solnce stopi v znamnje ovna 20. dan t. m. ob 11. uri 18 min. zvečer. Pomlad se začne. Dan raste v tem mescu od 10 ur 58 min. do 12 ur 34 min. Jezus hudiča izganja. Luk. 11, 14-28. 10 20 21 22 23 24 25 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota Oculi. Jožef, ženin Marie dev. Joahim, oče Marie device. Benedikt, opat. (P Sredpost. Oktavian, mučenec. Viktorian, mučenec. Gabriel, arhangelj. Maric oznanjenje. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1-15. 26 27 28 29 30 31 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Laetare Emanuel, škof. Rupert, škof. Guntrand, kralj. © Eustazi, mučenec. Kvirin, mučenec. Balbina, devica. 15. marca 1783 je Austria s Turčijo za naše dežele koristno pogodbo zastran kupčije sklenila. 17. „ 1674 je bil spoštovani knez E ge n b erg za poglavarja Krajnske dežele izvoljen. 20. „ 1407 je Celjski grof Herman Pleterski samostan na Krajnskem osnoval. 30. „ 1680 je za Krajnsko deželo mnogo zasluženi Eberhard grof Blagaj umeri. ima 30 dni. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Premembe na nébesu i Sabota Valerik, opat. 3 Pervi kra-jic v sredo 5. dan ob 4. uri 19 min. zvečer. © Sip v četertik 13. dan ob 6. uri 53 min. zjutraj. Zadnjikra-jic v četertik 20. dan ob 1. uri 11 min. zjutraj. © Mlaj v četertik 27. dan ob 7. uri 11 min. zjutraj. Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 8, 46-59. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Л Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Judi c a. Frane iz Paule. Rihard, škof. Izidor, škof. Vincenci Fereri, spoznovavec. 3 Sikst, papež. Maria 7 žalost. Hegesip, spoz. Dionizi, škof. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21, 1-9. 9 10 11 12 13 14 15 < =tf* i IlUJlf Cvetna nedelja. Maria Kleofa. Apoloni, mučenec. Leon, papež. Juli, papež. Veliki četertik. Justin. Veliki petik. Lidvina, mučen. Velika sabota. Anastazia. 1. aprila 1702 je Mio na Krajnskem veliko strahu, ker so se francoske bojne barke pri Terstu prikazale. 3. „ 1671 sta bila Zrini in Frangipani, tudi po Slovenskem glasovita madžarska vstajnika, v Novem mestu Dunajskem ob glavo djana. 5. „ 1717 so bili v Ljubljani staro hišo mestne gosposke poderli. 6. „ 1229 so Krajnsko deželo austrianski vojvodi v posest dobili. 9. „ 1670 je bil grof Frangipani, madžar. vstajnik, iz Ljubljane spoden. агаагошњ Mali traven, slovensko. Travanj, ilirsko. Dulten, češko. Kwiecien, poljsko, Aprelj, rusko. Ostermond, nemško. 11 Aprile, laško. Sz-Györgyhava, madžarsko. Avril, francosko. April, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Prcmcmbe na nébesu Jezus vstane od smerti. Mark. 16, 1-7. Venera bo na koncu mesca v znamnji vodnarja v naj lepši s vi tlobi vidljiva. Jupiter pride 16. dan v zahodno stran in je še v znamnji strelca. Mars stojiv sercu znamnja leva. Solnce stopi v znamnjejunca 20. dan t. m. ob 11. uri 4 min. zjutrej. Dan raste v tem mescu od 12 ur 38 min. do 14 ur 8 min. 16 17 18 1!) 20 21 22 Nedelja Л Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Vcllknnoćna nedelja, Kalist. Velikonočni ponedeljk. Kolocer, škof. Hermogen, mučenec. Sulpici, mučenec. Anzelm, škof. Soter in Kaji, papeža mučenca. Jezus pride pri zapertih durih. Jan. 20, 19-31. 23 21 25 26 27 28 29 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Quasimodo g. Adalbert, škof. Juri, mučenec. Marka, evangeljist. Klet, papež. Peregrin, spoznovavec. © Vital, mučenec. Peter, mučenec. Od dobrega pastirja. Jan. 10, 11-16. 30 Nedelja Л | Miscricor d. KatarinaSenenska. 10. aprila 1004 je cesar llenrik II. brikscnskemu škofu Bleško grajšino v posest dal. 20. „ 1714 so bili na Goriškem puntarski kmetje premagani, kterili veliko je bilo k smerti obsojenih. 20. „ 1693 je bil vpervič nemški denarna Krajnskem vpeljan. 28. „ 1686 je strela v stolp na Ljubljanskem gradu vdarla, v ktercm je bilo 500 centov smodnika shranjenega; velik del mesta je pokončan bil in mnogo mertvih so zasule razvaline. ima 31 dui. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Preraembe na nébesu 1 2 3 4 5 G Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Filip in Jakob, aposteljna. Atanazi, škof. Znajdenje s. križa. Florian, mučenec. Pij, papež. _ O Janez pred latinskimi vratami. 3 Pervi kra-jic v petik 5. dan ob 10. uri26 min. zjutraj. f) Šip v petik 12. dan ob 4. uri 33 min. zvečer. CC Zadnjikra-jic v petik 19. dan ob 7. uri 29 min. zjutraj. @ Mlaj v petik 26. dan ob 9. uri 44 min. zvečer. Še malo, in me ne bote vidili. Jan. 16, IG-22. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Jubilate Stanislav, škof. Prikazin s. Mihela. Gregor Nac., škof. Izidor, kmet. Fabi, mučenec. Pankraci, mučenec. Servaci, škof. Grem k njemu, kteri me je poslal. Jan. 16, 5-11. 14 15 IG Nedelja A Ponedeljk Torik Cantate. Bonifaci, mučenec. Sofia, udova. Janez Nepomučan, mučenec. 2. maja 1C82 so Turki na Krajnskem in Štajarskem grozno ropali in požigali. 4. „ 1524 je celi novi terg v Ljubljani pogori]. II. .. 1*01 je bila v Kibniçi Mica Sušarkova kot copernica na germado obsojena in sežgana. 28. „ 15ÌG je bila Truda bitva med puntarskimi kmeti (80000 mož) in vitezi in vojaki na Štajarskem; kmetje so bili premagani, veliko jih je bilo pomorjenih, vjeti so bili večidel v smert obsojeni. Velki traven, slovensko. Svibanj. ilirsko. Kvveten, češko. Maj, poljsko. Maj, rusko. Wonnemond, nemško. 13 Maggio, laško. Piinkbsdbava, madžarsko. Mai, francosko. May, angleško. Dan in leden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelij Preraembe na nébesu 17 18 1!) 20 Sreda Cetertik Petik Sabota Jošt, opat. Feliks Kantalicia. Peter Celestin. (C llernardin, mašnik. Venera je 9. dan nar dalji v zahodu. Jupiter je še v znamnju strelca. Merkur je 17. d. pri znamnju Uran-a. 29. dan pa zgorej solnca stoji. Saturn je 26. d. pri seinen. Solnce stopi v znamnjc dvojčkov 21. dan t. m. obli. uri 11 m. zjutraj. Dan raste v tem mescu od 14 ur 10 min. do 15 ur 18 min. Kar bote v mojem imenu prosili. Jan. 1C, 23 - 30. 21 22 23 24 25 2« 27 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota Rogate. Sinezi, mučenec, ш c ) Venust, mučenec. T "g / Desideri, škof. « " ) Joana Kuca. Ncbohod Kristusov. Urban. Filip Neri, mašnik. © Magdalena Paci, devica. Kadar pride učenik. Jan. 15, 26-27. 16, 1-4. 28 2!) 30 31 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Kiau di Vilhelm, vojvoda. Maksim, škof mučenec Ferdinand, kralj. Kancian, mučenec. 28. maja 15 so spuntoni rimljanski vojaki Verhniko pali ; ali sončno mraknjenje jih je tako vsti naglo pomirili in veči del plena nazaj dali. 28. „ 1771jeLeop.žlahniBuset,predzadnjiopatKos 29. „ 1819 je pervi Teržaški parobrod „Karolina“ i Benedkami pogoril. 30. „ 1062 so Krajnci in Korošci zoper dalmatinske lo mir-a na vojsko šli. n okolico obro-•ašilo, da so se anjevice, umeri, ned Terstom in ga kralja Cel- ima 30 dui. ban in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangeli Prcmembe na nébesu 1 2 3 Četertik Petik Sabota Gratinian, mučenec. Erazem, škof. •j- Klotilda, kraljica. 3 Pervi kra-jic v nedeljo 4. Ako kdo mene ljubi. Jan. 14, 23-31. dan ob 1. uri 37 min. zjutraj. 4 5 C 7 8 9 10 Nedelja A Poncdeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Rinkoštna nedelja. Kvirin. Q Iliiiko.štni ponedeljk. Bonifaci. Norbert, škof. jp K vat re. Robert, opit. Medard, škof. •j- Primož in Felician, mučenec. •j Marjeta, kraljica. deljo 11. dan ob 0 uri 37 min. zjutraj. : Zadnjikra- jic v saboto 17. Bodite usmiljeni. Luk. 6, 36-42. min. zvečer. бђ Mlaj v ne- 11 12 13 14 15 Nedelja Al Ponedeljk Torik Sreda Četertik Sv. Trojica. Barnabas, apo. (y Janes Fakundo, spoznovavec. Anton Paduan, spoznovavec. Basilii, škof. Sv. Telò Vid in tovarši, muč. deljo 25. dan ob 0 uri 58 min. zvečer. 2. junia 1696 je Mia na Krajnskem taka huda dragina, da je vagan pšenice I t gold. sr. veljal; v Ljubljani je bilo 500 beračev v oskerbništvu. 3. „ 1273 je češki kralj O tokarv madžarskega kralja Štefana prisilil, da mu je Krajnsko, Štajarsko, Koroško in slovensko mejo v last dal. 5. „ 1551 je cesar Ferdinand I. na Krajnskem desetino vpeljal. S. „ 451 je Atila, madžarski kralj, s svojo derhaljo Oglej razdjal. aM&awajE. Rožnik, slovensko. Lipanj, ilirsko. Červen, češko. Czerwicc, poljsko. Junij, rusko. Soiiiineriliond, nemško. J 5 Giugno, laško. Ivnnhava, madžarsko. Juin, francosko. Jone, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski cvangelii Premembe na nebesu i g 17 Petik Sabota Beno, škof. Rajner, spoznovavec. Venera je v znamnju rib, 18. dau pri U-ran-u in 22. dan pri luni. Jupiter sc v znamnju strelca nazaj porni-kuje. Uran pride 18. dan k Veneri. Solnce stopi v z 11 am nje raka 21. d. t. m. ob 8. uri 5 m. zvečer. Poletje se začne. Dan raste v tem mescu od 15 ur 18 min. do 15 ur 34 min. Od velike večerje. Luk. 14, 16-24. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Л2 Ponedeljk Tolik Sreda Četertik Petik Sabota Marka in Marcellin, mučenca. Gervazi in Protazi, mučenca. Silveri, papež. Alojzi, spoznovavec. Ahaci, mučenec. Ser ec Je zuso v o Ediltruda. Janeza kerstnika rojstvo. Od zgubljene ovce. Luk. 15, 1-10. 25 26 27 28 29 30 Nedelja A3 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Prosper, škof. @ Janez in Paul, mučenca. Ladislav, kralj, i Leou, papež. Peter in Paul, aposteljna. Sv. Paula spomin. 15. Junia 1718 je umeri B. Hö fern, osnovitelLjubljan. 22. „ 1593 je Andrej baron Turjaški (Auersperg' velništvom Hasan-pašata, pri Sisku močno 24. „ 1532 so Turki v Gradec priderli; ker se je p branil, so se zopet iz mesta umaknili. 30. „ 974 je cesar Oton II. Loško grajšino vstanov 30. „ 1270 j e Ljubljano češki kralj Otokar osebnoobs tako junaško branila, da seje, brez kaj opravi glasbine družbe. Turke pod po-natolkil. a grad junaško il. edel, ki pase je i, zopet odpotil. ima 31 dni. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelij Prcmcmba na nébesu i Sabota Aron, veliki duhoven. O Pervi kra-jic v ponedeljk 3. dan ob 1. uri 48 min. zvečer. 1 Sip v ponedeljk 10. dan ob 7. uri 21 min. zjutraj. <0 Zadnji kra-jie v ponedeljk 17. dan ob 1. uri 27 min. zjutraj. © Mlaj v torik 25. dan ob 4. uri 13 min. zvečer. Od velikega ribjega vlaka. Luk. 5, 1-11. 2 3 4 5 G 7 8 Medel ja A i Ponedeljk Torik Sreda Četertik Pctik Sabota Marie device obiskanje. Heliodor, škof. Q Ulrili, škof. Filomena, devica. Godoleva, zakonska žena. Vilibald, škof. Elizabeta, kraljica. Od farizejske pravičnosti. Mat. 5, 20-21. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja A 5 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Anatolia, mučenica. Amalia, „devica. @ Feliks in Fortunat, mučenca. Mohor in F o r t u n a t. mučenca. Anaklet, papež. Bonaventura, škof. Henrik, cesar. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1-9. 16 Nedelja AG Maria devica iz Karmela. 3. j ulia 1273 seje Ljubljana češkemu kralju Otokarju podala. 9. „ 1386 je bila bitva med Austrianci in Svajcarji pri Sempahu v Svajcu, v kteri je tudi Krajnske dežele knez vojvoda Leopold padel. 13. „ 1454 je bil Janez У i t o v e c, povelnik vojakov Celjskega grofa, kteri je veliko gradov na Krajnskem raz deri ? na Horvaškem natolčen. 14. „ 1715 so vse berače iz Ljubljane spodili. докгоаоњ _______ - . . . . * -*■ - - . » j, Mali serpai!, slovensko. Sàrpaiij, ilirsko. Červenec, češko. Lipice, poljsko. Julij, rusko. lleilinoilil, nemško. 17 Luglio , laško. K/.-Jakah hava, madžarsko. Juillet, francosko. Jiily, .angleško. Dan in leden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelij Premembe na nébesu 17 18 19 20 21 22 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Ales, spoznovavec. Friderik (Miroslav), škof. Vincenci Paulanski. Hieronim Emilijan, spoznovavec. Prakseda, devica. Maria M ajd al ena. Venera je 11. dan pri Sa-turn-u. Jupiter se še vedno nazaj pomikuje, 15. dan stoji soncu nasprot. Saturn je v znamnji junca. 11. dan pride k Veneri. Solnce stopi v z n am nje leva 22. dan t. m. ob 6. uri34m. zjutraj. Začetik pasjih dni. Danse krajša v tem mescu od 15 ur 28 min do 14 ur 40 min. Od lažnjivih prerokov. Mat. 7, 15-24. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja A 7 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Apolinar, škof. Kristina, devica mučenica. Jakob veliki, apostelj. © Ana, mati Marie device. Pantaleon, mučenec. Inocenci, papež. Marta, devica. Od krivičniga hišnika. Luk. 16, 1-9. 30 31 Nedelja A 8 Ponedeljk Abdon in Senen, mučenca. Ignaci Lojolan, spoznovavec. 26. julia 1306 je kilo strašno veliko kobilic izOgerskeganaŠtajarsko prišlo, da so polje in verte čisto pokončale. 28. „ 1776 se je vpervič kmetijska učilnica v Ljubljani pričela. 28. „ 1346 so bili veliko jndov v Gradcu pomorili. 29. „ 1736 so Turki Kostanjevico napadli in ondi hudo razsajali. 31. „ 1594 so Krajnci in Stajarci Turkom Petrino na Horvaškem vzeli. 31. „ 595 so Slovenci bavarskega vojvoda Tat o-ta v kervavi bitvi premagali in ga iz Krajnskega in Koroškega spodili. 18 ima 31 d11'- Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelij Premembe na nébesu 1 2 3 4 5 Torik Sreda Cetertik Petik Sabota S. Petra ketine. 3 Porciunk. 7 bratav makabejskih. Znajdenje trupla s. Stefana. Dominik, spoznovavec. Maria snežnica. 3 Pervi кга-1 * 3 * * 6 * 8 jic v torik 1.1 dan ob 11. uri24 min. zvečer. Šip v torik 8. dan ob 2. uri 12 min. zvečer. Zadnj i kra-jic v torik 15. dan ob 2. uri 46 min. zvečer. @ Mlaj v sredo 23. dan ob 6. uri 57 min. zvečer. 3 Pervi kra-jic v četertik 31. dan ob 7. uri 4 min. zjutraj. Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19, 41-47. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Л 9 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Spremenjenje Jezusovo. Donat, škof, mučenec. Ciriak, mučenec. Afra, mučenica. Lovrenc, mučenec. Suzana, mučenica. Klara, devica. Od farizeja in čolnarja. Luk. 18, 9-14. 13 14 15 16 Nedelja Л10 Ponedeljk Torik Sreda Hipolit, mucenec. Euzebi, spoznovavec. 'ilari** Device nebovzeÿe. Rok, spoznovavec. 1. augusta 1702 so se francoske vojne barke blizo Tersta vdrugič prikazale in veliko strahu v deželi napravile. 3. „ 1442 je bila Ljubljana od velikega vojvoda Albrehta in Ulrika grofa Celskega brez vspcha obsedena. 3. „ 1816 so bile ilirske dežele za kraljestvo razglašene. v 6. „ 1683 je baron Valvazor s Krajnci zoper Turke Stajarcom na pomoč šel. 8. „ 848jekralj Lotar teržaškemu škofu Janezu to mesto podaril. Veliki serpai!, slovensko. Kolovoz, ilirsko. Srpen, češko. Sicrpien, poljsko, Anglist, rusko. Eriitciuoiid, nemško. Agosto, laško. Kissaszoiij’hava, madžarsko. Août, francosko. August, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii l’rcmcmlie na nébesu 17 18 19 Četertik Petik Sabota iiiberat, opat Helena, cesarica. Ljudevik, škof. Venera se med znamnji dvojčikain raka premikuje. Jupiter se vedno v znam-nju strelca nazaj pomikuje. Merkur bo 18. dan v nar dalji zahodno stran prišel. Solnce stopi v znamnje device 23. dan t. m. ob 1. uri 2C m. zjutraj. Konec pasjih dni. Dan se krajša v tem mescu od 14 ur 38 min. do 13 ur 14 min. Od gluhega in mutastega. Mark. 7, 31 - 37. 20 21 22 23 24 25 2« Nedelja Ali Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Bernard, opat. Joana Frančiška Fremiot. Filibert, mučenec. Filip Benici, spoznovavec. © Jernej, apostelj. Ljudevik, kralj. Cefirin, papež. Od usmiljenega Samariana. Luk. 10, 23-37. 27 28 29 30 31 Nedelja A12 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Jožef Kalasanc, spoznovavec. Augustin, škof. Janeza obglavljenje. Roza Limanska, devica. Raimund, spoznovavec. 3 15. augusta 1480 so Madžari strašno na Stajarskcm požigali in morili. 16- 55 1813 je bil pervi napad Austriancov nad Francoze v Ilirii. 19. „ 1436 so vse Jude za vselej iz Stajarskega izgnali. 1 24. „ 1778 je neka družba pod vodstvom inženirja N agel-na per-/ vikrat na Triglav prišla. 26. „ 1278 je bil češki kralj Ottokar, gospod slovenskih dežel, na Marskem polji v bitvi umorjen. 30. „ 1416 so Madžari Polhov Gradec obropali in zažgali. ima 30 dni. 2 Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Prcmembe na nebeni i Petik Tilen, opat. 2 Sabota Stefan, kralj. ® Sip v sre- do 6. dan ob 10. Od deseterih gobovih. Luk. 17, 11-19. uri 15 min. zju- traj. 3 Nedelja Л 13 Angel jev varil, pr. Eufemia. (Q Zadnjikra- 4 Ponedeljk Kozalia. devica. jic v četertik 5 Torik Lovrenc Justinian, škof. 6 Sreda Ilonacian . škof. @ 7 Četertik Regina, devica. uri 27 min. zju- 8 Petik Marie Device rojstvo. traj. 9 Sabota Korbinian, škof. ©' Mlaj v pe- tik 22. dan ob Nihče ne more dvema gosp. služiti. Mat. 6, 24-33. 9. uriO min.zju- 10 Nedelja A14 Ime Marie. Miklavž Tolentin. 11 Ponedeljk Trot in Hiacint. mučenca. 12 Torik (2 vid on, mežnar. jie v petik 29. 13 Sreda Notburga, devica. dan ob 1. uri 14 Četertik Povikšanje sv. križa. (£ 34 min. zvečer. 15 Petik Nikomed, mučenec. 2. septembra 1427 je bosniški kralj Tvartko celjskega grofa Hermana za deda svojih dežel postavil. 12. „ 1683 je poljski kralj Sobieski Turke pri Dunaji popol- noma premagal. 13. „ 1660 so Krajnci cesarju Leopoldu I. v Ljubljani zvestobo prisegli. 23. „ 1713 so narejali velike priprave v Ljubljani zoper bližnjo kugo. TOKvraoau Kimovce, slovensko. Rujan, ilirsko. Zari, češko. Wrezien, poljsko. Septembr, rusko. Hcrbstmond, nemško. 21 Settembre, laško. Sz. Mibaly’hava, madžarsko. Septembre, francosko. September, angleško. Dan in leden Svetniki, prazniki in nedeljski cvangelii Preracmbcna nébesu i6 Sabota Ljudmila, vojvodnja. Venera pride v znamnje leva, inje dve uri pred soln-čnim izhodom vidljiva. Jupiter pride proti sredi mesca zopet na svojo pravo pot. Merkur je 12. d. prisolncu. Od mertvega mladenča v Najmu. Luk. 7, 11-16. 17 18 19 20 21 22 2:5 Nedelja A15 Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota Hildegarda, devica. Jožef Kupertin. Januari, škof mučenec, j Kvatrc. Eustahi, mucenec. Matevž, apostelj. j Maurici, mucenec. © f Tekla, devica mučenica. Od vodeničnega. Luk. 14, 1-11. Solnce stopi v znamnje tehtnice 30. dan t. m. ob 10. uri 10 min. zjutrej. Jesen se začne. Dan se krajša v tem mescu od 13 ur 12 min. do 11 ur 58 min. 24 25 26 27 2S 29 30 Nedelja A16 Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota Gerhard, škof. Rupert, škof. Ciprian in Justina, mučenca. Kozma in Damian, mučenca. Venceslav, kralj. Mihael, verhangelj. Q Hieronim, cerkveni učenik. 23. septembra 1575 je Herbart žlahni Turjaški ([Auersperg) pri Budacki za domovino junaško umeri. 21 „ 1595 je polkovnik žlahni Egenberg Turkom v naskoku Petrino vzel. 26. „ 1617 so Benečani cesarju Ferdinandu II. o pomirju velik del Goriškega nazaj dali. 29. „ 895 je kralj Arnulf karantanskemu vojvodu ValhunuKer-ško na Krajnskem podaril; vsled tega seje vnel dolgin hud prepir. 22 ima 31 dni. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelij Premembe na nébesu Od nar yeéji zapovedi. Mat. 22. 31 --16. fe) Šip v petik 6. dan ob 8. uri 33 min. zjutraj. C Zadnji kra-jicv saboto 14. dan ob 2. uri 40 min. zjutraj. © Mlaj v saboto 21. dan ob 10. uri 21 min. zvečer. 3 Pervi kra-jic v saboto 28. dan ob 8. uri 0 min. zvečer. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja A17 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Koženkrnnskn nedelja. Leodegar, škof. Kandid, mučenec. Frančišk Serafmski. Placid, mučenec. Bruno, spoznovavec. August, mašnik. Od mertudnega. Mat. 9, 1-8. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja A18 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Brigita, udova. Dionizi, mučenec. Frančišk Borgia, mašnik. Nikazi, škof. Maksimilian, škof. Koloman, mučenec. Kalist, papež. Od kraljeve ženitnine. Mat. 22, 1 -14. 15 1C Nedelja A19 Ponedeljk Z(‘£nauj<> cerkveno* Terezia. Gol, opat. 1. oktobra 1813 so začeli Aiistrianci na Ljubljanski so Francozi bili, streljati. 8. „ 1701 je bila na Slovenskem posebno bogata vi 9. „ 1300 je bil ženski samostan v Mekinah osnova 11. ,, 1703 je bila strašna povodinj v Ljubljani, pre inTernovo ste bile čez in čez pod vodo; spitali so s teškim kamnjem obtežili. 12. „ 1G73 je cesar Leopold I. postavo zoper preč grad, v kterem nska letina, n. dmesti k'rakovo ki most v mestu rage obleke dal. aMEHrosKHBi Kozoper.sk, slovensko. Listopad, ilirsko. Kij eu, češko. Pazdzicrnik, poljsko. Oktobr, rusko. Weiiimond, nemško. 23 Ottobre, laško. Minđszent’hava, madžarsko. Ottobre, francosko. October, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangeli! Premembe na nébesu 17 18 19 20 1 21 Torik Sreda Četertik Petik Sabota Hedviga, udova. Luka, evangeljist. Etbin, opat. Felician, škof. Ursula, devica mučenica. © Venera se v znamnjih device in tehtnice premikuj e. Jupiter je še v znamnji strelca. Merkur je 28. d. v nar dalji zahodni strani. Mars v znamnji tehtnice. Solnce stopi v znaninj e škorpiona 23. dan t. m. ob 5. uri 9 min. zvečer. Dan se krajša v tem mescu od 11 ur 50 min. do 10 ur Omin. Od kraljićevega sina. Jan. 4, 46-53. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja A2o Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Kordula, devica mučenica. Janez Kapistran, menih. Rafael, verliangelj. Krizant in Daria, mučenca. Evarist, papež. Frumenci, škof. Simon in Judež, aposteljna. 3 Od deset tisuč talentov. Mat. 18, 23-35. 29 30 31 Nedelja A 21 Ponedeljk Torik Narcis, škof. Klaudi, mučenec. Volbenk, škof. 15. oktobra 1601 je Krajnski zgodovinar Ludvig Schönleben umeri. 17. „ 1663 jePeterZrini Turke na Horvaškem popolnoma premagal. 19. „ 1408 je bila Metlika od Turkov vpervič napadena; v okolici so strašno razsajali. 24. - 1257 je karantanski vojvoda Bernard umeri, inje bil zraven svoje žene Gute v Kostanjevskem samostanu pokopan. 27. „ 1269 je karantanski vojvoda Ulrih umeri, in Otokar, kralj češki, je Koroško v last vzel. в9Ф9ВДДОВД&» ima 30 dni. Dun in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangelii Premembc na nebesa 1 2 3 4 Sreda Cetcrtik Petik Sabota Vsi Svetniki Spomin vernih duš. Hubert, škof. Karl (Dragotin) Bor., škof. ф 0Sip v saboto 4. dan ob 9. uri 58 min. zvečer. (0 Zadnji kra-jic v nedeljo 12. dan ob 11. uri 5 min. zvečer. © Mlaj v poli edel jk 20. dan ob 11. uri 58 Ali se sme cesarju dacia dajati? Mat. 22, 1-14. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja A 22 Poncdeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Zahvalna nedelja. Emerik. Lenart, škof. Engelbert, škof mučenec. Bogomir, škof. Teodor, mučenec. Andrej Aveljinski, spoznovavec. Martin, škof. Jezus obudi mertvo deklico. Mat. 9, 18-26. nini, /j uti aj. 3 Pervi kra-jic v ponedeljk 27. dan ob 3. uri 32min. zjutraj. 12 13 14 15 Nedelja 423 Poncdeljk Torik Sreda Martin, papež. Brikci, škof. Homobon, tergovec. Leopold, vojvoda. 1. novembra 1260 je karantanski vojvoda Ulrih samostan v Bistrici na Krajnskem osnoval. 8. „ 1717 je cesarica Maria Terezia baron Kodelovo ustanovitev Goriške škotie poterdila. !). „ 1670 so madžarski in horvaški puntarji na Krajnsko pobegnili. 11. „ 1457 je bil Ulrih, grof Celjski, v llelogradu umorjen. 13. „ 1805 so Francozi v Ljubljano prišli. 19. „ 1627 je na Krajnskem ajda še na polji stala. шкв^сшви Listopad, slovensko. .Studeni, ilirsko. Listopad, češko. Listopad, poljsko. Novembr, rusko. Windmond, nemško. 25 Novembre, laško. Sz.Alidras’hava, madžarsko. Novembre, francosko. November, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski cvangelii Preraenibc na nébesti Četertik Petik Sabota Otmar, opat. Gregor, čudodelnik, škof. Roman in ttarul, mučenca. Od gorčičnega zerna. Mat. 13, 31-35. Nedelja A 24 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota Elizabeta, kraljičina. Feliks Valojski, spoznovavec. 3 Marie Device darovanje. Cecilia, devica mučenica. Klemen, papež. Krizogon, škof. Katarina, devica mučenica. Venera se bližujesolnčnim žarkom, 21. d. pride k podobi Merkurja. Jupiter se vznamnji strelca naprej pre-mikuje. Merkur pride 19. d. pod solnce. Od gnjusobe razdjanja. Mat. 24-, 15-35. Nedelja A 25 Ponedeljk Torik Sreda Četertik Viktorin, škof. Virgili, škof. Papinian, škof. Saturnin, mučenec. Andrej, apostelj. Solnce stopi vznamnje strelca 12. dan t. m. ob 8. uri 9 min. zvečer. Dan se krajša v tem mescu od 9 ur 56 min. do 8 ur 46 min. 24. novembra 1487 je madžarski kralj, Matia Korvin, velik del krajnske dežele cesarju Fridriku IV. nazaj dal. 25. „ 1780 se je Grubarjev vodotok (kanal) v Ljubljani odperl. 28. „ 1509 je grof Miroslav Otcnberški od cesarja Maksimi- ljana I. povelje dobil, 300 nemških rodovin na Krajnskem naseliti, kterih nasledniki so današnji Kočevarji. 29. „ 1711 se je v Ljubljani v stolni cerkvi pervikrat mertvaški zvon zvonil. 26 ilfSilSiÿ ima 31 dni. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedeljski evangeli*!* Premeinbe na nebesu 1 2 Petik Sabota Eloj, škof. Hromac, škof. Sip v ponedeljk 4. dan ob 2 uri 31 min. zvečer C Zadnjikra-jic v torik 12. dan ob 7. uri 8 min. zvečer. © Mlaj v torik 19. dan ob 10. uri 43 min. zvečer. 3 Pervi kra-jic v torik 26. dan ob 1. uri 34 min. zvečer. Od sodnjega dne. Luk. 21, 25-33. 3 4 5 C 7 8 9 Nedelja Л Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota 1. Advent. Frančišk Saverian. Barbara, devica mučenica. Peter Krizolog. T Miklavž škof. ■}■ Ambrož, škof. t t isto spočetje Marie Dev. Leukadia, devica mučenica. Janez kerstnik v ječi. Mat. 11, 2-10. 10 11 12 13 14 15 .10 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota 2. Advent. Melhiad, papež. Damaz, papež. Maksenci, mučenec, t Lucia, devica mučenica. Spiridion, škof. t Irenej, škof. Euzebi. škof. 3. decembra 1600 je bil v korist slovenskim deželam na 20 let s Turki mir sklenjen. 7. „ 1805 jeukazal cesar Nap ol eo n, da morajo pridobljene ilirske dežele 100 milionov frankov silnega davka plačati. 14. „ 1688 je bila v Ljubljani velika vstaja in prelivanje kervi zastran razporamed deželnim oskerbnikom in grofom Henrikom Wagensbergom. 16. „ 1575 so bile v Ljubljaiji perve knjige natisnjene. тхигшвж* ШВ7ШВВ. (■ruden, slovensko. Prosinac, ilirsko. Prosince, češko, (■rudzicn , poljsko. Dcccinbr, rusko. rosinec, cesKO. naiasioii ш rudzicn , poljsko. j Decembre, eceinbr. rusko. 4» | December. Dan in leden Svetniki, prazniti''in nedeljski Winterniond, nemško. 37 Decembre, laško. Karaszon’liava, madžarsko. Decembre, francosko. Iccember, angleško. nedeljski evangelii Pričevanje Janeza kerstnik Jan. J, 19-28. _4 ________________ 3 'remembe na nebesa 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Cetertik Petik Sabota — A d v e n t. Lacar, škof. Auksenci, škof. f Paulil, mučenec. © Kvatre. Amon, mučenec. Tomaž, apostelj. , •f Demetri, mučenec, i Servul, berač. V 15. letu cesarja Tiberia. Luk. 3, 1-6. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja A Ponedeljk Torik Sreda Četertik Petik Sabota 4. Advent. Adam in Eva. Božič, ali rojstvo Jezusovo. Štefan, pervi mučenec. 3 Janez, evangeljist. Nedolžni otroci. Tomaž, škof. Nicefor, mučenec. Simon in Ana v tempeljnu. Luk. 2, 33-40. 31 Nedelja A Silvester, papež. Venera bo 13. d. zgorej solnca stala. Jupiter stopi v znamnje divjiga kozla. Merkur bo 7. d. nar dalji v zahodu. Mars vznam-nji strelca. Solnce stopi v znamnjedivjiga kozla 21. d. t. m. ob 12. uri 57 m. zvečer. Zima s začne Dan se krajša v tem mescu od 8 ur 44 min. do 8 ur 32 min. 17. decembra 1168 je Štajarsko po dedšini k Austrii prišlo. 22. „ 1529 se je grozna živinska kuga na Krajnskem pričela. 25. „ 1809 jebilmaršal Marmont za povelnika ilirskih dežel izklican. 27. „ 1681 se je zlo velika repata zvezda prikazala, ki se je celo leto vidila. 27. „ 958 je bamberški škof Belak od cesarice Kunigunde, žene Otona III., v last dobil. 28. „ 1478 so na Koroškem Turki hudo tepeni bili. V« Slovenskem tnalo znani kovani tlcnav, kteri pa v austrianskih deželah velja, in njegova cena. Zlatnina. Bavarski cekin . Bolonješki dvojni čeki „ cekin Francoski dvojni „ Inidojf Florentinski cel6 Cenueški cekin po Milanski dvojni c „ cekin . ____ Parmesanski dvojni c' Piemonteški „ cek. po 40 lir n n » 20 „ Srebcrnina. Cesarski laški skudo . . „ 'A skudo Cesarska laška lira. . . „ „ |A lira n » 'A n Bavarski križave .... kr. J 2ЦА'Hoionjcški šmarni tolar skudo. bntinski tolar. r eoski po 5 frankov Г Y» frank . , skudo ' škudo . . , j^HEftteški tolar .... 2 46 4 8 „ novi . . 1 517, 15 10 tuiusk! skudo 2 4 7 35 Španski tolar 2 3 Benečanski križave . . . 2 33 Benečanskaginstina . . 2 U7, 2 — „ petica — 137, 1 — „ lira po 30 soldov — 15 — 20 n »»20 „ — 10 — 10 •n V П v — 6\ — 5 55 55 57 „ — 5 2 12 „ „ deželska. — 57., fl. kr. 4'-2 '/, 6 55 23 31 46 7 KOLEK (stempii). n. kr. fl. kr. Za zneske do 20 fl. — 3 čez 1600 do 2000 fl. 5 — čez 20 40 — 6 55 2000 55 2400 „ 6 — 40 70 — 10 2400 55 3200 „ 8 — 70 100 — 15 3200 55 4000 „ 10 — 100 200 — 30 55 4000 55 4800 „ 12 — 200 300 55 — 45 55 4800 55 5600 „ 14 — 300 400 1 — 5600 55 6400 „ 16 — 400 800 2 — 55 6400 55 7200 „ 18 — 800 55 1200 55 3 — 55 7200 55 8000 „ 20 — Y) 1200 55 1600 55 4 — Za zneske čez 8000 11. se od vsacih 400 fl. plača 1 11. več 5 zneski pod 400 11. se pa pri tem za polne vzamejo. vä.lejtj.N: ттж« HHIašemu slovstvu je še le proti koncu pretečenega stoletja zarja nove nadepolne dobe napočila, ravno o času, ko se je sladki materinščini nar hujše godilo. Od časov, kar so oznanovavci nove vere na Kraj n skem slovenščino v Verske knjige vpervič vpeljali, not do te dobe se je pisarija v slovenskih knjigah čedalje bolj po ptujem ravnala in posebno z nemškimi oblikami tako popačila, da je narodu večidel nerazumljiva ter neokusna postala. Slovenska modrica je potihnula, ali le tù in tam v kakošni ljudski pesmi se glasila. Učeni možje se za njo niso pečali. Slovenci niso imeli ne umetnega pesništva, ne knjig za omiko naroda razun nekterili molitvenih bukvić, ne podučivnih spisov za vsakdanje potrebe življenja. Čast in hvala gré torej možem, kteri so slovenščino ptujih teleng, v ktere je vjarmena bila, rešili, jo na pravo pot napredovanja in naravnega razvitka zavernili in storili, kar naš neprecenljivi Koseski z veličastno besedo tako krepko opominja, rekoč: Jezik očistite pég, opilite gladko mu rujo. Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj! Ivinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira! Jasno ko struna bo pél, zvonu enako donil, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodu. Predelječ bi segel, ako bi hotel posamesne rodoljube, ki so se tičas za domovino trudili, naznanjati in njih dela pretresovati. Le vodju te nove dobe so te verstice namenjene, — njemu, kteri je z gorečo pesmijo Krajnce pozabljene matere Slave opomnul in iz stoletnega spanja predramil, — Valen tin u Vodniku, kterega prijazno lice letošnjega „ Koledarčka“ kinči. Res ! v polnem občutku svoje veljavnosti in cene je mojster pevcev od sebe reči zamogel : vr . » Me hčere ne sma Po meni ne bó, Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Se Vodnikove v ustili prostega naroda žive. Se sivi starčki z živo besedo pripovedujejo, kako so v svoji mladosti, pod cesarskim banderom združeni, korenjaško njegove „brambovske“ prepevali. Celò bohinski pastirje niso pozabili moža, kije med njimi zaklade slovenščine v hribe pregnane, nabiral. — Kakor terdi kremen živo iskrico rodi, tako je tudi Vodnikakmečki stan podaril, nepokvarjeno jedro našega naroda, kteri si Vegata, Dolinarja in družili velikanov učenosti v čast šteje. Rodil seje 3. dan februarja 1758 v zgornji Šiški v kmečki hiši pri Žibertu, kjer še dan današnji Vodnikova rodovina biva. Nad njegovo glavo je kolovrat derdral in sladka materna pesem je dete vpokojvala. Pesem kmetice je pozneje vodnica njegovega pevskega duha postala: Kar mat’ je učila, Me mika zapet, Kar starka zložila, Jo lično posnet. Devet let star popusti Vodnik igre in gré v šolo. Po dokončanih začetnih šolah je obiskal latinske pri Jezuitarjili v Ljubljani od leta 1770 do 1775. To leto so ga, kakor sam piše, „muhe v klošter k frančiškanarjem gnale“, kjer je novo mašo pel in se z obljubami zavezal. Pa zidovi samostana so bili prostemu duhu V o d n i k a pretesna in zadu-šivna ograja. Leta 1784 ga je škof Herberstein tega reda odvezal in v Koprivnik „med terde Gorence poslal duše past“. Na Gorenskem se je pevska žila, ki mu je že poprej nekolikokrat zaigrala, popolnama obudila: Redila me Sava, Ljubljansko polje, Navdale Triglava Me snežne kope. Perre poskušine Vodnikove v pesništvu so natisnjene v zberki krajnskili pesem, ktero sta patra Marka Pohlin in Dainasccn Dev, dva Krajnca, oba Auguštinarska miniha, na svitlo dala v letih 1779, 1780 in 1781 pod naslovom „pisanice lepih umetnost“. Tam se najde od njega: „Prošnja na krajnsko modrino“, „Krajnske modrine žalovanje nad s me r t j o M ar i e T er ezi e, premodre cesarice“, „Zadovoljni Krajnc“ in „Klek“. Pa razim „Zadovoljnega Krajnca“ so vse druge brez posebne cene. V tej pesmi pa je Vodnik pokazal, da se mi prosto domače gibanje bolj poda, kakor posnemanje ptujih izdelkov. Tu najdeš Krajnca, ali bolj prav rečeno Gorenca z živimi barvami načertanega, njegovo poljodelstvo, oblačilo, jed, ples in značaj lepo popisano, z eno besedo: v tej pesmi vse živi, vse se giblje. Vodnik je le potreboval bistroumnega razsojcvavca, odkritoser-čnega prijatla in zvedenega moža, kteri bi njemu, ki je od sveta ločen živel, to nasvetoval, kar se po knjigah naučiti ne da. Taki mož je bil rajni baron Žiga Cojz (Zois), fužinar na Bohinskem, slavni nato-roznanec , iskreni rodoljub in podpiravec vsega, karkoli je Krajni koristilo, od kterega pesnik resnično pravi : „Mat’ Krajna imela Sinu ljubšega ni“. Kako goreče je Cojz Vodnika za domače pesništvo in za omiko naroda vžigal, kako na tanjko je njegove spise pretresoval, nam lepo dokazujejo Cojzove pisma, kterih se nekoliko v Ljubljanskem muzeju hranuje. Dragim bravcom v pokušnjo le en košček iz Cojzevega pisma na Vodnika od 4. aprila 1794 iz nemškega prestavimo: „Rajnki Damascen mi je „zadovoljnega Krajnca“ kot „Vaše pervo delo zaznamoval, in zares mu je čerka V* na koncu pristavljena. Na to pesem se celo moje upanje opira. Jez najdem v tej „poskušnji vse po domače speljano — kar se v pesmih Pohlina in „Damascena pogreša — gib čin jezik, srečno mero, razumljivo besedovanje, kratko rečeno, jez sim bil in sim še po 13 letih s to poskušnjo „eez in čez zadovoljin; imam torej upanje Vaš prerok postati, ker sim „zato tudi že zadosti star. Z jeklirsko se ni treba prehiteti. Nje „začetih mi je prav všeč. Tu Vam pošljem nekoliko nemških precej „slabih knapovskih pesem, zato, da boste boljši od teh napravili. Varite „v pesmi stavke prevečkrat odlamljati in jih v sledečo verstico prestavljati — v tem sta se posebno oba Auguštinarja zlo pregrešila. To je „duhu slovenskega jezika večidel nasprotno, in v narodski pesmi je vedno „dobro, ako vsaka verstica zase obstati zamore — kar ste v „zadovoljnem „Krajncu“ prav dobro zadeli, razun nekteih verstic, o kterih Vam hočem „drugo pot kaj več povedati. Jez bom Vam to pesem in novo „jeklarsko“ „prav ostro presodil.“ Vodnik je zares poznej „Zadovoljnega Krajnca“ nekoliko prenaredil, gotovo po Cojzovi opombi. Ker je gori tudi od „jeklarske“ ali „knapovske“ govor, jo po prijazni dovolitvi g. bibliotekara Kastelica, kteri zapuščino Vodnikovih pesem hranuje, tukaj vpervič na svitlo dam: Jeklenice. Ne prnšam ne bar am, Kaj gosci pojo; Le samo to maram, De kladva teko. Pisali debele 'Adu v ješo germé, De jiskre vesele Nad streho lete. Cigliti se preverne, Zapoje ci - Ini, Od strune sreberne Ni lepšga glasit. Pa kota vise rase, Ma šel se vari, Se voglja napase, Pod kladvo hiti. Ta tanka, ta tosta Prepeva ves dan: Bolj æerna je gosta, Bolj mojster iskan. Od Cojza spodbadan je Vodnik v letih 1795 — 1797 „veliko pratiko“ izdajal, kjer je svojim rojakom raznih sestavkov o hišnih opravilih, popis krajnske dežele i. t. d. ponudil. Ako druge knjige le redkokrat v hišo kmeta zahajajo, je „pratiki“ pot do nar borniše bajte odperta. Ona k omiki ljudstva veliko pripomore. Pa je tudi treba pra-tikarju, da se narodu s čistim lahko razumljivim jezikom prikupi. Toraj se je Vodnik v svojem pisanji prav po domače vedel. Le da bi svojemu narodu vstregel, je vganjke koval, novoletne vošila skladal, in tudi gospodinjam si s kakim nasvetom prikupiti prizadeval. Njegov poglavni namen je bil, kakor sam pravi: „krajnski jezik čeden narediti“. Pa tudi on je tožil o nemarnosti marsikterili svojih rojakov, ki vsako sebi neznano, če še tako čisto slovensko besedo kot ptnjo ali novoko-vano grajajo, ako je še v svoji okolici slišali niso. O tej reči piše: „Kaderkolj krajnske bukve na dan pridejo, ima slednji kaj čez jezik „godernjati; enim je preveč po horvaško, drugim preveč po nemško in „tako naprej. Jez pravim: Mi moramo slovenske besede poiskati semtertje „po deželi zatrescne , in na to vižo skup nabirati čisto slovenšino. „Skušnja me uči, da ni lahko besede najti, ktera bi se v enim ali saj v „drugim kotu prav po slovensko ne imenovala ; če je pa kaj novič znajdenih „in starim Sloveneam neznanih reči, se znajo te po zvunajnih jezikih „imenovati, ako bi jih mi ne mogli iz slovenske korenine kerstiti“. Leto 1806 je pervo zberko svojih poezij na svitlo dal in jo „Pes m e za pokušnjo“ kerstil. Ta zberka v mali osmerki obseže na 46 straneh več pesem, ki jih je od leta 1780 zložil in nekoliko pravlic. Med njimi so „Pesem na moje rojake“, „Zadovoljni Krajnc“ in „Veršac“ tako globoko v serce naroda segle, da, ako bi tudi od vsili drugih V o d n i k o v i h del nič ne ostalo, samo ta trojica zamore njegovo ime v spominu Slovencov obderžati. Vodnikova modrica je čversta Gorenka, krepka, rudečolična liči narave. Njene pesmi so čiste in zdrave, kakor požirk iz bistre Save, ktera mu je bila „mati pevske umnosti, šola zdrave treznosti“. Na čelu sc jim pozna, da so bile spočete v čistem zraku krajnskih planin, kamor bolehni počutki in otožnost ne segajo, — pod Veršacom, kterega si je Vodnik za svojega Parnasa zvolil: Veršaca Parnasa Zgol svojiga znam, Inaciga glasa lz gosli ne dam. Tu ne najdeš nobenih votlodonečih puhlih izrazov, ne bolehnih, piškavih občutkov, ne glasov tiste strašne poezije, ktera nebo naskakva, zemljo potresa, grom in blisk v pomoč kliče, da se borna miška rodi! Tu ne najdeš jezika z besedami našarjeniga iz vsili slavenskih narečij od ledene Neve do Balkanskih gor, kteremu pa še te kerpe tako malo zadostijo, da ga je še treba v cunje jezikoslovnih pregreškov zavijati. V Vodnikovih pesmih so vse podobe iz življenja vzete, in v sladkem domačem jeziku na zlati niti poezie kot blišeči biseri vredjene. Od vsih velja to, kar mu je C oj z od znanih verstic „Leniga čaka Stergan rokav, Palca beraška. Prazen bokal.“ v pismu od 15. junia 1794 takole pisal: „Ta konc ima več vrednosti in „bode več koristil kakor sto ogovorov'; on ima več narodskega duha in „okusa v' sebi kakor sto tisuč puhlih pesem. Take verstice vekomaj „ostanejo“. Vodnikova Vila je tako rekoč posrednica med ljudsko pesmijo in med učenim pesništvom. Res je sicer, da tudi v njegovih pesmih včasih reči nalete, ki pretresa ojstre kritike obstati ne zamorejo. Pa te pomanjkljivosti se morajo z ozirom na okoljšine, v kterih je živel, in na tačasno stanje našega slovstva 'presoj evati. Grajali so Vodnika, daje v pesmih večidel skakajoče daktile rabil, kar jih enoglasne dela, — da so podobe včasih pretergane, — da se verste dobro ne vežejo. Pa treba je pomisliti, da je edini namen Vodnika bil, gorensko ljudsko pesem kolikor je mogoče posnemati. Od tod tudi izvira njegova večidel rabljena mera. Tistikrat zakladi družili jugoslavenskih narodskih pesem še niso znani bili; tudi mu je bilo treba si jezik, kterega so le rotarji in kmetje govorili, za poezijo prevstvarjati. Kako je pa on narodsko pesem cenil. je s tem skazal, da je vse nje ostanke na Gorenskem nabral, in znano „Od kralja Matjaša“, „Boj Lambergerja s Pegamam“ i. t. d. pervi iz ust naroda napisal. Že Vodnik je čutil potrebo po poti „Novic“ ljudstvu razodevati prigodbe sveta in mu naznanjati nove znajdbe i. t. d. Zato pravi v predgovoru „Ljublj. Novic“ 4. januaria 1797 : Al pameti 'majo Po svetu kaj več, Al drujga kaj znajo Ko jabuka peč? Izdajal je „Ljubljanske Novice“ od leta 1797 do leta 1800. Izhajale sa od začetka dvakrat na teden na pol poli, pozneje le enkrat na teden. Škoda, da je to lepo početje zavolj nemarnosti bravcev že po tretjem letu zaspalo. — Ko je po Europi strašna vojska divjala, je v „pesmih za brambovce“ 1809 Slovence verlo vžigal za dom in cesarja. Znana pesem „Kar smo mi brambovci“ (po nemški Kol in o vi „Seit ich cin Wehrmann bin“ zložena) je zares narodska postala. V lepo pisanem predgovoru kliče z mogočno besedo Slovence v brambo cesarstva, rekoč: „Bomo le roke „križem deržali in nemarno gledali, kako ptuji hočejo naše stare lasline „jemat, naše dežele med seboj delit, nas pod svoj strah silit? — V „takih nevarnostih se skaže, kdo je mož, kdo rajši to vaga, kar je „manj; kdo raj blago in življenje zgubi, kakor svojo čast in samosvoj— „nost. Komur je tako pri sercu, ta ne govori mehke besede, ampak iz „polnega serca mu tečejo iz ust goreče pesme, ktere junake k junaštvu „vžgejo. Peli so nekdaj naši očaki, in Turke pobijali; peli so in pod „Sisek tekli, Hasan-pašata v Savo potopit, in če je Turk do nas priderl, „so ga pognali, da so komaj nekteri razbojniki svoje pete vnesli. Pojte „tedaj, Slovenci, brambovske pesme, vnemajte se s petjem k pravimu „junaštvu, k brambi našiga svetiga cesarstva!“ Ko so Krajnci pod silo francoske vlade prišli, je bil Vodnik, kteri .je bil že poprej učenik v Ljubljanskih latinskih šolah, na visoko stopnjo poklican. Postal je vodja liceja, začetnih in rokodelnih šol. Pod Fran- 3 * cozi se je prenaredba vpeljala *), da ima v začetnih šolali nemščina nehati, in sc slovenski jezik učiti. Torej je Vodnik pisal za začetne šole slovensko „pismenost ali gramatiko“ 1811, za latinske šole pa je „Lhomondovo francosko slovnico “ prestavil. Vpeljava slovenščine v šole ga je tako vnela, da je, iz tega si novo veseliši dobo nadjaje, visoko pesem „Ilirija oživljena“ zapel, ktera se na pervi strani njegove „pismenosti“ natisnjena najde. Al zavolj te pesmi, ker so ga prevelike vdanosti do Francozov natolcevali, je iskreni pesnik verlih „brambovskih“ pozneje veliko britkost prestal. Vzeto mu je bile vodstvo in učilnica v latinskih šolah, — le kot začasnega učitelja talianskega jezika so ga terpeli. Te britke skušnje in druge žalostne okoljšine so mu zadnje leta močno grenile. Izdaja obširnega „slovarja“, s kterim se je celo svoje življenje irudil. je zaostala, ako ravno jo je že v letu 1806 v nemškem Ljubljanskem časniku naznanil. Pervo osnovo tega za vse Slavene imenitnega dela je sicer izpeljal, in ga deloma tudi popolnoma izdelal, pa doveršenje celega mu ni bilo dano. Umeri je pobitega serca 8. januarija 1819 v Ljubljani. Zbirka Vodnikovih pesem, kakor jo je on sam spisal in za natis pripravil z mnogimi poboljški in prenaredbami, je lastnina gosp. bibliotekarja Kastelica. Iz tega rokopisa se vidi, kako zvesto se je Vodnik zlatega vodila deržal: „Nonum prematur in annum“. — Rokopis slovarja pa je lastnina slavnega gosp. Metelko-ta, učitelja slovenščine na Ljubljanskem gimnaziju, kteri gaje blagodušno bivšemu slovenskemu društvu v porabo prepustil pri izdeljavi obširnega besednjaka, ktcrega dokončanje je, žalibog! zaostalo. Kako živo se je Vodnik za vse, karkoli drago domovino vtiče, popečal, se iz tega razvidi, da se je že leta 1793 v mineralogii z *) V francoskem časniku „Télégraphe officiel“, kteri je pod vred-ništvom slavnega francoskega pisatelja Charles Nodier v Ljubljani izhajal, se bere 10. oktobra 1810 sledeči razglas: „Les cours d’ étude dans les Ecoles primaires auront lieu dans la langue du pays“. Arrêté relatif it 1’ organisation de 1’ instruction publique i Juillet 1810. velikim trudom vadil. Vse bohinske gore je prelazih kamnje pobiral iti C oj zu svoje opazke naznanjal. Moćno seje tudi za rimske napise, na Krajnskem najdene! pečal; več jih je v nemškem časniku „Laibacher Wochenblatt“ naznanil in stolmačil. V tej reči se je veliko pomenkoval s slavnim razlagovav-com starih napisov, in udom celtiške družbe v Parizu, s Francozom Siauve, kteri je bil tičas na Krajnskem žitnikar francoske armade. Ljubljanski muzej tudi nekaj dopisov tega slavnega starinarja na Vodnika liranuje. Spisal je Vodnik v nemškem jeziku tudi povestnico vojvodine krajnske, okrajne teržaške in grofije goriške pod naslovom: „Geschichte des Herzogthums K rai n, des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz“. Wien im Verlage des k. k. Schulbücher-Verschleisses bei St. Anna 1809. Vodnikove pesmi so bile po njegovi smerti poleg gori imenovane zbirke od rajnkega Andreja Smoleta 1. 1840 na svitlo dane. Le škoda, da je v tem izdanju (menda pervem v sedanjem pravopisu) dokaj tiskalnih pogreškov, in da se je na Vodnikove svojeročno zapisane zboljške in popravke premalo gledalo. Njegove kosti pa počivajo na Ljubljanskem pokopališču, kjer se steber iz sivega apnjenika nad pesnikovem grobom vzdiga. Nad stebrom je vere, kterega kača ovija. Sledeči napis se bere na spominku: VALENTIN VODNIK. rojen 3. svečana 1758 v Šiški, umeri 8. prosenca 1819 v Ljubljani. IVe hčere ne sina Po meni ne bo — Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Postavili 1819, popravili 1839 prijatli. Resničin si sebi prerok bil, pesnik mili! Res: Tc pesmi pojo! in Te bojo pele na veke. Dragotin Dežman. -—-mmm Dr. FRANČIŠEK miKLOSIC* Kteri omikani Slovenec ne pozna tega slavnega imena, — imena preučenega jezikoslovca slovanskega, čigar velika učenost po vsem Slovanskem, po vsi Europi sluje, in kterega s ponosom prištevamo rojakom svojim! Urez dvombe bo toraj letošnji „koledarčik “ častitim bravcom svojim s čerticami življenja in z obrazom preslavnega tega moža jako ustregel. Miklošič Frančišek, c. k. profesor slovanščine visoke šole Dunajske in škriptor c. k. pridvorne knižnice, se je rodil 20. novembra 1813 v Radmeščaku blizo Lutomera (Luttenberg) na slovenskem Stajarskem. Izučivši se šol latinskih v Varaždinu na Horvaškem in v Mariboru na Stajarskem, se je podal v Gradec, kjer je izver-stno dognal šole modroznanske in pravoznanske. Leta 1837, potem ko so mu bili dohtarstvo modroznanstva dodelili, mu že izročijo v Gradcu nauk modroznanstva. Ker mu pa ta stolica učiteljska ni bila nič kaj po volji, se upoti leta 1838 na Dunaj, namenivši se pravdosrednik biti. Poslavljen ne dolgo potem z doh-tarstvom pravoznanstva, se je opravkov pravdosrednikovih res že pol leta djanski lotil; ali slavni naš Kopitar, prijatel njegov, se preveri kmalo, da ima mladi nadepolni mož posebno glavo in veselje do jezikoznanstva, ter ga pregovori leta 1844, da pravdarijo popusti in v pridvorno knižnico v službo stopi, v kteri je obilno pomočkov za vsako znanstvo. V tem veličanskem znanstvenem svetišču je začel bistroglavi Miklošič nemudoma učene bukve marljivo prebirati, staroslovenske rokopise pregledavati in zlasti slovanske jezike premišljevati. Neprenehoma je delal, — bral, prevdarjal in bukve pisal. Tukaj se je slava njegova počela. Ko jo bila leta 1848 slovenščina bolj od prej obveljala, je postavil nekdanji minister uka grof Stadion našega Miklošiča, čigar ime je ondaj že med naj imenitnejšimi slulo, najprej za začasnega, Jeta 1850 pa minister grof Tinin za stanovitnega učenika staroslovenščine visoke šole Dunajske, boje se, da ne bi deržava tako izverstnega sina za zmirom zgubila. Bilo mu je namreč s ponudbo lepe plače prečastno vabilo iz druge deržave došlo, da bi ondi (v Vratislavu) službo učenika slovanščine prevzel. To priča dovolj, kako je bilo ime Miklošičevo že na glasu. Al verh službe v pridvorni knižniei tudi za c. k. učenika slovanščine na Dunaji izvoljen, je slavni mož v domači deržavi ostal. Akademija cesarska Dunajska gaje 1. 1851 s tem počastila, da ga je izvolila za svojega tovarša; zbor učenikov modroznan-skih visoke šole Dunajske pa s tem, da gaje za tisto leto za dekana izbral. Jezikoznanstvo je Miklošiča od nekdaj posebno veselilo, in že davno je bil nakanil primerjajočo slovnico vsili jezikov slovanskih napisati; ali kmali se premisli, preverivši se, da je bil tako imenovani cerkveni jezik staroslovenski (kteremu on iz terdnih vzrokov „ s t a rosi o venščina“ pravi), nakteregase mora taka slovnica vpirati, ondaj še preplitvo razložen in razjasnjen. Spoznavši to, se počne naj-poprej marljivo marljivo pečati s staroslovenščino. Neprenehoma dela, stare slovenske rokopise in bukve pregledovaje in izpisovaje, kar se mn je potrebno in koristno zdelo. Na Dunaju je bral pervie imenitni ostanek staroslovenščine po imenu „Glagolita Clozianus“. Tudi Grimma in Boppa je marljivo prebiral in dolgo premišljeval izverstna dela obeli, uverivši se, kako je jezikoznancu slovanskemu sila, se s tema — po pravici reči — mojstroma jezikoznanskima seznaniti. Le po tem takem mn je bilo mogoče, staroslovenščino še bolje razlagati kot sta jo razlagala sprednika Dobro wsky in Kopitar. Dela Miklošičeva pa niso bila le na korist jezikom slovanskim, ampak vsim indogermanskim. Leta 1836 in 1842 je pregledoval potovaje po Laškem, ondotne imenitne knižnice; leta 1851 je bil v Carigradu, leta 1852 v Parizu, na Vajmarskem in drugod na N emškem, skerbno zasledovaje povsod vse, kar bi utegnilo jezikoznanstvu slovanskemu koristnega biti. Napisal je sledeče bukve: 1. Radices linguae slovenicae veteris dialecti. Lipsiae 1845. 3. .8. Joaimis Chrysostomi homilia in ramos palmarum. Paleoslo-venice (staroslovenski). Vindobonae 1845. Л. Vitae Sanctorum. Staroslovenski. Vindobonae 1847. 4. Vila S. Clementis, Episcopi Bulgarorum. Po gerilci. Vinđob. 1847. 5. Lexicon linguae slovenicae vet. dialecti. Vindob. 1850. (i. Lautlehre der altslovenischen Sprache. Wien 1850. 7. Formenlehre der altslovenischen Sprache. Wien 1840. 8. Slavische Bibliothek (s pomočjo drugih pisavcov — v slovanskem (staroslovenskem, ruskem, rusinskem, serbskem in poljskem), nemškem, latinskem in gerškem jeziku). 1. Bd. Wien 1850. !). Codex Suprasliensis. Po staroslovenski. Vindob. 1851. 10. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. I. Bd. (Vergleichende Lautlehre). Wien 1853. Po časopisih je napisal: »Ueber Bopp’s vergleichende Grammatik«. Wiener Jahrbücher Band 105. »Ueber Vostokov’s Ausgabe des Ostromir'sehen Evangeliums«. Wiener Jahrbücher Band 119. , »Ueber den reflexiven Gebrauch des Pronomens Olt «. Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften. Heft 3. 1848. »Lehre von der Conjugation im Altslovenischen«. Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften. Heft 3. 1848. Zdaj zlaga po naročilu gospoda ministra grofa Thuna „berilo slovensko za višji gimnasij“ v 4 zvezkih. Pervi je že natisnjen. Velike zaklade za slovnik ^besednjak) slovensko-nemški ima neutrudljivi professor že nabrane; Bog daj. da se loti važnega, nam toliko potrebnega dela, in doversi, česar nekdanjo slovensko društvo v Ljubljani zavolj pomanjkanja dnarnih pripomočkov doveršiti ni moglo. Toliko bolj pa je želeti, da nam Miklošič slovnik slovenski podeli, ker njegovo pravilo je: skerbno izberati besede, ktere med ljudstvom slovenskim živijo ali so živele in le pozabljene bile, in ločiti vse. kar je po nepotrebnem novoskovanega ali iz druzih narečij sloven- skemu brez potrebe vrinjenega. V pisavi je tudi Miklošič zastopnik ciste slovenščine; mešanica iz vsih narečij in slovnic slovanskih mu je gnjus olja in krivica nad častitljivim jezikom slovenskim, ki se kvari s takim početjem, ktero zadušiti nameruje živi jezik svojega ljudstva. Jezik ni igrača, da bi ga vsakdo šemil po praznih domišlijah, — jezik je božji dar ljudstvom, da se v vednostih povzdigujejo na zmiront višjo stopnjo omike v svojem lastn em j eziku. Čistiti, likati, izobraževati je treba jezik naš, ne pa šemariti ga, da ni ne slovenski, ne liorvatski, ne serbski. ne češki, ne poljski, ne ruski. To je misel vsih za svoj narod skerbnih mož — in to je tudi misel Miklošiča, čigar beseda je mnogo veljavna o pravdi jezikoslovni. Z vsimi svojimi izvirnimi in neizvirnimi spisi (popravljenimi in na svetlo dui imi rokopisi) si je Dr. Miklošič neumerljive zasluge za slovenščino, sebi pa veliko veliko slavo pridobil. Za gori imenovani slo v n ik staroslovenski gaje poslavil svetli cesar z zlato svetinjo „za umetnost in vednosti“. Poklonivši delo „Codex Suptasliensis“ svetlemu cesarju je bil obdarovan z dragocenim p er st an o m. Za primerjajočo slovnico slovanskih jezikov mu je spoznaa Dunajska akademija častno darilo od 1000 fl. 7. oktobra 1853 je dosegel naš Miklošič na vseučelišu Dunajskem naj višjo stopnjo, ki se na tem vedam in znanstvom posvečenem mestu doseči zamore: bil je izvoljen rector magnifieus za leto 1851. Miklošič, ki se je predlanjskem oženil z ljubeznjivo hčerk« varha c. k. pridvorne knjižnice gosp. dohtarja viteza Aiehenfeldskega. je mož čverstega trupla in sedaj ravno v naj lepših letih možke starosti. Da bi mnogo mnogo let v ncvtrudljivi delavnosti svoji ohranjen bil narodu našemu na slavo in korist! J. Navratil. шшшт шкдезкзАвзз&к тШ. — SLIKAR^ Novela iz življenja umetnika. Spisal Davorin Terstenjak. V poslopja „Barbarigo“ je sedel na stolu iz cedrovega lesa veliki mojster slikarstva Tieian. Pred njim na mizi je ležala paleta, pergament, barve in še mnogo slikarsko orodje. Njegova roka je skerčeno čopič deržala, s kterirn je različne certe po pergamentu brez vse osnove potegoval. Oči so bile nemirne, in iz njih je neki višji ogenj svetil; — očitno je bilo, da se je mož s kakim velikim uzorom (idealom) boril. „Duh svete umetnosti! navdahni me, in pokaži mi podobo naj bolj skesane grešnice, kteri seje, ker je veliko ljubila, velik« odpustilo.“ — Tako ga je bilo slišati večkrat govoriti, med tem ko je svoje žaropolne oči v visoke stene krasne palače vpiral, kjer so plodovi čjdovite njegove umetnosti viseli. Hipoma mu oči obstojijo pri neki sliki. „Santa Maria!“ je sedaj milo zaklical, in po licu so se mu svitle solze vlile. Zagledal je svojo krasno delo, preslavno Madonno Assunti ali „v nebohod Božje porodnice“. Kaj nek je pri pogledu te podobe njegovo dušo tak ganilo? Kaj nek je njegovo serce preletelo? Zakaj je imenoval sveto devico? Jo je menda za posvečenje in moč k takošnemu novemu delu prosil? In zares, tako je bilo! — Tieian je bil poln svete vere. Saj mora slikar od duha svoje umetnosti včs navdan biti, ako se oči njegove po višjem ognju razjasniti imajo in v njih duh prebivati ima, kteri dušo prebudi, da na platnu ali steklu, na steni ali pergamentu slike (podobe) postanejo, tako jasne, tako krasne, kakor jih je umetnik v duhu svojem spervega vidil. Le v takošnem času v sirove in mertve barve življenje pride, in gibanje in duh življenja. Treba pa je tudi k takošnem umetniškem življenju prostosti, čistosti in nravnosti, ker ni se nikdar božji duh umetnosti ošabnemu, nečistemu in dvoumnemu človeku pridružil, kteri umetnost od življenja ločuje. Kak lepo in živo popisuje pesnik delavnost umetnika, kteri svoje-posvečenje od zgor ima: „Od življenja hruma ločen Zapert v skrito tiho sobo Sim premišljeval v dnevi in v noči V žalosti in v veselji, Dokler nisim izobrazil Svetega uzora v duhu. — Ondi hitro za paleto V božjem sim prijel imenu, In podobe, pokazane Meni v zlatih, svetih urah, Z živo barvo sim napisal“. Pa Ticianovo serce je še nekaj druzega ganilo. V svojem umotvoru je vidil obraz predrage Marjete, naj lepše in naj pobožnejše med benečanskimi devicami, ktero mu je nemila smert prezgodaj pokosila. Marjeta je bila hči nekega tergovca iz Kerškega otoka, kteri se je v mladih Ticianovih letih naselil v Benetkah na „Kivi degli Schiavetti11, navadni naselbini slavenskih tergovcev, od kodar tudi nje ime izvira. Tician je tako srečen bil, ljubljen biti od Marjete. Al — štiri dni pred zaročenjem ž njim je za pomorom sklenila mlado življenje svoje. Po obrazu te zale Dalmatinke je Tician potem svojo krasno „ Madonne Assunta“ izobrazil. Izverstna ta podoba se razloči od vsih druzih enake verste na celo posebin način. Madonna ta nima unega nebeškega in milostivega značaja, kakor Rafaelova; na njej se ne sveti tista ponižnost in svetost, ktera nas na Guido Renovi „materi božji“ razveseluje, ne una nježnost in materinska priserčnost, kteri se mi na Murilovi,,madoni“ čudimo, pa vendar je tako mična in tako podbudljiva, da se oči s pobožnim otroškim upom nad njo vstavljajo, serce s svetim hrepenenjem in duša z nebeškim čutom napolnuje. Dolgo je Tician klečal pred to podobo. Potem vstane, in se sprehaja vès ginjen in zamišljen po hiši. Se enkrat pogleda na rnadono, ter se vsede, vzame čopič v roko, in ž njim krog po pergamentu risa. Ravno je večerno solnce skoz visoke okna sijalo, in podobe, ktere so na stenah visele, čarobno osvitlalo. Naj lepši pa se je svetila tukaj v kraljevskem veličanstvu v nebo vzeta madona, od angelov okrožena, milo in lepo kakor jutrejna zora, nad njo Bog oče in pod njo aposteljni. Tudi Ticiana je svit rumenega večernega solnca čarobno prešinul. „O divo sole fradre!“ je izklical, kakor nekdaj pobožni Serafik, „Kak milo ti mojo ubogo dušo umiruješ; jaz hočem vun na polje, da se tvojih zlatih zrakov napijem, tam na „Rivo degli Schiavoni“ me duh svete umetnosti upihljuje, — tam mi je dovoljeno v kraljestvo uzorov gledati.“ — Hotel je iti. Pa v tem trenutju peterka nekdo na duri. in v njegove roke hiti naj iskrenejši prijatelj njegov — Ariosto, miloglasni pesnik Orlandov. Tician sperva ostermi, ali hitro se zave in s prijaznim glasom prijatelja sprejme. „Bodi mi pozdravljen, Ariosto! všeč mi prideš; danes mi moraš celo noč pesmariti. Ariosto! jaz potrebujem podobe skesane grešnice Majdalene; glej, tukej sveto pismo, beri pri svetem evangeljistu v sedmem poglavju božjo povest, — Ariosto! pa hitro!“ Ariosto svojega prijatla stermé pogleduje in ne razume te prošnje. „Kaj nek kasnuješ, Ariosto? nočeš zapeti pesmi žalosti, nočeš se dotakniti černila in peresa? Ariosto! ti nisi ljub moj prijatel, ti si neusmiljen, ti si — protivnik umetnosti moje.“ Ariosto se, brez besedice govoriti, vsede in začenja neke verstice pisati. „Hvala ti, dragi moj, Ariosto! tako je pravo!“ — jame Tician radosti poln govoriti, „v malo dneh je moja Majdalena izdelana, ki ima krona hiti umetnosti moje. Ariosto tiho in mirno piše; Tician pa si mu na sproti vsede in risa. Še le o polnoči je Ariosto nem svojega prijatelja zapustil. Tretji dan mu Tician njegovo podobo pošlje, h kteri je sledeče pismo priložil. „Preljubi! Dokler si Ti pesem o skesani grešnici zlagal, sim jaz Tebe inalai. Vzemi to delo v spominek od Svojega brata Ticiana, Ti pa mi pošli Svojo pesem. Vès Tvoj Tician“. Ariosto je Ticianu takole odgovoril: „Brate! V tistem položaji duha, v kterem sim jaz tadaj bil, mi ni bilo mogoče, pesmi od spokorjene Majdalene zložiti; pa zapel sim od mojstra Ti ci an a“. — In sedaj so sledile tiste prekrasne stance, ktere v 33. spevu „Orlanda Furiosa“ najdemo, in ktere tak živo Ticiana in njegovo umetnost hvalijo. „Preserčni prijate!“ je rekel Tician, pesem prebravši — „vendar odpusti mi“ — se je hitro popravil — „jaz sim te hotel siliti po svojem zmislu prepevati; idea se ne da posiliti.“ Bilo je v petik ob devetih, ko so zvonovi britko smert Zveličarja iz bližnjega cerkvenega stolpa milo oznanovali. „Hvala vam, milo doneči glasi!“ — reče Tician — „sedaj hočem berž v cerkev samostana svetega „Giorgio maggiore“ iti; ondi najdem danes naj bolj skesana obličja za podobo mojo.“ Reče in gré. Stopil jc Tician v kotič ne daleč od spovednice, in pazljivo pregleduje tukaj skesane spokornice. „Ne pride noben prav skesan obraz“ — je za malo časa izustil, čakanja že nejevoljin — „saj vém vendar, da pater Domeniko naj terd-nejša serca ganiti zamore; saj sim se vendar večkrat sam jokal kakor malo dete, kadar je olje svete pokore izlival na moje ranjeno serce.“ Bilo je že poldne. „Zahman išem tukaj, kar najti hočem“ — govori sam pri sebi — „jaz hočem tje na „Rivo degli Schiavoni“ iti; morebiti bom tam bolj srečen“. Reče in gré. Ko se je tukaj enmalo časa sprehajal, in na modro Adrio pogledavah glej! na enkrat na morski obali dalmatinsko ribarico zale in čverste postave zagleda, kteri ste na milem obličji velika žalost in dušna grenkost plavale. „Deklica!“ — je rekel Tician — „pojdi z menoj in daj se mi malati; jaz ti hočem koš rib dati, kterih ima vsaka zlat v ustili.“ Plaha ga uboga in ž njim gré slovenska deklica. Po njenem žalostnem obličji je on prekrasno pokornice Majdaleno izobrazil, ktero ves svet občuduje, in kteri enake ni noben umetnik dosihmal vstvaril. Veliki pesnik Slavenov, neumerljivi Jan Kollar, je tri umotvore Ti ci ano ve takole presodil: Madonna Assunti je ogromen epos, smert Petra mučenika je Shakespearova tragedia, in Majdalena je slovenska lirička pesem. In zares je Ticianova Majdalena junakinja pa spoterto močjo, orjakinja z notranjo serce tresečo bolestjo, — je žena na telesu scer ne izredna in neobična, pa na duši kraljica, — z eno besedo, je prava Slovenkinja“. Ticianovo poslednje delojebilo „Marie oznan o van j e “, ktero je on 90 letni starček izmalal. Na tej sliki se že vidi, da mu je roka že trepetala in da je oko njegovo že mcdlelo. Ko je Tician to podobo na ogled postavil, ni nihčer več mislil, daje to Ticianovo delo,— gledavci so po slikarju vprašavali. Starček, to zvedši, je razjezen k sliki hitel in z velikimi čerkami včs nejevolji» pod njo zapisal: „Titianus fecit, fecit!“ Vsi ti trije Ticianovi umotvori se najdejo v Benedkah, in sicer Madonna Assunta v akademii umetnosti, Majdalena v poslopju Barbarigo in San Pietro v cerkvi sv. Ivana in Pavla. Tician je doživel visoko starost od 99 let. Umeri je leta 1575 za pomorom. Njegove kosti počivajo pod žertvenikom v cerkvi svete Marie di Frari v Benetkah. Prosti kamen, kteri gomilo pokriva, je takole napisan : Qui giace il gran Tiziano de Vercelli, Emulator de’ Zelisi e degli Apelli. Poleg tega kamna je soha iz marmeljna, predstavljajoča obraz sv. Jeronima. Tician je za ti obraz svoje obličje posodil. In zares je to mnogoznačen obraz. Tako je Tician SI o venu Jeronimu to povernul, kar ste njemu dve Slovenki Dalmatinki dobrega storile, ker ste mu obličji svoj« podelile za veličastno „Madonno Assunta“ in serce tresečo „Majda 1 e n o “. ------------- Poslednje pismo rajnega vladika Čcrnogorskega petba patrovi ca. шт$®т ik Prevodil J e risa. 19./31. oktobra 1851 je na Cetinju po dolgi bolezni oči zatisnili slavni vladika Cernogorski Peter Petrovič, se le 38 let star. Z njim je dežela junaških Černogorcov zgubila pervega kneza, ki je bil pesnik, in poslednjega, ki je bil vladika (knezo-škof). Zanimivo bo bravcom našim poslednje njegovo pismo, ki ga je gospodu dr. Frankel-u, verlemu prevoditelju serbskihnarodnih pesem, na Dunaj poslal, o kterem omenjeni doktor takole piše: „Ko sim pred leti začeto prestavo serbskih junaških, ženskih, beraških in mertvaških pesem in prislovic izdal,*) stala je tuja velikrasna. *) Gusle. Serbische Nationallieder. Mit einer literarisch-historischen Einleitung von Ludwig August Frankl. Wien 1851. podoba Černogorskega kneza, vladika in pesnika, vnovič živo mi pred’ očmi.“ „Pošljem mu en iztis s pismom na Cetinje, v kterem sim mu blez» rekel, kako da mi ni ne pravice ne namena s tim približevati se duhovnemu vladiku Černogore; vendar pa bi mi znalo biti dovoljeno, pesnika pozdraviti, ki je na svojem skalogradu bandero človečnosti s krepko roko razvil.“ — „Čez malo tednov dobim odgovor.“ „Pismo ima na levi strani v četertinki ime P. P. N., nad kterim je krona iz bagra in zlata s križem. Pisano je z modrilom (modro tinto), zapečateno s pečatom Černogorskim, in se v prestavi tako-le glasi:“ „Prečastiti gospod!“ „Zahvaljujem se Vam, da ste se me spomnili, poslavši mi s svojim „pismom od 21. augusta svojo prestavo serbskih narodnih pesem „Gusle“ „imenovano, s kterimi se smemo v resnici ponašati. “ „Naše narodne pesme so junaška zgodovina, narodni epos; v njih „zna človek viditi, kakošen je narod, ki jih poje. Jez sim prijatel poezie, „dosto mi je mar bilo za njo. Ah čudokrasna poezia! Tajna, skrivnosti „polna iskra! Jez nisim nikoli mogel razločiti: ali je iskra neumerjočega „ognja, ali je mogočna domišlija, dete našega tesnega ohlipja. Meni se „dozdeva ko viharna povzvišenka od zemeljske lece (prižnice). Kadar se „pa človek povzdvigne nad sebe samega, tedaj vidi človeško malehnost, „in ako je pesnik, zna reči, da je darovatelj na svetišču vesoljnega sveta. „Pesnik je klic smertnika od našega burnega brega; pesnik jeglas vpijočega „v puščavi; on sanja od neumerjočnosti, jo kliče in hrepeni po njej — vidi „veliki list odpert v knigi svetovne skrivnosti; v njej bere velika čuda „stvarnika, ona so mu naj slajšo pitje, on se vpaja ž njim; z domišlijo „svojo vodi iz blatne zemlje kali nebeškega življenja; on preobražagnjilobo „v božanstvo, — njegov dih se prostira po oblocih zemske tverdine.“ „Jez živim za granico omikanega sveta; na mojem ozkem obzoiju „se razbijajo neprenehoma tiranski gromovi; toraj je moja deželica „ogerjena z meglo divjosti. Za zdravomislečega moža ni na svetu ne „dolzega časa, ne radosti, ker vse človeške sladine sos strupom napravljene. Temu nasproti pa ga navdajajo vse žalosti z nekakim zadovoljstvom, „rekel bim: človeku je enako milo jokati se, kakor peti, kadar ga obide „tužnost. “ „Tako razumevam jez našo pesem.11 „Svet je Božji; toraj vidimo v slednem kotu sveta dela njegovega „velikega Mojstra. Marljivost in umetnost mravlje in bčele, združene „rajde žerjavov gledam raji, kakor vse parade europejskili oblastnikov.11 „Z Bogom, gospod Krankl! Ohranite me v svojem spominu!“ Na Cetinju 13. oktobra 1851. Vladika Cernogorski, P. P. Njegoš. ---— slavenski »postelj. (Po sila starem, morebiti še za Svatopluka zloženem življenjopisji.) (Vzelo ii 1. E. Schmaler1! ,,Slavisclie Jahrbücher“.) Sveti Metod se je rodil od imenitnih slavenskih starišev, ki so v Solunu, glavnem mestu Tesalije, domovali. Veljavnost očeta, in mnogotere zasluge, s kterimi si je od Gerkov spoštovanje zadobil, nagnejo cesarja, ki je mnogo od Metoda slišal, da mu je slavensko knežtvo izročil. Ali Metod se je kneževati kmalo naveličal; on se odpove tej časti, in gré v samostan na goro Olimp ter postane menih. Pa le kratek čas je gori ostal, — cesar mu da povelje, daje šel so svojim mlajšim bratom Konstantinom (pozneje Ciril imenovanim), ki je bil poslan Kazare spreobračat, ker je bil, čeravno manj učen, pobožnejši od svojega brata, in častitljivši. Ko se je bil od tam povernul, hotla sta ga cesar in patriarh za veliki trud naplačati, ter ga nagovarjata, da bi škof bil, 4 ali ker te časti ni hotel, primorala sta ga proti volji, da je igomanstvo v bogatem Polihonskem samostanu prevzel. Leto 863 so prišli poslanci od slovenskih knezov Rastislava in njegovega sinovca Svatopluka k cesarju Mihelu prosit, da bi jim poslal kerščanskih učiteljev, ki bi slavenski jezik govorili, zakaj veliko pridigarjev iz Nemškega, Laškega in Gerškega bi se bilo pri njih znašlo, ki bi se med seboj prepirali, in jim kerščansko vero razno razkladali, oni bi torej, ko prosti ljudje, radi znali, kaj da je pravi kerščanski uk. Cesar pokliče na to Konstantina, ker je učen bil; in ko rojen Solunjan dobro slavenski jezik govoril, k sebi, ter mu ukaže, da naj gré so svojim bratom Metodom na Moravsko ljudi spreobračat. — 'Padaj pomnoži Konstantin gerško abecedo, izdelavši nove čerke za Slavenom vlastne glasove, ter jo naredi pripravno za pisanje slavenskega jezika. Na Moravskem sta prestavila ta dva brata evangelije, apostolsko djanje in sveto mašo, in sta oznanovala tri leta ljudem kerščansko vero; pri tem sta posebno na to gledala, da bi veliko učencev okoli sebe zbrala, kteri bi za njima od nju začeto delo izverševali. Ali tisti tuji oznanovavci kerščanske vere, ki so po prihodu tih dveh bratov deželo zapustili, tožili so ju pri papežu v Rimu, da hočeta panonsko deželo izpod papeža pod carigradskega patriarha spraviti; pa še več druzih reči so ju obdolževali. Vsled tega pokliče papež ta dva apostolska brata v Rim, da bi se pred njim odgovorila. Tadaj zaklinja Konstantin brata Metoda, ker je svojo smert predčutil, da naj nikakor od začetega apostolskega dela iz ljubezni do zamostanskega življenja ne odstane, ker si bo tudi s tim pri Bogu veliko zasluženje storil. Zivljenjepisec svetega Konstantina pripoveduje, dajeta grede z bratom Metodom v Rim, v Benetkah hudo besedvanje z duhovni imel, kteri so z obzirom na Pilatov nadpis nad glavo Zveličarjevo na križu terdili, da zvunaj latinskega, gerškega in hebrejskega jezika noben drugi ni vreden, da bise v-anj sveto pismo prestavilo. Ali on jim izkaže napačnost tega terjenja iz svetega pisma, in jih zaverne tudi na Armence, Iberce, Egipčane, Etijopce in druge narode, ki so se za svete reči svojega jezika posluževali. Ko sta se brata bližala Rimu, pride jima papež Hadrian z vso duhovščino in ljudstvom naproti. Troje veselje je imel nad njima; pervo^ ker sta ona kosti svetega Klemena, ki je na krimskem polotoku smert mučenika storil, saboj prinesla; drugo, ker sta ona, akoravno sta bila po rojstvu carigradskemu patriarhu podložnost dolžna, pa ker sta vero v deželi pod papeža spodajoči učila, papežu pokorščino skazala in v Rim pred njegovo sodbo prišla; tretje, ker je dva tako zazlužena moža pred seboj imel. Papež je pregledal natanko nju nauk, in ko je našel, da se z nauki katoliške cerkve popolnoma vjema, blagoslovi ju, bere sveto mašo, pred-se slavenske bukve razgernuvši, zaverže Slavenom sovražno ter— jenje benečanskih duhovnov, ktere je trojezičnike ali Pilatovce imenoval. Kmalu po tem, leta 869 umre sv. Konstantin, ki je bil v samostan stopil in se z meniškim imenom Kiril imenoval. Njegovo truplo je bilo slovesno poleg sv. Klemena položeno. Po pokopu je ukazal papež jednemu škofu, ki je tudi Pilatovec bil, da naj sv. Moto da za škofa, njegove tovarše pa nekaj za duhovne, nekaj za lektorje posveti. Tačas se zgodi, da Ko cel, panonski knez, po poslancih papeža za sv. Metoda vprosi. Ko se je Metod v Panonijo odpravljal, dal mu je papež pismo do Rastislava in Asih Moravanov, vkterem je slavenskega aposteljna za pravega spoznal, njega apostolsko delo blagoslovil, in troježične zopernike preklel. Vender je Metodu ukazal, da naj pri slavenski maši list in evangeli naj pred po latinski, potlej še le po slovenski bere, da se izpolnijo besede sv. pisma: „Vsi jeziki hvalijo Gospoda!“ Pozneje poslal je Kocel Metoda v družbi dvajset imenitnih mož k papežu, da bi tega aposteljna Slavenov za metropolita Panonije postavil, kar se je tudi zgodilo. Ko je bil Rastislav ob prestol djan, leta 870, pokliče Karl-fflan Metoda k sebi, da bi se odgovoril duhovščini, ki je Slavenu 4 * zamerila, daje v pokrajinah, pod-njo spadajočih, vero učil. Metod je odgovoril: „Jaz učim v pokrajinah pod sv. Petra spadajočih, varujte se tedaj, ki se v tuje vrivate, in hočete, bi djal, železno goro s koščenim čelom razbiti, da si ne raztolčete svojih glav“. Ko so mu, hudujoči se zavolj tih besed žugali, odgovoril jim je: „Zgodi se mi karkoli hoče, jaz tako nisim bolji od onih, ki so za vero muke terpeli. fn tukaj je moja dolžnost resnico povedati; vi pa storite, kar je vaša dolžnost.“ Tu je zaklical Karlman svojej duhovščini: „Ne nadlegujte mi mojega Metoda, zakaj on je vroč, kakor bi bil pri razbeljeni peči stal“. Na to je odgovoril Metod: „Tako je res, gospod! Enkrat so srečali ludje modrega moža, ki je pot od njega kapljal, ter so ga vprašali, zakaj se je tako razpotil?— Z neotesanci sim se prepiral, odgovoril je“. Zavolj tih besed skregavši se duhovščina z Metodom, zapustila ga je. — Metod je bil pa ko jetnik v Svaben poslan, in tamkaj tri leta v ječi deržan, dokler ni papež tega zvedil, in čez Nemce do ondaj interdikt izrekel, dokler niso Metoda izpustili. Na to se je podal Metod v Rim, ker je nemška duhovščina Ko cel n u prepovedala, da bi Metoda sprejel. Ker je pa ravno takrat S v a t o p 1 u k nemškemu cesarju Lu deviku odpovedal pokorščino, in izgnal nemške duhovne, ki narodu niso bili nagnjeni, in so na izdajo mislili, torej je imenovani knez papeža zaprosil, da bi mu poslal sv. Metoda, ker so očetje Moravanov sveto vero od tega apo-steljna sprejeli. Od teh mal je ostal sv. Metod do svoje smerti pri Moravanih. Z neizrečeno gorečnostjo delal je za razširjenje svete vere, med čimur je Svatopluk svojo oblast brez greha na vse strani čez Slavene razprostiral, kakor verhni vladar samostojnih slavenskih knezov, in premagavec okolnih sovražnikov. Samo jeden knez od Visle, ki je zanašaje se na svojo moč, kristjane zasmehoval, in na boj izklicaval, ker se vkljub Metodovemu opominjanju ni kerstitidal; bil je po kratkem, pa hudem boji premagan in vjet. — Še enkrat je napadla nemška duhovščina Metoda, ter je od moravskega poglavarstva tirjala, da bi se Metod iz dežele djal, pa je bila od papeža osramočena, ki ga je pra-vovernika in svojega brata imenoval. Ta duhovščina mu je žugala tudi z jezo cesarjevo, pa ko je Metod pred cesarja prišel, neizrečeno se je ta razveselil, vprosil ga za blagoslov, in obderžal pri sebi jednega slavcnskega duhovna, ker se mu je slavenska služba božja priljubila. Osvobodivši se Metod vsih sovražtev in napadov, prijel seje prestave celega svetega pisma in cerkvenih bukev iz gerškega na slavensko. To delo je skoncal v pol leta, privzevši si dva duhovna za hitropisca. Ko je Metod zbolel, prosili so ga njegovi učenci, da bi povedal, kterega misli vrednega biti mu nasledik. To je tudi storil: pokazal je na Gorazda Moravana. Ko je prišla nedelja, in se je bil glas raznesel, da je Metod bolan, prihitel je knez Svatopluk s svojimi dvorniki in stražniki in neštevilna množica ljudi k božji službi, ktero je Metod imel. Sveti apostel je zadnjikrat pred zborom govoril, in po svoji navadi resno opominjal. Bile so to njegove poslednje besede, zakaj tri dni zatem je umeri 9. aprila 885, potem ko se je bil dal ostriči. Po opravilu obredov po gerški, latinski in slavenski šegi shranili so se njegovi zemski ostanki med glasnim jokanjem zbrane množice v stolnej cerkvi. Podgorski. • • \ --e#-- — J£a.sit‘itfr. Betlehemska okolica. f Planjava. Od deleč se vidi nebeška svetloba. ) jDružba pastirjev: Kaj sveti se tam na planjavi? Zdaj solnca nebeškega luč ne gori, In luno, čestito kraljico noči, So skrili oblaci v višavi. Eden iz družbe: Od roda do roda je velik Jehova, Dobrotna in mila je roka njegova, Ker nam iz nebeške višave Pokazal je znamenje sprave. Vsa družba : To luč ni zore, ni plamen danice, Pogled omaguje, pokrimo si lice! Vrtižba angelov ([deleč) : Adomovi sini v verigah so spali, Bil zemljo je Bog zavolj greha proklel, Al dnevi rešenja so zdaj zasijali! Eden iz družbe angelov : Kar duh se napuha bil v prahu je vnel, Kar volja mu stvarnika bila je čert, Zdihaval sužen je let tisuč in tisuč; Zdaj zora je počila, v sponah je smert! Zato naj vesele se pesmi glase, In zore pozdravijo novo naj luč! Duhovi človeku le sreče žele ! Vsa družba angelov : Zato naj vesele se pesmi glasé In zore pozdravijo novo naj Inč, Duhovi človeku le sreče žele ! Eden is družbe pastirjev: Boječe posluša uho. Kar slišalo nikdar še ni ; Ta pesem se z neha glasi, Povraća se zopet v nebo ! Vsa družba pastirjev: To pesem mladenča, to glas ni device; Jehova je blizo, pokrimo si lice! Angeli blizo. Eden is njih družbe ; Pošteni čuvaji cede in paše ! Trepetu in strahu dajte slovo! Mesia usmilil se reve je naše, Dan sužnje je sile šel za goro. On. ki je obljubljen na zemlji in v raji, Nocoj se rodil je v pastirski staji, On bo Izraelovo odkupil kri. Do Betlehema hitite, Ga v jaslih iščite, Tam dete pokojno leži! Družba angelov se v srak dviguje: Naj čast bo Gospodu v višavah! In mir ti, Adamova kri! Je deva Mesia rodila. Peklenska pa kača zgubila Pravice do sužnjih ljudi, Mir ti, Adamova kri ! Eden is družbe pastirjev: Kdo nam bo čudne rajzasnil besede? Vsa družba : Gospodovi posel djal nam čuvajem je čede, Da v lilevu je rojen tam v Betlehemu, Le jaderno bratje, le jaderno k njemu! Betlehemski hlev. Družba pastirjev : O dete, v pokoj vsi zemlji rojeno! 0 hvaljeno bodi, bodi češčeno ! Eden is družbe : Že Mozej, izvoljeni vojvoda Juda, Je viditi želel tvoj svitli obraz, Peljali k očakom so dnevi ga truda, Odločen njemu ni blagi bil čas. I sa družba ; Pastirjem naj pervim si milosti svoje Pokazal svečavo, rojeno z nebes, Dodelil da lice ti vidimo tvoje; Pred tabo smo v prahu V ljubezni in strahu! Kar koli je v gori zeleni dreves, Kar koli po drevji pomladnjem peres, In kar po livadi cveteči je trave , Kar v jasni je noči nebeške svečave: Ah toliko mi bi jezikov imeli, In vender nikoli tvoje bi slave Po vrednosti dolžni ne peli! Nocoj pa si k sebi poklical nas sam, Nam pervim pokazal obličje si milo , Oznanil svobodo Juda si sam; Zato pred tabo smo v prahu V ljubezni in strahu! Hlev obda nebeška svitloba. Pesem angelev se čuj e iz zraka: Naj čast bo Gospodu v višavah, In mir ti. Adamova kri! Je deva Mesia rodila; Peklenska pa kača zgubila Pravico do suznih ljudi, Mir ti, Adamova kri! Levstik. —=fr=3=— MÂcot'n strelci. Po nemški poslovenil dr. Fr. Preš eri n. *) Kaj tamkaj iz gojzda se v soncu bliši? Sum bližej bije na všesa. Sem doli se v verstah tamnih dervi. Pojejo rogovi, trobenta buči, Da duša v persih se stresa. Ce praša Černe junake kdó: Liceva strelci silni, prederzni so to! Natisnjena le v „Illyr. Blatt“ 1830. „Koledarček“ jo natisne, da se tudi ta biser slavnega našega pesnika ohrani slovstvu slovenskemu. ss Kdo vidi se tamni po lmsti điijoč, Kdo jaha po gori, po griči? Potuhnjeni pazijo celo noč, Strele uka, in puša za pušo poč’, Francozki padajo briči. In Černe strelce če praša kdó? Licova strelci silni, prederzni so tó! Kjer grojzdje se zori, kjer Rajna šumi, Se vstavi trinog za vodami , In rečen bit’ misli, ko grom prileti. Se veržejo v vodo, in plavajo ti Bo njega z mnogim’ rokami. Ce praša Černe plavovce kdó: Licova strelci silni, prederzni so tó! Kaj tamkaj v dolini razlega se boj, Kaj mečev rožlanje pomeni? Nevsmiljeni konjiki bijejo boj; Uneta je prostosti iskra, in koj Se vžiga v kervavem plemeni. Će praša Černe konjike kdó : Licova strelci silni, prederzni so tó! Kdo zdiha tam, jemlje od solnca slovo, Med trupli sovražnikov vmira? Spreminja smert lica, zapera okó, Junaško serce ne trepeče pred njó; Saj prostost iz smerti izvira ! Ce praša Černe merliče kdó : Licova strelci silni, prederzni so tó! To nemških je strelcov trop strašan, Rateine zatret in tirane, Kdor ljubi nas, ta naj ne hod’ obžalvan, Dežela je prosta, napočil je dan, Rešile so smertne jo rane. Zato naj od vnuka do vnuka slovi: Xicova taki strelci prederzni so bli. —— 11 It’s liti jeset’o. Stoji, stoji tam Bleski grad, Stoje, planine spred in zad, Pod gradom jezero se kaže, Vasi in griči so mu straže. Otočič s cerkvico na skal’ Se dviga iz jezerskih tal ; Kak jasno zvon tam naterkuje, Marije slavo oznanuje ! 0 krajnska zemlja, krasna si! Tvoj čudapolni dom slovi; Pa Bled z okolico prevaga, Karkoli v sebi hraniš blaga. Veselih gledam tù kardel Iz mnozih krajev in dežel; Pred hrupom serce les pribegne, Ko tiča, ki se zimi vtegne. Na jezeru so brazde tri, Ko srebro svit od tod bliši; Trije labudje se igrajo, Tri mične ladjice veslajo. Je perva ladja romarska, Iz nje glasi se pesmica: „Cesena bod nebes kraljica, „V pomoč te kličemo, devica!“ Nad drugo šotor je razpet, Pod njim dekličev, fantov cvet; Veselica se krog razlega, Odmevajo ji skale brega. Na tretji ljubav je vesldr, Not ljuba dva — golobčkov par; Po samem teče ladja gladko , Valovi krog šeptajo sladko. Če zjutraj bode zvon zapel, Bom ladjal k cerkvici vesel; Da srečno steče dan, je treba Pomoči božje nam iz neba! Ce pevcov glas, kozarcev klenk Zaslišal bom in strunic brenk, Naj vince me in pesem giblje, Naj ladja me s tovarši ziblje! Če serca rana se zbudi, Če v družbi mi ostati ni, Bo ribica mi naznanila, Kje ljubica se je vozila. O jezero! me zdravit znaš, Bolezni moje lek imaš : So kaplje biseri postale, Kjer nje oči so lesketale. Dragotin Dežman, Hnj It'iiSfi *lnfti. Kaj prinesla je nevesta Marku., Kaj prinesla njemu je za doto , Da ponaša ž njo se v vsi okrajni? Al prinesla mu je zlato krono, Zlato krono, zlati pas rumeni, Benečanskih svitlili rumenjakov, Dragih kamnjev in koral bleščečih. Na perisca biserov leskečih ? Al prinesla mu je bele svile, Bele svile, mehkega baržuna? — Ni prinesla njemu krone zlate, Krone zlate, ne rumenih pasov, Benečanskih svitlili rumenjakov, Na perišča biserov leskečih, Ni prinesla njemu bele svile, Bele svile, mehkega baržuna ; Al prinesla mu je lepšo doto, Lepšo, vse bolj dragoceno doto: Dve nebeški zvezdi — mile oči, Svitlo zarjo — prcnedolžno lice Tiho luno — sladki mir domači, Žarko solnce — vernovdano serce. Cegnar. * Belile in lica. Dekle zajemalo v vedro vode, D vedro kovano vodice hladne; Pogleda se v vodo, si vidi obraz, Začudi se svojemu licu tačas: „Lepote, ki jo na obrazu imam, Za tri gradove bele ne dam“. Po veji skakljal je tiček vesel, Pa deklici mladi tako je odpel: „Al kadar bo eden pravi prišel, Vso tvojo lepoto zastojn bo imel“! „Kar tiček si rekel, to gerda je laž; Al vjet’ te ne morem, ker perje imaš.“ „Ko moje peruti imela bi ti, Se dans bi zletela čez hribe, doli; In kjer bi se tebi po všeči dobil. Če prav siromak in bos bi bil, Pod tremi gradovi koj streho mu daš, Katere na svojem obrazu imaš.“ To rekel je tiček in zletel je z vej, Zmed vej pod nebo, pod nebom naprej ; Dekle za njim gleda in pravi tako: „In kaj, ko vender vse res bi bilo ? . Tič leta nad nami, on vidi ljudi, Vé dobro, kako se po svetu godi“. Levstik. —-mmm-— ikHq s ?/?' 3/Л