Vpišite se	TX	T yx	UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst,
		Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
v komunistično	1 JP n I B W	DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2
		Telefon 24-36
partijo !		NAROČNINA: Letina 1000 lir, polletna 550
	glasilo KPI za slovensko narodno manjšino	lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
		
Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 13 (743)	TRST - 31. oktobra 1969	Posamezr a številka 40 lir	pZcŽ Z,
Vstop v komunistično partijo bo najdostojnejša proslava 7. novembra
Vsako leto ob tem datumu naša partija povabi svoje člane, naj obnovijo svoj pristop ter obvezo, da se kot protagonisti udeležijo pobud za to, da se stvari spremene tudi v Italiji, za ustvaritev nove družbe tudi v državi t.j. za ustvaritev socialistične družbe.
V te-h dneh so ‘tovariši v sekcijah razpravljali o pomenu sedanjih bojev in o krizi strank leve sredine. Razpravljali so tudi o stvarnosti svojih sekcij. Razpravljali so tudi o spremembah sestava prebivalstva v sekcijah, o u-smeritvi prebivalcev, o rezultatih dejavnosti partije. Določali so ak-cijske naloge, ki jih bodo izvršili, da bodo odpravili nekatere šibkosti in organizacijske pomanjkljivosti partije. Ugotovljeno je tudi bilo, da zlasti mladina pozitivno odgovarja na pozive partije, da so polnoštevilno udeležuje manifestacij in drugih iniciativ partije. Ugotovljeno je tudi bilo, da je kljub tem pozitivnim dejstvom se vedno premalo mladine v vrstah naših organizacij. Podčrtano je i o, da se je doslej preveč zanemarjala politična akcija na-pram mladim generacijam.
Po teh ugotovitvah so tovariši pristopili k delu in v nekaterih
rezultate "s ? •ldoseg£ konkretne
S5“S' mladincev ?***«*
vK£k“kSLf°stav do povabhi ncev’ katere bo-skusije, ki’j0 Lf Udeležij° di-
nf™ Pd0m®nu iloh PTovaris?i me-vnuZ 6 bo deset mladincev razml0 V. partij°- v Trebčah so tazmere drugačne. Stiki med čla m partije in mladino so ugodit Mladina se aktivno udeležuj ta v športu in v prosili, ^udi ^
pnrtijo Podobne pobude so^v'nal
vTru^'vfser^' '	<»
Tovariši priznavajo, da je v zad-njih letih prišlo do določenega političnega premika tudi med mladino. Ugotavljajo, da se tudi mlada pokolenja bolje zavedajo vlode komunistične partije. Ugotavljajo tudi, da je potrebno izboljšati povezavo z mladino ter delati za to, da bo mladina v večjem številu vstopila v partijo. Jasno je, da če se bodo 'tovariši povsod bolje zavedali vsega tega, bo v partijo vstopilo več sto mladincev in mladink. In če se bo to zgodilo, potem smo lahko gotovi, da bo kampanja za včlanjevanje^ ki se je že začela, zares uspešna! Privedla bo do pomladitve naših vrst.
Prihodnji teden bo poteklo 52 let od velike oktobrske revolucije. Proslavimo to zgodovinsko obletnico s tem, da obnovimo članske izkaznice.
Vabimo tovariše, naj se v teh dneh zglasijo na svojih sekcijah
ali pri tovariših, ki vodijo sekcije, zato da dvignejo izkaznico za leto 1970. Sekcijske odbore pa vabimo, naj organizirajo svoje delo tako, da bodo vsi člani proslavili 7. november s tem, da bodo obnovili svojo člansko izkaznico. Vse pa vabimo, naj proslavijo stoletnico rojstva Lenina s tem, da pripeljejo v partijo nove člane.
LINO CREVATIN
Danes prispe v Trst delegat vietnamske osvobodilne fronte tovariš Nguyen Ihan Gong.
Ob 17,30 uri bo sprejem v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19, ob 19. uri pa bo srečanje z mladino v Ljudskem domu v Križu.
Preteklo nedeljo je bila v Trstu manifestacija solidarnosti z vietnamskimi partizani. Predvideno je bilo, da se bosta manifestacije udeležila tudi predstavnika vietnamske osvobodilne fronte. Italijanske oblasti so zavlačevale izdajo vstopnega vizama. Podelile so ga šele tedaj, ko je bilo prepozno, da bi tovariša utegnila priti pravočasno v Trst. Viist je zelo razburila udeležence nedeljske manifestacije. Kljub temu pa se je manifestacija vršila v eni izmed največjih mestnih dvoran. Na njej so govorili voditelji Zveze mladih komunistov, med katerimi j? bil tudi tovariš Stojan Spetič, ki je govoril v slovenščini. Na manifestaciji je govoril tudi tajnik tržaš e federacije KPI tovariš Cuffaro. V nedeljo popoldne je bila solidarnostna manifestacija tudi v Ljudske i domu v Križu. Nastopil tudi pevski zbor Vesna. (Na sliki: udeležen:: manifestacije v kinu Ritz v Trstu)
UOOOOOOOOuOuOOOOOOOOOOOOOuOOOGOr.OOOOOOOOOOOOOl K >0000000001 »OOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Spričo razširjenega razrednega spopada
Delavski boji in plenum CK KPI
Sindikalni boji, ki pretresajo Italijo, preraščajo, po splošnem mnenju vseh, ki sledijo političnemu dogajanju, v nekaj kakovostno novega. In to «novo» istraši del javnega mnenja, ki je manj ne pripravljeno in predvsem družbeno - gospodarske vodilne kroge, Drugače sicer ne bi moglo biti, v kolikor je prav množična prepričanost, da je ta «sindikalna jesen» odločilna etapa v zgodovini delavskega razreda v Italiji, gonilna sila družbenih spopadov, ki smo jim priča.
Delavski razred ne nastopa samo sindikalno, temveč stalno povezuje svoje gospodarske zahteve z drugimi, ki so demokratičnega oz^ma dmžbenega značaja._______________
Neki tovariš je v razgovoru m ednikom neke milanske revije pravilno dejal, da bo delavstvo izšlo iz tega sindikalnega boja močnejše kot tedaj, ko ga je začelo, ker si bo medtem ustvarilo mrežo razčlenjenih demokratičnih in predstavniških organov, ki bodo sposobni v vsakem naslednjem trenutku spet začeti spopad in ga voditi do končne zmage. Dejansko so si delavci s tovarniškimi odbori, ki so pokončali sindikalno razklanost v delavnicah, z izvolitvijo «delegatov v obratih» uredili «vojsko», ki ni več izraz trenutne potrebe po izbojeva-nju nove kolektivne delovne pogodbe, temveč utrditev oblastnih pozicij delavstva na svojih delovnih mestih, v sami strukturi kapitalistične družbene ureditve. Ta «vojska» ,si je poleg notranjega reda zagotovila tudi uspešno strategijo — razčlenjeno obliko stavk, prekinitev dela, ki ustreza osnovnemu namenu oškodovati razrednega nasprotnika v čimvečji meri, pri tem pa žrtvovati najmanj iz svojega. Jasno je namreč, da se veliko industrijsko podjetje ustavi, če prekine delo sto delavcev na tekočem traku.
pa mora čakati, da tekoči trak spet steče...
V novo delavsko sindikalno strategijo spada brez dvoma tudi stalna mobiliziranost, ki se uresničuje v tem, da se razredni pritisk ne omili ali «zamrzne» ob začetku pogajanj, temveč neprestano učinku, je in dejansko približuje dan podpisa pogodbe, čimveč se možnosti gospodarjev krčijo.
Toda zapisali smo, da je v italijanskem sindikalnem gibanju nekaj kakovostno «novega»: gre v prvi vrsti za obnovljeno sindikalno enotnost, ki se uresničuje po dvajsetih letih ločenega nastopa, na najnaprednejši osnovi; z druge strani pa predstavlja «novost» in kakovostni skok z drugimi, ki od blizu zadevajo vprašanje oblasti, političnih reform, vprašanje vlade.
Ko postavljajo delavci v svojih enotnih nastopih (in v mislih ima-mo tako demonstracije, kakor tudi splošne stavke za družbene reforme) tudi zahtevo po rešitvi vprašanja stanovanj, zdravstva, prevozov, preosnove šolstva in pod., dejansko začrtujejo program vlade.
------------------------------------- ---------.................. ki bi
Oni sami stavkajo, ostalih desettisoč straziala delavskemu gibanju v naj-
širšem pomenu besede — tistemu gibanju, ki se z vrtoglavo hitrico približuje splošnemu spoznanju, da je bodočnost Italije v socialistični družbeni ureditvi. Delavci se zavedajo dejstva, da bi se izjalovile vse njihove zahteve, če bi ostala vsa sredstva gospodarske in družbene politike v rokah razrednega nasprotnika, ki s cenami, krčenjem tržišča, novimi dajatvami, davki in dr. lahko kot mehur izpraznejo napihnjene dosežene uspehe. Od tod dvojen sklep, da se sindikalni in razredni spopad ne preneha s podpisom delovnih pogodb, drugič pa tudi, da se morajo sindikalni uspehi konsolidirati z družbenimi in gospodarskimi reformami, ki nujno peljejo. po vzorčno povezani poti. k ustvaritvi nove politične večine, ki jih edina lahko uresniči.
V tem smislu je zgodovinskega pomena zadnji plenum centralnega komiteja KPI, ki je dosledno postavil osnovno vprašanje preraščanja sindikalnih in drugih nastopov v splošen politični nastop za spremembo vladne politike, za nov premik na levo.
Komunisti morajo imeti v teh bojih, v najtesnejšem sodelovanju z drugimi zavezniki, vodilno vlogo. Prebiti morajo, kjer še ostaja led protikomunističnih diskriminacij in stvarno uveljavljati težnje najširših ljudskih množic po korenitih druž-beno-političnih spremembah.
Meščanski tisk je večkrat zatrobil, da «rinejo komunisti v vlado». Resnici na ljubo 'izhaja, da se komunisti zavzemajo za korenito druž-
beno-gospodarske reforme, ki jih mora pač nekdo uresničiti. Levosredinske vlade so se izkazale nesposobne v tem smislu, ker so bile preveč povezane z vodilnimi krogi industrije ter evropskimi monopoli. Korenitih reform pa ni mogoče u-resničiti brez efektivnega sodelovanja najširših delavskih množic pri njihovem izvajanju. Komunisti torej ne postavljamo vprašanja vstopa v vlado (ministri, korupcija in podobno), temveč nujnost političnih sprememb, ki so že dozorele: premostitve antikomunističnih diskriminacij, demokratično dialektiko v predstavniških organih, ki bi morali zaživeti na nov način in končno, v perspektivi, ustvaritev — na valu dosežene enotnosti delavskega gibanja in okrepitve njegove moči — nove politične večine, ki naj uresniči osnovne težnje množičnih nastopov letošnje jeseni, kakor tudi končno razreši zgodovinska protislovja v italijanski družbi
Drugi del svoje seje, a povezano s prvim, je plenum CK posvetil vprašanju enotnosti v KPI.
Partiji je v teh trenutkih nujno potrebna dejanska in trdna enotnost v lastnih vrstah, ki je hkrati tudi jamstvo prave notranje demokracije. za katero ne menimo, da se izraža samo v struj anju in frak-cionaški dejavnosti manjših in večjih skupin. Od tod široka politična diskusija o pobudi nekaterih članov CK KPI, ki so — v nasprotju z osnovnimi načeli demokratičnega centralizma — začeli izdajati last-
( Nadaljevanj e na 4. strani)
31.10.1969 Si
2 • DELO -
Edvard Kardelj odgovarja na vprašanja revije "Rinascita”
Možnosti za uvedbo sistema kolektivne varnosti so danes bolj stvarne kot v preteklosti
Predstavniki Komunistične p irtije Italije in Socialdemokratske stranke Nemčije so se dogovorili, da bodo v glasilih «Rinascita» in «Die Neue Gesellschaft»odprli razpravo o vprašanjih evropske varnosti in o možnosti sklicanja konference evropskih držav. Pobuda za to razpravo je prišla potem, ko so se države-članice varšavskega pakta na sestanku v Budimpešti ugodno izrekle o sklicanju konference evropskih držav in potem, ko so države-članice atlantskega pakta sklenile, da bodo proučile to vprašanje. «Rinascita» in «Die Neue Gesellsohaft» sta povabili k sodelovanju najuglednejše politike, sindikaliste, gospodarstvenike, znanstvenike in kulturne delavce. «Rinascita» je dne 17. oktobra objavila odgovore tovariša Edvarda Kardelja, člana izvršnega odbora predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. (Objavljamo odgovore na vpra-šarija, ki jih je predložila «Rinascita».)
VPRAŠANJE — Partiji imata popolnoma različno mnenje o paktu NATO. Vendar sta obe strani pokazali konkretno zanimanje za evropsko politiko, ki bi usmerila celino h kolektivnemu varnostnemu sistemu, zasnovanem na opuščanju blokov in samostojnem prispevku vsake države. Kateri u-krepi, četudi postopni, bi bili v ta namen potrebni? Kakšna je v taki perspektivi funkcija političnih sil?
ODGOVOR — Ideja o kolektivni varnosti je eden izmed naprednih sadov naj novejše zgodovine. Družbeno - politični razvoj človeštva, še posebej Evrope, je v minulih petih desetletjih, zlasti pa po drugi svetovni vojni, vnesel precej globoke spremembe v druž-beno-politično ureditev sveta. Razpad kolonialnega sistema, vedno močnejše uveljavljanje načel o narodni neodvisnosti in samoopredelitvi, višja istopnja demokratizacije na nekaterih področjih mednarodnih odnosov, socialistične revolucije in socialistična praksa v številnih državah, buren razvoj proizvajalnih sil na podlagi sodobnega znanstveno-tehničnega napredka vedno bolj širijo področja «skupnega pomena» za narode in ustvarjajo okoliščine za višje oblike mednarodne integracije kakor tudi za ustrezni razvoj zavesti človeštva. S tem se nenehno zožujejo območja neomejene nadvlade ranonalistične-ga egocentrizma ali imperialističnih in drugih nasprotij, ki so značilna za zgodovinsko obdobje imperializma in hegemonizma.
Vzporedno s temi procesi sta se močno spremenili narava in moč vpliva, ki ga imajo razlike v družbenih sistemih, oziroma nasprotja med kapitalizmom in socializmom na razvoj mednarodnih odnosov. Ne samo navedeni procesi, ampak tudi naraščajoča moč socialističnih odnosov, ki se prebijajo po raznih oblikah v družbeno prakso človeštva, kakor tudi spremembe v strukturi razvitega kapitalističnega sveta ter naraščajoči pritisk, ki ga nerazviti svet izvaja tako na kapitalističnega kakor na socialističnega, so omogočili, da je postala misel, da bi z vojno bilo mogoče preprečiti razvoj socializma, nestvarna. Hkrati so isti dejavniki, kakor tudi notranja nasprotja v razvoju socialistične prakse omogočili, da je danes bolj kot kdaj prej nemogoče vsiljevati socializem od zunaj z vojno. Taka usmeritev bi v sodobnih razmerah sejala me-zaupanje v ekonomsko, politično in moralno silo socializma kot svetovnega sistema. V takih okoliščinah se Vedno bolj krepi ideja o miroljubnem sožitju med državami z različnimi družbenimi sistemi, kot oblika nasprotovanja vojni in osvobajanja notranjih revolucionarnih družbenih procesov v vsaki posamezni državi izpod zunanjega pritiska, nevmešava-nja in groženj z vojno. Na takih tleh je nastala tudi politika ne-
uvrščanja kot odpor uvrščanja v stare oblike mednarodnih odnosov, poosebljenih v vojaških zvezah, boju za interesna območja in delitvi sveta ter hegemoniji velikih, močnih in ekonomsko razvitih nad šibkejšimi in manj razvitimi.
VPRAŠANJE — V sodobnem sistemu mednarodnih odnosov še vedno prevladujejo oblike in sredstva iz obdobja imperializma.
ODGOVOR — Pomemben vpliv na oblikovanje mednarodnih odnosov ima tudi notranja dialektika v razvoju vojaških zvez, blokov in podobnih formacij. V vsaki izmed blokovskih organizacij, ne glede na to, da so med bloki razlike v njihovi družbeno-zgodo-vinski vsebini, vlogi in usmeritvi, obstajajo nasprotja v interesih in odnosih med blokovskimi partnerji; eni se boje, da se ne bi zmanjšala notranja kohezija blokov, drugi pa takšne kompleksne odvisnosti od blokovskih interesov, ki vodi k omejevanju lastne neodvisnosti. Ta nasprotja so notranja negacija blokovskih sistemov in so toliko močnejša, kakor bolj se manjša mednarodna napetost. Z drugimi besedami, tudi ta notranja dialektika v razvoju klasičnih oblik mednarodnih odnosov vodi k njihovemu uprooašča-nju, pa tudi k opuščanju blokovskih sistemov ter vpliva na to, da se vedno več človeštva usmerja h kolektivni varnosti in demokratizaciji mednarodnih odnosov.
Toda tudi nasprotne težnje so zelo močne in imajo globoke korenine v strukturi nasprotij sodobnega sveta. Ne gre zgolj za nasprotja, ki izhajajo iz sodobne kapitalistične in imperialistične družbene strukture sveta, v katerem se obnavljajo številni elementi prejšnjega obdobja. Zato pri reševanju teh problemov ne gre samo za boj med dvema sve-
tovoma, ampak tudi za notranja nasprotja vsakega izmed njih.
Vse to omogoča, da v sodobnem sistemu mednarodnih odnosov še vedno prevladujejo oblike in sredstva iz obdobja imperializma. Toda ti faktorji, ki delujejo tako, da izključujejo vojno kot sredstvo v mednarodnih odnosih in vodijo k opuščanju vseh tistih oblik odnosov, ki so povezani s politiko o neizbežnosti vojne, so zelo močni. Njihova krepitev je zakonit zgodovinski proces, objektivna potreba za napredek človeštva in njegovih proizvajalnih sil. Danes ga pospešuje tudi naraščajoče spoznanje, da je to edina pot, da se izognemo uničujoči jedrski vojni. Zato so danes zgodovinske možnosti za uvedbo sistema kolektivne varnosti — v svetu sploh, še posebej pa v posameznih delih oziroma območjih sveta — veliko realnejše kakor pred desetletji. Še zlasti velja to za Evropo, v kateri so napredni procesi morda najbolj napredovali.
Naloga političnih sil, ki želijo prispevati k takim gibanjem, je po mojem mnenju predvsem v akciji za krepitev vseh tistih dejavnikov, ki so že doslej prispevali k demokratizaciji mednarodnih odnosov v vseh smereh. Vsaka pobuda in akcija v politični, ekonomski, kulturni in znanstveni ter še drugih sferah, ki krepi zaupanje in zbližuje evropske narode, je nomemben korak za krepitev njihove neodvisnosti in enakopravnosti, s tem pa tudi za pre-magovanie sedanjih ovir. Taki u-smeritvi morajo ustrezati tudi dejanja, to je politične metode odgovornih vlad in državnikov ter drugih političnih dejavnikov. V tem smislu je poleg številnih delnih aktov o sodelovanju na raznih področjih družbenega življenja vsekakor še posebno važen napor, da evropske države tako rekoč nenehno v procesu skupnega dogovarjanja, vzajemno ugotavljajo, koliko so že dozorele za oblikovanje sistema kolektivne varnosti v Evropi. Za to so koristni razni predlogi za navezavo stikov in sodelovanja na področju gospodarske menjave med vladami, javnimi delavci, političnimi organizacijami itd., pri čemer je lahko vsak njihov korak bliže k spoznavanju, da evropski narodi potrebujejo tak sistem. Posebne-
(Nadaljevanje na 4. \stranij
Ob priliki odkritja partizanskega spomenika v Doberdobu je bila v dvorani tamkajšnjega prosvetnega društva «Jezero» razstava dokumentov in slik NOB. Razstavo je obiskalo mnogo ljudi. Poučna bi lahko bila tudi za razne «Miklavže», ki čestokrat v Katoliškem glasu žaljivo pišejo o partizanski borbi...
Potreben je enoten nastop proti reakcionarnim krogom
Borba delavskih množic v 'Italiji se vedno bolj širi. Številne kategorije delavcev zahtevajo obnovitev delovne 'pogodbe, večje sindikalne svoboščine, izboljšanje plač in druge pravice.
Zelo pomembno je dejstvo, da je sedanja borba delavskega razreda povsem enotna, da jo podpirajo vse napredne politične in vse sindikalne organizacije. Lahko rečemo, da tako širdke enotnosti v vrstah delavskega razreda v Italiji še ni bilo.
Toda vodilni delodajalski krogi trmasto vztrajajo pri svojih stališčih. vlada pa ne kaže razumevanja za stvar delavskega razreda. Kljub temu pa vodilni delodajalski krogi začenjajo čutiti vroča tla pod svojimi nogami; začenjajo čutiti, da so vedno bolj osamljeni. Zato se poskušajo naslanjati na združeno reakcijo in na potuhnjene fašiste.
Reakcionarne skupine se poslužujejo najrazličnejših spletk, da bi ustvarile zmedo v državi, povzročile razdor v dblavskih vrstah, omajale ir zrušile enotnost delavcev ter disciplino v delavskih borbah.
Pred nedavnim je prišlo do hudih provokacij v mestu Reggio Calabria. Fašisti so napovedali v tem mestu neko zborovanje, katerega naj bi se udeležili njihovi privrženci iz raznih južnih pokrajin. Oblast je zborovanje v zadnjem trenutku sicer prepovedala, ni pa preprečila provokacij.
Ob dnevu mrtvih počastimo spomin padlih v NOB in v koncentracijskih taboriščih.
Pred nekaj dnevi je prišlo do nove provokacije v mestu Pisa. Fašistične skupine so navalile na demokratične študente. Zaradi tega je prišlo do neredov. Demokratične sile niso mogle dopustiti, da bi fašistični pustolovci počenjali kar se jim zljubi. Posegla je policija in prišlo je do spopadov, ki so terjali mnogo ranjenih, en študent pa je padel. Vsa demokratična in protifašistična javnost je fašistično provokacijo odločno obsodila.
Politični urad Komunistične partije je v zvezi z vsemi temi dogodki objavil posebno .sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da so provokacije, do 'katerih je prišlo v Pisi in v drugih krajih države, poskus, da bi spričo množičnega in zakonitega delavskega boja delavskega razreda ustvarili ozračje, v katerem bi bilo mogoče z dejanji odkrite provokacije in potvarjanja značaja delavske borbe ter s kampanjo napadov spremeniti značaj razredne borbe, ki je v teku.
V dokumentu političnega urada KPI je tudi irečeno, da negativno zadržanje vlade, popuščanje, ki presega meje, opogumlja reakcijo. Dogodki, do katerih je prišlo, nujno terjajo od vseh političnih skupin, da resno presodijo položaj, od sil, ki sodelujejo z vlado pa terjajo, da spoznajo svojo odogvomost. Nihče se ne more izogniti odgovornosti. Nujno potrebno je, da se zavrne nasilje delodajalskih vodilnih krogov in sil, ki so na njihovi strani, da se zatre žarišča provokacij. Nujno potrebna je okrepitev enotnosti vseh demokratičnih in levičarskih sil.
Politični urad KPI poudarja, da je treba odgovoriti na provokacije delodajalskih krogov in reakcijo, da je treba mobilizirati vse sile, ki so naklonjene pravičnemu boju delavskih množic.
OOOOOOOOOOOOOOiJOOOOOOOOOOOOOOOO 'lOUOOUOOOOOUl.M • »ooooooooooooo
Okno i/ svet
susdsUa slada do podprla
j
I
Oki
Ve
zel
ceA
go
J
pri
zac
ne
toi
je
pr
no
su
kc
čil
m
so
in
z
ce
k;
s)
li:
C(
d
ni
R
n
P
n
t
1
-<•
j
t
c
l
]
že dalj časa so odnosi med švedsko in ZDA dokaj napeti. Kaj se dogaja, da je prišlo do nerazumevanja, bolje bi rekli odpora do ameriškega ekonomskega in političnega pritiska?
Pred dnevi so bile na Švedskem volitve, ki so potrdile oblast socialdemokratski stranki. To seveda ni nobena novost ali presenečenje. Toda mož, ki je prevzel vodstvo te stranke je izvanreden. Olof Palmer, ki je že prej slovel kot naprednjak, vodi 'danes švedsko politiko in je lahko za vzgled vsem socialdemokratom in socialistom. Premier Palmer je takoj po volitvah obrazložil svoj program, ki je sestavljen, kot pravi, iz enostavnih pomembnih resnic. Najvažnejša enostavna resnica, ki je razkačila ameriške kapitaliste je priznanje Demokratične republike Vietnama in še posebej znatno denarno posojilo.
Tdka nepričakovana odločitev je šokirala ostale skandinavske dežele in predvsem, seveda ZDA. Kakor smo že zgoraj omenili je premier Palmer naprednjak in se je že kot vice^premier udeležil v Stockholmu leta 1968, skupaj z vietnamskim veleposlanikom v Moskvi protiameri-ških manifestacij.
Seveda «odgovor» iz ZDA na tako «izdajstvo» ni bilo treba čakati. Najprej se je oglasila ameriška državna banka «Export-Import Bank», ki je naznanila, da ne bo nudila
posojil državi, ki s tern denarjem javno podpira državo, ki je v vojni z ZDA. V Washingtonu pa je razkačeni republikanski senator William J. Scherle zahteval, da mora Švedska takoj vrniti posojila. Skrajno desničarski predstavnik John R. Patrik pa je izjavil, da je prvi minister Olof Palmer «skandinavski Castro», tri dni kasneje je moral švedski zunanji minister Nilsson odposlati v Washington pismo v katerem je obrazložil, da Švedska bo nudila kredit samo iz humanitarnih razlogov.
Seveda to ni zadostovalo ljudem, ki vodijo ameriško politiko in tako so zagrozili z bojkotom in s finančnimi represaljami. To ni nič čudnega, ko imajo ZDA svoj kapital v vseh zahodnih državah, k,i služi le za ohranitev ameriških privilegijev in kot v takih primerih, za bojkot in izsiljevanje. ZDA pa ne vodijo tako brezmiselne politike, da bi puščala lastni kapital na tuji zemlji brez čuvajev. V tem slučaju je ime čuvaja Sundblad, to je generalni direktor švedskega koncerna Štora Kopparberg. Gospod Sundblad je izjavil, da tako politično stanje ovira trgovino med obema državama in da bi bila huda izguba za Švedsko gospodarstvo, če bi ZDA odpovedale nova naročila. Toda Palmer ima podporo celotne švedske javnosti, ‘ki se zaveda kakšen velik pomen ima tak dogodek v političnem življenju nevtralne Švedske.
31.10.1969
DELO . 3
Katastrofa v Banjaluki
Pomagajmo prizadetemu ljudstvu!
Banjaluko je v ponedeljek, 27. Oktobra prizadel strahovit potres, ^elik del mesta je porušen ali 2elo poškodovan, tisoči prebivalcev so brez strehe nad glavo, mno-§° je ranjenih, mnogo mrtvih.
Skopje, ki je bilo strahovito Prizadeto pred šestimi leti, še ni ?acelilo vseh ran, niso še zaceljene rane, ki jih je pred dvema letoma zadobil Debar, in spet se je pojavila katastrofa, ki je hudo Prizadela jugoslovansko skupnost.
«Vest o 'katastrofalnem potrebo v Banjaluki, ki je terjal toliko človeških žrtev in ki je povzročil velikansko materialno škodo, hie je močno pretresla. Iskreno Sočustvujem z občani Banjaluke •n drugih prizadetih območij ter 2 vsemi prebivalci Bosne in Hercegovine,» tako se glasi brzojavka, ki jo je predsednik Tito poklal predsedniku skupščine Socia-iistične republike Bosne in Hercegovine. Predsednik Tito je že drugi dan po katastrofi obiskal nesrečno mesto.
Predsednik izvršnega sveta SF-PJ Ribičič, ki je tudi obiskal Banjaluko, je pozval vse družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije in vojsko, naj se vključno v akcijo za učinkovito in hi-r° pomoč prizadetemu mestu. 2 obisku v Banjaluki je izjavil: !2'di se ja sem v mestu, ki J6 doživelo bombardiranje in mo-rartj. reči, da je to ena izmed naj-l^cjih nesreč po katastrofi v ^ kopju. Za to, da je manj človeških žrtev kot bi jih lahko bilo § ede na razdejanje, se je treba v™1’1' trezni politiki, ki jo je n mestni štab pred elementarnimi nesrečami. Vsekakor je bi-o pametno, da so po potresu po-vah prebivalce, naj se ne vračajo stanovanja in da so podvzeli vah lrUgc LlkrePc’ da bi obvaro-
izkLzaloVenka-Ži<Vljenja- ŽaI’ se Je Kazalo, da je nov močnejši sunek prišel tedaj, ko so mislili a se Ie zeinlja že umirila.«
Banja,
2veni ta
*'<> kovaških rokTma31'0"’
hota je Stda	Ta stra-
sensko krajS. ,alUk° “ Bo'
izZna”r0anios|rmenjf je Pohajalo začela svo? HtZeniIje' skorja je smo imeli občutek da^to^0 palubi ladje, ki pluje" SiTrk? na. Hip na to pa se je zatVi a študentov pred našimi očmfTn nekdanjimi stanovalci podirari kot da bi bil sestavljen izS
ličnih škatljic in ne iz opeke betona in železa. Potem pa Sg • Banjaluka zavila v oblak gostega Prahu, iznad katerega so krožili golobje in s presunljivim vriščem oznanjali gorje, ki ga je narava vnovič prizadela ljudem. Onemeli smo nad strahoto, ki se nam je Počasi prikazovala izza prašne zavese. še nekaj trenutkov pred tem so se pred nami bohotili moderno krojeni stanovanjski bloki s stevilnimi balkoni in bleščečimi Pročelji. Zdaj so bili podobni razpadajočim srednjeveškim gradovom, kot pa bivališčem človeka današnjega časa. Povsod krik, stok ranjenih, na obrazih mimo-idočib strah pred resničnostjo...«
Snemalec Filmskih novosti Aco Jovanovič je dejal :
. «Želel sem posneti džamijo, ki •J6 s svojo odpornostjo kljub sto-ctjem kljubovala prvemu potresnemu sunku, medtem ko so se novejše zgradbe okoli nje razma-
jale ali pa celo porušile. Pritisnil sem na sprožilec in snemal. Zagrmelo je. Okoli mene je padalo kamenje. Začel sem bežati. Na sprožilec sem pritiskal toliko časa, dokler nisem zaslišal krika starejšega moža, ki ga je zadelo kamenje, šele tedaj sem zagledal prazen prostor tamkaj, kjer je nekoč stoletjem kljuboval minaret.»
S podobnimi pripovedovanji o-čividcev katastrofe bi lahko nadaljevali, pa že ti dve zadostujeta za to, da si lahko ustvarimo približno jasno sliko položaja v nesrečnem bosanskem mestu.
Res je, da lahko bi še več ljudi izgubilo življenje v katastrofi in mnogo večje bi lahko bilo tudi šlevilo ranjencev Da se to ni zgodilo gre zahvala učmkoviti akciji štaba pred elementarnimi nesrečami. V bolnišnici, ki je bila ob prvem potresnem sunku močno poškodovana je bilo okrog 500 nepremičnih bolnikov. Preden je nastopila apokalipsa so bolnike prenesli na prosto.
Banjaluka je drugo najpomembnejše mesto v Bosni. Ima okrog 70.000 prebivalcev Mesto je staro. Že za časa rimskega imperija je stala tam močna trdnjava. Bila je pomembno srečiiš'e tudi za časa turške okupacije m kasneje pod Avstrijo.
V Banjaluki je precej industrije. Najpomembnejša je tovarna celuloze. Pomembni sta tudi livarna in pa tovarna za predelavo sadja. V mestu je tudi večje podjetje, ki izdeluje čevlje, katere izvažajo predvsem v Sovjetsko zvezo.
Banjaluka je bila že štirikrat prizadeta zaradi potresa. Močan potres je bil leta 1888, pa tudi leta 1935.
Vest o katastrofi v Banjaluki je imela velik odmev v Jugoslaviji in v svetu. Od vsepovsod so že prišli konkretni izrazi solidarnosti. Zvezni izvršni svet SFRJ je nakazal deset milijonov za prvo pomoč nesrečnim prebivalcem. Prispevki za ponesrečence prihajajo tudi iz drugih krajev.
Primorski dnevnik je začel nabirati prispevke za žrtve potresa v Banjaluki. Kdor želi pomagati prizadetim, lahko to stori v upravi lista v Trstu, Ulica M onte cehi 6.
Deželni komite KPI je poslal centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije brzojavko, ki pravi: »Italijanski in slovenski komunisti Furlanije-Julijske krajine izražajo svojo bratsko solidarnost s hudo prizadetim prebivalstvom Banjaluke in vas naprošajo, da 'sporočite svojoem žrtev iskreno sožalje.«
Tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu je poslala svoje sožalje, Slovensko gledališče v Trstu pa je namenilo inka-so predstave v petek 31. t. m. v korist Bosenskega narodnega ka-zališta v Banjaluki.
Bralce našega lista vabimo, naj priskočijo na pomoč prizadetim.
Obiščite razstavo slikarja Geja v Kulturnem domu
Slikar Demetrij Cej razstavlja v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Razstava je odprta vsak dan (do 10. novembra) od 12. do 14. ure in od 17. do 19. ure ter ob vsaki predstavi ali prireditvi v Kulturnem domu.
Razgovor s tovariši, ki vodijo občinsko upravo v Zgoniku
Poglavitni problem: javna dela
Pred kratkim smo se srečali s tovariši, ki vodijo občinsko upravo v Zgoniku. Pogovarjali smo se o raznih vprašanjih. Seznanili smo se z uspehi občinske uprave in tudi s težavami, ki jih srečuje.
Znano je, da občinske uprave na splošno s težavo rinejo naprej. Obstoječi zakoni ne dajejo ustrezne avtonomije občinam. Posebno prizadete so manjše občine. Dohodki teh občin ne zadostujejo niti za kritje upravnih stroškov. Od tu upravičena zahteva po novem zakonu, ki ga zahtevajo vse napredne sile v državi.
«Med najpomembnejše probleme v naši občini spada problem javnih del.» Tako je poudaril župan tovariš Jože Guštin. «Naša občina prejema po osem milijonov lir prispevka za javna dela. To pa ne zadostuje, zakaj potrebe so številne. Naša občina med drugim nujno potrebuje primerno dvorano, v kateri bi mladina nemoteno razvijala športno dejavnost. Seveda bi dvorana služila
Dne 17. oktobra je minilo 40 let od dneva, ko so fašisti ustrelili znanega istrskega narodnega junaka Vladhnira Gortana. Zloglasno posebno sodišče je Gortana obsodilo na smrt v prepričanju, da bo s tem strlo upor protifašistov v Istri in v Slovenskem Primorju. Toda uštelo se je. Gortanova smrt je res bridko odjeknila a je tudi učvrstila protifašistični boj. Zato Gortanova žrtev ni bila zaman. Istrani so svojemu junaku v njegovi rojstni vasi — v Beranu — postavili veličasten spomenik.
V nedeljo, 19. oktobra so v Beranu počastili spomin Gortana. Spominske svečanosti, ki je bila združena s proslavo petdesetletnice ustanovitve KPJ in SKOJ, so se udeležili tudi številni bivši politični jetniki iz Trsta in večja skupina mladincev iin mladink s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije. Dušan Kalc iz Trsta je v govoru, pred Gortanovem spomeniku med drugim poudaril, da je treba borbo, za katero se je žrtvoval Gortan, združiti v duhu z borbo, ki se danes vodi po svetu proti povratku fašistične miselnosti in za uveljavitev človeških pravic. Omenil je borbo, ki se vodi v Vietnamu in v drugih deželah ter se dotaknil sedanje
tudi v kulturne namene, če bi imeli dvorano, bi lahko tudi pri nas gostovalo Slovensko gledališče in tudi dejavnost domačih kulturnih skupin bi prišla do izraza. Že mnogo let si prizadevamo, da bi uresničili to željo, žal pa, doslej nismo uspeli. Nismo uspeli, ker nimamo dovolj sredstev. Kljub temu pa nismo opustili prizadevanj za uresničitev tega cilja.»
«Med zelo pomembne probleme spada tudi problem ceste, ki povezuje Briščke z Opčinami.» Tako je poudaril občinski odbornik tovariš Hrovatin. O tej cesti se je že mnogo govorilo in pisalo. Cesta je v obupnem stanju zlasti na odseku od železniškega podvoza do spojitve s pokrajinsko cesto, železnica je zgradila nadvoz, a zgradila ga je slabo. Ni odtočnih naprav, zato je v deževnem vremenu pri podvozu tako velika luža, da je dejansko nemogoč prehod. Vojaška oklopna vozila cestišče stalno kvarijo.»
stvarnosti pri nas. Med drugim je dejal: «Naša evolucija ni odvisna le od pridobitve pravic, «ker s tem asimilacije še ne bomo zaustavili; odvisna je tudi od koeficienta naše zmožnosti postopnega utrjevanja narodne zavesti. Da bomo ta koeficient povečali, je treba veliko napornega dela in mnogo sil. Tega bi se morali zavedati predvsem mi mladi, morali bi množično in bolj zavestno poprijeti za vajeti v vseh naših organizacijah. Ogrožena skupnost, kakršna je naša, pa se mora za zavarovanje svoje celovitosti stalno o-piratl predvsem na tri silnice : na zglede matične domovine za ohranitev narodnostno-kultume celovitosti, na zgled vseh jugoslovanskih narodov, ki so izšli iz zmagovite narodno osvobodilne borbe in se utrdili v socializmu in na spremljanje in udeležbo pri evoluciji življenja v državi, v kateri živimo. Zato torej ne moremo in ne smemo svojih problemov reševati izven konteksta enotnega kulturnega prostora, kot ga ne moremo in ne smemo reševati ob zanikanju ali preziranju italijanskih naprednih sil, ki so tudi izšle iz odporniškega gibanja, kajti zapiranje v nekakšne rezervate ne bo zaustavilo asirrilacije.»
Čeravno je omenjena cesta zelo važna — ali bi vsaj morala biti — je zgoniška občinska uprava ni hotela prevzeti. Ni je hotela prevzeti niti tržaška pokrajinska u-prava. Občinski upravitelji v Zgoniku 'so se namreč zavedali, da bi za ureditev te ceste ne zadostoval en letni prispevek, ki ga vladni komisariat daje občini. Menili so, tako se zdi, zakaj naj bi mi prevzeli odgovornost za 'slabo izvršeno delo? Na vloge, ki so jih občinski upravitelji dostavili vladnemu komisariatu, so prejeli odgovor, ki se glasi približno takole: «Najprej naj nekdo sprejme juridični status, šele potem bi se dalo nekaj urediti.» Pretekli teden je občinska uprava sklenila, 'da prevzame cesto, zahtevala pa bo, kar ji je bilo obljubljeno.
V	pogovoru smo se dotaknili tudi druge izredno pomembne ceste, tiste, ki povezuje Zgonik z Gabrovcem in Prosekom. Ta cesta je od aprila dalje zaradi del na nadvozu pri Gabrovcu zaprta za promet. Tudi tu je vmes železnica. Občinska uprava si je mnogo prizadevala za to, da bi bila dela čimprej dokončana. Vendar pa se dolgo časa ni nič premaknilo z mrtve točke. Zaradi tega je tudi poslanec škerk interveniral na pristojnem mestu v Rimu. No, pred nekaj dnevi so začeli delati...
Dolgotrajna zapora omenjene ceste je občutno prizadela občane. Oškodovano je bilo tudi gostinstvo. Upamo, da bodo dela kmalu končana in da bo cesta zopet odprta za promet.
Tudi cesta, ki vodi na proseško železniško postajo je zelo slaba. Po njej se razvija živahen mednarodni tovorni promet, že zaradi tega bi moral kdo drugi skrbeti za vzdrževanje te ceste, pa tudi zaradi tega, ker občina nima od prometa na omenjeni železniški postaji nobene koristi. Kljub temu pa je občinska uprava namenila tri milijone lir iz svojega skromnega proračuna za popravilo omenjene ceste.
V	razgovoru o javnih delih so tovariši med drugim poudarili : »Ker je letni prispevek, ki ga dobi občina od vladnega komisariata prenizek, ni mogoče rešiti vseh vprašanj. Zaradi tega ni bil še razpisan natečaj za dela, ki so bila predvidena v zadnjih letih. Med drugim gre za razširitev ceste v Saležu in za prenovitev javne razsvetljave v vseh vaseh zgo-niške občine. Šele pred kratkim je nadrejena oblast sporočila, da bo natečaj lahko v kratkem razpisan.»
Boleče vprašanje je vprašanje vojaških služnosti. Kot je znano je vojska že nred mnogimi leti razlastila zemljišča, kjer je letališče. Angloameriška vojaška oblast je zgradila pri Briščkih vojašnice. To je pomenilo hud udarec za mnoge kmete. Sedaj gradijo v bližini Briščkov nove vojaške objekte, skladišča za strelivo. Vojska je zasedla okrog 50.000 kv. metrov zemlje. Vojaški služnosti bodo podvrgli še en milijon kv. metrov zemljišča. Ponudili so izredno nizko ceno: 100 lir za kvadratni meter ! To bo nov hud udarec.
Ob tem ne moremo mimo ne da bi ožigosali to dejanje. Vprašujemo: kako je mogoče, da gradijo tovrstne vojaške obiekte v neposredni bližini obljudenih krajev in blizu državne meje? Ali ni to v navzkrižju s toliko opevano politiko dobrega sosedstva in miroljubnega sožitja?
Ožigosati moramo tudi dejstvo, da odvzemanje kmetom zemljišča na osnovi takoimenovanih »odlokih o začasni zasedbi«, zaradi česar bodo morali prizadeti dolgo čakati na odškodnino.
(Se nadaljuje)
Prejšnjo nedeljo je bil v Kulturnem domu v Trstu koncert godb na pihala. Nastopile so godbe iz Trebč, s Proseka, iz Nabrežine in Doberdoba. Skupno je nastopilo nad sto godbenikov. Ob tej priliki so najzaslužnejši godbeniki prejeli Gallusova odličja. Podeljenih je bilo 68 zlatih, 10 srebrnih in 6 bronastih odličij
KM >1)0001 >OOOUOO< »ooUOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOO
Spominska svečanost v Beranu
Ob 40-letnici ustrelitve Viadimira Gortana
4 • DELO
-31.10.1969
______S tržaškega ozemlja_________
Poslopje slovenske šole v Križu je treba popraviti
Intervencija občinske svetovalke Jelke Gerbec
Poslopje slovenske osnovne šole. v Križu, v katerem je tudi slovenski otroški vrtec, je v izredno slabem stanju. Pritožujejo se učitelji, učenci in starši.
Občinska svetovalka KPI tovarišica Jelka Gerbec je dne 15. oktobra t. 1. pozvala občinsko upravo, naj ukrene kar je potrebno za čim prejšnjo 'obnovitev poslopja. Zahtevala je tudi, naj se tako šolo kot vrtec sodobno opremi.
Iz obsežne dokumentacije, ki jo je naša občinska svetovalka poslala pristojnim občinskim odbornikom, povzemamo naslednje:
Posebno nujno je obnoviti sanitarne naprave, okenske okvire in deloma tudi stopnišče; urediti je treba odtočne naprave, zgraditi nadstrešek nad vhodom in prenoviti tudi zunanja vrata. Šola potrebuje nove klopi, saj so sedanje že močno obrabljene; potrebna je tudi druga oprema. Šola naj dobi tudi harmonij, ki je nujno potreben za pevske vaje otroškega zbora.
Prostor, v katerem je otroški vrtec ne ustreza svojemu namenu, je pretesen in nehigienski.
'Slovenski otroški vrtec v Križu bi moral dobiti še eno vzgojiteljico.
Sestanek prosvetarjev v Saležu
V torek zvečer je bil v Saležu širši sestanek, ki ga je sklicalo krajevno prosvetno društvo. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki so združena s poživitvijo kulturno-prosvetne dejavnosti v Saležu in v drugih vaseh zgoniške občine. Razveseljivo je zlasti to, da se je se Stanka poleg starejših prosvetnih delavcev udeležilo mnogo mladine. Med drugim so na sestanku razpravljali tudi o pripravah na redni občni zbor prosvetnega društva Rdeča zvezda. Sklenjeno je bilo tudi, da se skliče še en sestanek v sredo, 5. novembra zvečer. Občni zbor je sklican za 12. november.
Izjava openskega Akcijskega odbora
Ko so se v teh dneh pojavili po glavnih openskih ulicah novi dvojezični napisi, ki jih je postavila skupina trgovcev in gostilničarjev,
Akcijski odbor
v imenu openskega prebivalstva izraža priznanje tem našim gospodarstvenikom, ki so s tem učinkovito prispevali k uveljavitvi naših neodtujljivih pravic.
Ob tej priliki vabi slovenske trgovce, gostilničarje, obrtnike, podjetnike in profesioniste, da sledijo temu častnemu zgledu in tako stvarno prispevajo svoj delež k uresničitvi naše narodne enakopravnosti.
To bo tem lažje, ker uporaba te nam zakonsiko priznane pravice ne pomeni nobene večje davčne obremenitve. Za dvojezični napis bo plačal isti davek, kot ga plačuje zdaj za enojezičnega.
Akcijski odbor - Opčine
Krožek KASTA sporoča
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije v Trstu sporoča naslednje :
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je razpisalo javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za 11 mest zdravnika pri sedežih v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Natečaja se lahko udeleže zdravniki-kirurgi, ki imajo habilitacijo, so vpisani v register zdravnikov in njihova starost ne presega 35 let. Prošnje na kolkovanem papirju je treba
odposlati INAIL-u v Rim, via IV Novembre 144 — 00187, najkasneje do 1. decembra t.l. (Uradni list št. 250 z dne 2.10.69.)
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je razpisalo natečaj za 20 mest svetnika 3. razreda v vodilnem staležu — administrativni sektor. Interesenti morajo imeti doktorat v ekonomiji, pravu, itd.
Prošnje je treba predložiti do 9. decembra t.l. na Ministrstvo in sicer Direzione generale degli affari generali, Ufficio concorsi —- Rima, via XX Settembre n. 20. (Uradni list št. 258 z dne 10.10.69.)
V nedeljo, 19. oktobra je bila v Vidmu manifestacija preti paktu NA TO in proti vojaškim služnostim v Furlaniji - Julijski krajini. Manifestacije so se udeležili tudi tovariši in prijatelji iz Trsta in Gorice
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Levstik - Mahnič:
«MARTIN KRPAN» (Igra v dveh delih)
V	nedeljo, 2. nov. ob 16. uri (Okoliški abonma)
V	ponedeljek, 3. nov. ob 16.
V	torek, 4. novembra ob 16.
V	sredo, 5. novembra ob 16.
V	četrtek, 6. novembra ob 16.
V	petek, 7. novembra ob 16.
V	soboto, 8. novembra ob 16.
Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1969-1970 so na razpolago vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. Abonmajske izkaznice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Proslave obletnice oktobrske revolucije
V	četrtek, 6. novembra ob 20. uri bo svečana proslava v kinu Verdi v Miljah. Nastopil bo tudi pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Konto-vela.
V	soboto, 8. novembra ob 20. uri bo proslava na Opčinah. Nastopila bo pevsko-glasbena skupina iz Pcd-lonjerja.
Proslave bedo tudi v drugih sekcijah.
Življenjski jubilej prof. Andreja Budala
Prof. Andrej Budal slavi danes svoj 80. rojstni dan. V počastitev njegovega jubileja je bila sinoči v Kulturnem domu prireditev, na kateri sta sodelovala pevska zbora
«Oton Župančič» iz Štandreža (rojstnega kraja jubilanta) in «Gallus» iz Trsta. O življenju in delu prof. Budala je govoril pesnik Filibert Be-nedetič, člani Slovenskega gledališča pa so brali odlomke iz jubilantovih literarnih del.
Dr. Andreju Budalu pošiljamo iskrena voščila.
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so me na kakršen koli način počastili ob dš-let-niči gledališkega delovanja.
DANILO TURK-JOCO
Iz goriške pokrajine
Uspele stavke delavcev
Tudi na Goriškem so številne stavke stoodstotno uspele. V četrtek, 23. oktobra so se v skolpu vsedržavne stavke vzdržali dela gradbinci in delavci kraških kamnolomov, v petek, 24. Oktobra pa so stavkali delavci sovodenj ske predilnice.
Kakor po vsej Italiji tako tudi v goriški pokrajini življenjski stroški rastejo z dneva v dan, plače delavcev pa rastejo z veliko zamudo. Za povišanje plač pa so potrebne dolge borbe v obliki stavk. To je namreč edino orožje, s katerim razpolagajo delavci. Tovarnarji in podjetniki popustijo le kadar jih k temu prisili enotnost delavcev. Poleg problema izboljšav pa Obstoja še cela vrsta vprašanj, ki zadevajo delavske pravice in sindikalne svoboščine.
Na goriškem Krasu obratujejo sedaj trije kamnolomi z delavnicami, in sicer Cotič, Sgubin in Puia. V teh kamnolomih je zaposlenih nad 60 delavcev z Vrha, iz Poljan, Dola in Jam el j. Gre za izkušene kamnoseke, ki so to obrt podedovali že od svojih dedov. Kljub strdkovni izkušenosti pa so Kraševci večkrat opeharjeni. Če dandanes delavci po vsej Italiji zahtevajo zvišanje plač in večje svoboščine na delovnem mestu, se tu postavlja vprašanje spoštovanja pravic, ki so jih delavci dosegli z dolgotrajnimi borbami in ki so že zapisane v 'državnih zakonih. Vsi ti problemi so prišli na dan pretekli četrtek na sindikalnem sestanku. Delavci so razpravljali o svojih zahtevah glede nove delovne pogodbe, ki zahteva primemo zvišanje plač, zajamčen letni zaslužek za delavce v kamnolomih, 40-umo delo v petih dneh, sindikalne pravice in svoboščine. Za
te zahteve so delavci pripravljeni boriti se do končne zmage.
V	razgovom s sindikalnim predstavnikom pa so delavci prikazali dejansko življenje v kamnolomu, ki nas spominja na obnašanje industrialcev v preteklem stoletju. Ne samo, da se delodajalci upirajo novim zahtevam delavcev toda tudi kršijo že podpisane pogodbe. V sedanjem času, ko po vseh obratih brnijo stroji, ne obstojajo več težaki toda kvalificirani in specializirani delavci. Dogaja pa se, to je že praksa v kraških kamnolomih, da delodajalci plačujejo kvalificiranega delavca kot težaka. Razliko, ki pripada specializiranemu delavcu izplačajo posebej, kar je v škodo delavca. Čeprav delavcu izplačajo vse kar mu pritiče, je vendar ogoljufan. Za razliko v kvalifikaciji in nadurno delo delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno zavarovanje. V primeru bolezni ali nesreče pri delu je delavec prikrajšan za več kot tisoč lir dnevno. Zaradi neplačanih prispevkov bo imel dosti nižjo pokojnino kot bi mu pripadala če bi mu delodajalec plačeval prispevke za vse opravljeno delo.
V	omenjenih kamnolomih ni u-streznih sanitarnih naprav in za jedilnico .primemiih prostorov. Delodajalci ne nudijo delavcem primerne obutve kot predvideva zakon. Takih problemov je še in še. Zato so delavci sklenili, da se bodo s predstavniki sindikatov sestajali bolj pogostoma. Obenem so tudi določili kraj kamor bo sindikat pošiljal obvestJa, okrožnice in svoje predstavnike, tako da bodo delavci na tekočem glede sindikalne borbe in ukrepov, ki zadevajo njihove probleme.
Nadaljevanje Delavski boji
no revijo («Il Manifesto»), v kateri se je partijska politika podvrgla naj-ostrejši kritiki in tudi grobim deformacijam. CK KPI je do tega vprašanja pristopil načelno in politično, s tovariši, ki so začeli frak-cionaško dejavnost je obšli mo in poglobljeno razpravljal in — upamo — položili temelje za ustvaritev trdnejše enotnosti in premostitev pojava, ki je postal že vir političnih špekulacij v meščanskih krogih.
Partija ni povzela nikakršnih birokratskih ali administrativnih u-krapov. ker bi to ne rešilo vprašanja, nasprotno, dokazala je, da je politično nerešljivo. S široko razpravo pa hoče okrepiti lastne vrste in usposobiti partijo za nadaljnje spopade z razrednim nasprotnikom, ki se mu je verjetno razblinila utvara, da bo partija postala «debatni krožek» ali s strujami zrahljan organizem. Partija ostane to, kar mora biti: orožje delavskega razreda v neenakem boju z razrednim nasprotnikom, in v tem sledi osnovnim načelom, ki so se uveljavili v svetovnem revolucionarnem gibanju.
Nasprotniki in zavezniki, kakorkoli že gledajo na nas komuniste, se morajo is tem sprijazniti in to upoštevati.
Možnosti kolektivne varnosti
ga pomena so vsekakor predlogi o sklicanju evropske konference o varnosti, ki so bili v zadnji dobi še posebej aktualiziram.
Vse to nikakor ne bi smelo biti odstopan je socialističnih in drugih naprednih in demokratičnih sil od idejnega in političnega boja, ki je pogoj za družbeni napredek, pa tudi od nadaljnjega pozitivnega razvoja mednarodnih odnosov. Vsekakor je prvi pogoj vsakega realističnega boja za kolektivno varnost v proizvajanju in priznavanju dejstva, da problemov te vrste ni mogoče reševati z vojno ali z mešetarjenjem velikih sil na račun drugih narodov, ampak samo z notranjo akcijo naprednih in demokratičnih političnih sil v vsaki posamezni državi ter z dogovarjanjem in razumeva-
njem med enakopravnimi narodi tako tistimi v blokih kakor tisti mi zunanj blokov. -
VPRAŠANJE — Priznavanje se dan j e evropske stvarnosti — ne dotakljivost meja in obstoj dvel suverenih nemških držav — jf odločilni moment za proces po puščanja v Evropi. Kako bi pozi tivno odjeknilo, če bi to stvarnos priznale vse države?
ODGOVOR — Strinjam se z gle diščem, da je priznanje sedanji evropske stvarnosti odločilni mo ment za proces popuščanja v Ev ropi. Še več, rekel bi, da je taksno priznanje edina možna izhodiščna točka za nastanek 'takit okoliščin, ki bodo omogočile pozitivne rezultate v prizadevanjih Z3 uvedbo sistema kolektivne varnosti v Evropi.
Šele priznanje obstoja dveh suverenih nemških držav bo ustvarilo okoliščine, da postane «nemško vprašanje» zadeva Nemcev samih. Zdaj to vprašanje obremenjuje vse evropske odnose in preprečuje sleherni napredek v reševanju problemov evropske ko lektivne varnosti. V bistvu gre za nadaljnji družbeni razvoj nemškega naroda, za problem dveh družbenih in političnih sistemov, ki ga ni mogoče reševati z vsiljevanjem rešitve od zunaj, ne da bi to sprožilo novo svetovno vojno. Sodelovanje, zbliževanje iU združevanje dveh nemških držav je možno samo v daljšem procesu, vzporedno z družbenim in političnim razvojem v obeh delih Nemčije, z njunim dogovarjanjem in s postopnim razširjanjem vzajemnega sodelovanja. S tako usmeritvijo bi se evropske države iznebile hipoteke nemškega vprašanja in bi se lahko z večjim realizmom in močneje obrnile h problemom evropskega sodelovanja, k ustvarjanju okoliščin za sistem kolektivne varnosti.
Prav tako je jasno, da je nedotakljivost sedanjih evropskih meja, kar pomeni tudi meio na Odr in Nisi, ena izmed bistvenih komponent miru in varnosti v Evropi-
S tem nikakor nočem reči, da je «status quo» v Evropi nekaj najbolj idealnega. Nasprotno, to stanje je potrebno v marsičem spremeniti in bo prav"gotovo tudi spremenjeno. Vendar je mogoče spremeniti samo po miroljubni poti, v demokratičnih odnosih med narodi edinole v taki Evropi, y kateri so odriosi med državami in narodi zasnovani na sistemu in občutku kolektivne varnosti-Zato bi povezovanje reševanja številnih vprašanj sodelovanja med evropskimi državami z « nem ško združitvijo» in z izpodbijanjem sedanjih meja na Odri in Nisi ne samo zapiralo pot h kolektivni varnosti Evrope, ampak bi tudi podaljševalo razcepljenost Evrope na vojaške zveze. S tem bi se Evropa spreminjala v žarišče mednarodne napetosti, name-s^°	bila eno izmed glavnih
oporišč miru v svetu.
Ko pravim, da brez priznanja sedanjih evropskih meja in obstoja dveh suverenih nemških drža^ ni niti kolektivne varnosti v Ev-r°pi, s tem nočem reči, da je tre-1 ba kronološko pogojevati rešite''! enega vprašanja z rešitvijo drugega, čeprav so ti problemi povezani med seboj, pa se po svoje med seboj tudi pogojujejo. Jasno je namreč, da bo vsakršno prizadevanje za konkretno ob ravna- ! vanje kolektivne varnosti v Evro-1 pi pomagalo spoznati in sporazumno rešiti problem dveh nemških držav in nedotakljivost meja, pa tudi obratno.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12