Poštnina plačana v gotovini.
Slo/entki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina lelno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
brneli ar
Leto X.	Celje, 21. julija 1939	Štev. 15 |
		
]. Barih in sin:
O hmelju 1938/39
Sveiovna trgovina in meddržavno zamenjavanje blaga je v letu 1938 precej nazadovalo v primeri s prejšnjim letom, in sicer zaradi padca cen surovin kakor tudi izdelkov. Zboljšanje cen za surovine v zadnjih mesecih kaže na izboljšanje svetovnega gospodarstva.
Kot nekako merilo gospodarskega stanja lahko smatramo konsum piva. Če opazujemo, kako se je kje konsum piva dvignil ali padel, dobimo naslednjo sliko: dvignil se je lansko leto konsum piva v Egiptu za 2, Alžiru 12, Avstraliji 6, Belgijskem Kongu 46, Bolgariji 58, Kolumbiji 12, Kosta Riki 41, Estoniji 31, Finski 43, Grčiji 4, Veliki Britaniji 2. Gualemali 53, Italiji 3, jugoslaviji 24, Kanadi 6, Latviji 30, Litvi 75, Luksemburgu 29, Meksiki 11, Novi Zelandiji 26, Nizozemski 2, Panama 10, Poljski 17, Portugalski 3, Romuniji 20, Švedski 2, Turčiji 82 in Ogrski za 18 odstotkov; padel pa j e v Belgiji za 2, Čile 8, Kubi 5, Danski 1, Franciji 2, Indiji 29, Irski 18, Paragvaju 12, San Salvadorju 11, Siriji 27 in USA za 8 odstotkov. Dočim se je konsum piva v USA prejšnja leta vedno dvigal, je lansko leto nazadoval. Da je v Nemčiji konsum piva narastel na 58,590.000 hi, moramo upoštevati, da je všteta tu tudi bivša ČSR, zakaj v stari Nemčiji je znašal konsum 47,090.000 hi, v bivši Avstriji — Vzhodni marki — 3,190.000 hi, v Sudetski 2,040.000 hi in v Protektoratu Češke in Moravske 6,270.000 hi.
Svetovna proizvodnja piva v letu 1938 je znašala 219,657.000 hi. Prejšnje leto (1937) je znašala
218,318.000	hi. Kot je razvidno, je znašala proizvodnja piva razen v USA 1935. leta 138,100.000 hi, 140,000.000 hi v L 1936, leta 1937 pa 150,080.000 hi in lansko leto 156,762.000 hi. Če upoštevamo, da je proizvodnja piva v USA preteklo leto nazadovala, vidimo, da je pripisovati lansko porast produkta
predvsem Evropi, dočim je prejšnja leta vodila USA.
Pridelek hmelja je znašal v letu 1938 žlahtnega na kontinentu ca. 297.504 stotov (94 stote na ha), dočim v letu 1937 celo 313.711 stolov (9 9 na 1 ha) ter 1936. leta 326.937 stotov (995 na 1 ha); v letu 1938 grobega 300.956 stotov (14 01 na 1 ha), leta 1937 pa 319.870 stolov (14 32 na 1 ha) ter 1936. leta 264.222 stotov (1256 na 1 ha). Skupno torej 1938. leta 598.460 stotov na 53.017 ha (1E25 na 1 ha); 1937. leta 633.581 stotov na 53.792 ha (1175 na 1 ha) ter 1936. leta 591.159 stotov na 53.945 ha (10 95 na 1 ha).
V splošnem lahko rečemo, da je neugodno vreme lani precej pokvarilo pridelek. Peronospora je posebno močno razsajala v Hersbrucku, na Wurllemberškem, v Sudetih, na Češkem, v Belgiji, Franciji in Poljski; v Sloveniji so škodovale listne uši.
Suša je povzročila v USA, in sicer v Oregonu in Kaliforniji nazadovanje za 42.500 stotov v primeri s prejšnjim letom tako, da so nabrali sam.o
136.000	stotov, dočim prejšnje leto 181.000 stotov.
Po teži je bilo na splošno hmelja manj, vendar po vrednosti za varenje pa je bil boljši kot prejšnje leto.
Poraba hmelja v letu 1938 je znašala 617.735 stotov za 219,657.000 hi piva, torej povprečno 028 kg na 1 hi piva.
Zaloge hmelja letnika 1938 so znašale letos h koncu maja zelo malo. Na kontinentu je bil ves hmelj prodan, le v Angliji ga je še ostalo iz leta
Škropite? Prav, je nujno potrebno! Toda primešajte na vsak način na 100 1 škropiva tudi četrt litra Galertola, da ga ne bo izpral dež in ne bo treba škropiti takoj zopet in pa da bo škropivo bolje učinkovalo. Galertol dobite pri Hmeljarski zadrugi.
1936	kakih 5080 stotov in v USA 30.000 bal letnika 1938 in 10.000 bal letnika 1937. Ves drugi hmelj, ki še ni bil prodan, so vrgli s trga in ga uničili.
Vnovčenje hmelja je šlo naglo od rok. Vzrok leži v tem, da je bilo manj pridelka v nekaterih deželah, da se je uporaba povečala in da je bilo večje povpraševanje od strani pivovaren, ker upajo, da se bo poraba piva še povečala.
Izgledi za letino 1939 v začetku junija za Nemčijo: velika količina snega pozimi je povzročila, da se je zemlja dobro napojila. Prvi dve tretjini aprila je bilo toplo in milo podnebje, tako da so mogli izvršiti že precej zgodaj navadna dela. Sledilo je deževno in hladno vreme do konca maja, kar je zadržalo rastlino v rasti, vendar lepi dnevi v začetku junija so rastlino zopet poživili in popravili.
V	stari Nemčiji nagaja peronospora, ki jo pridno zatirajo. Bolhačev ni. Vreme v juniju je ugodno.
V	Češki in Moravski je bila rastlina v začetku junija za kakih 14 dni zaostala zaradi neugodnega vremena. Poleg tega škodujejo še bolhači, vogrci, rilčkarji in peronospora; v zadnjem času so se pojavile tudi listne uši v nižje ležečih predelih.
(Dalje prih.)
Škropljenje da škoduje?
O tem smo pisali že zadnjič in poudarili, da je predvsem potrebno škropivo res pravilno in točno po predpisih namešafi, pa bo vedno koristilo, nikdar in nikoli pa ne škodovalo. Prav tako smo poudarili, da je škropivu zaradi boljše lepljivosti in učinkovitosti treba primešati vedno tudi Galer-tola. Seveda pa moramo potem tudi škropiti pravilno in ob pravem času.
Predvsem si dajmo že enkrat dopovedati, da v najbolj vročih opoldanskih urah, če pripeka sonce, ne smemo škropiti z nobenim škropivom, da, niti s čisto, hladno vodo ne; tedaj bo namreč vsako škropivo bolj ali manj osmodilo rastlino. Škropiti moramo torej in smemo le zjutraj in zgodaj dopoldne ter pozno popoldne in pod večer; le če ni sonca, tedaj pač lahko škropimo ves dan.
Za škropljenje moramo imeti škropilnice z močnim pritiskom in dobrim razpršilnikom, s katerim res lahko temeljito poškropimo celo rastlino in vse njene dele. Zlasti za škropljenje proti pero-nospori mora biti močan pritisk, da razprši škropivo v fino meglo, ki obvije celo rastlino. V Ameriki n. pr. imajo kar na motorki pritrjenih 7—9 raz-pršilnikov, ki škropijo vsi naenkrat s tako silo, da je 3—4 m na široko in do 10 m visoko zavito vse
hmeljišče v eno samo meglo. Poraba škropiva je tu res neprimerno večja, ampak tudi škropljenje res temeljito. Pri nas pa cesto še klatimo z bam-busi po hmeljiščih in škropimo s slabim pritiskom tako skopo, da le sem pa tja ostane kaka lisa. Brez dobre škropilnice z dovolj močnim pritiskom in res dobrim razpršilnikom je pravilno škropljenje nemogoče in potem seveda tudi uspeha ni.
Tako je torej! Škropljenje ne škoduje nikoli, če uporabimo pravo sredstvo, ga pravilno na-mešamo ter tudi škropimo pravilno in ob pravem času! Če škropljenje škoduje, navadno ni krivo sredstvo, temveč je kriv tisti, ki je škropil, ker sredstva ni pravilno namešal ali pa je škropil ob neprimernem času. Tako se je lani neki star hmeljar bridko pritoževal, da so mu sinovi osmodili hmelj. Vedno so opoldne, ko so se vrnili z drugega posla, izvlekli motorko in škropili v najhujšem soncu ter seveda vse osmodili. Svojeglavi niso poslušali očeta, ki jim je povedal, da se v vročini ne sme škropiti in so tako povzročili škodo. Krivo torej ni bilo bakreno apno, temveč so bili krivi neposlušni sinovi. Zopet letos se je pritoževal nekdo, da mu je V2 % raztopina Afidona osmQdila hmelj. Tudi ta je bosa! Lani smo z V2 % raztopino Afidona zelo uspešno v velikem obsegu zatirali uši, pa nihče ni osmodil hmelja. Kriv torej zopet ni bil Afidon, temveč tisti, ki je škropil, bodisi, da je škrcpil nepravilno ali pa namešal na 100 1 vode več kot pol litra Afidona; močnejše kot V2 % raztopine namreč hmelj ne prenese. In tako se v vseh primerih osmo-jenja navadno ugotovi, da sredstvo ni bilo pravilno namešano ali pa da škropljeno ni bilo pravilno.
Škropljenje škoduje? Ne, škropljenje s pravilno namešanimi sredstvi in pravilno škropljeno nikoli ne škoduje! Seveda pa moramo uporabljati le sredstva, ki so od državnih poskusnih postaj preizkušena in katerih prodaja je dovoljena. Zavedati se moramo, da je škropivo zdravilo, ki se ga da s pridom le točno po navodilu uporabljati. Če ne veš, kako in kaj ter s čim bi, pa moraš vprašati za svet vedno le pravega zdravnika, ne pa mazača, ki ti bo svetoval ricinovo olje tudi zoper zobobol, samo da nekaj proda.
Pravilno pripraviti torej in pravilno škropiti, pa bo škropljenje vedno le koristilo, škodovalo pa nikdar in nikoli!
Premog po znižani ceni, hmeljarji, si dobavite pravočasno, ker se dobi samo v času od 1. marca do 30. septembra, pozneje pa ne več! Potrebne nakaznice se dobe pri Hmeljarski zadrugi.
Ali si že član Hmeljarske zadruge? Če ne, pristopi ji nemudoma, prijatelj, ker Hmeljarska zadruga nudi svojim članom vedno več koristi!
Razno
Hmelja smo izvozili prvih pet mesecev letošnjega leta 4340 stotov za 4,843.000 din, dočim lani v isti dobi 6540 stotov za 11,674.000 din. Največ hmelja smo izvozili v USA, namreč 1710 stotov, in v Belgijo 1240 stotov.
Švedska je uvozila lani 4272 stotov hmelja, predlani 4768, v letu 1936 pa 4591, v letu 1935: 4322, 1934: 3435, 1933: 2375, 1932: 4897, 1931: 5307, 1930: 5810 in 1929: 5052 stotov. Največ hmelja se je uvažalo iz Nemčije ter ČSR, in sicer prvotno največ iz Nemčije, potem pa vedno manj in vedno več iz ČSR. Tako se je uvozilo v letu 1929 iz Nemčije 3667, dočim iz ČSR 1379 stotov, v letu 1930 pa iz Nemčije 4570, iz ČSR 1232, 1931: 3572 in 1721, 1932: 3908 in 893, 1933: 1535 in 733, 1934: 791 in 2524, 1935: 818 in 3388, 1936: 56 in 4480, 1937: 90 in 4651, 1938: 775 in 3147 stotov. Iz naše države se izvaža na Švedsko le malo hmelja in ga šele zadnja leta statistika posebej omenja; tako smo izvozili tja lani 58 stotov, torej komaj 1 J/2% celokupnega uvoza, predlani 11 in v prejšnjem letu 28 stotov.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov je slej ko prej zelo neenakomerno; splošno obetajo prav dobro zgodaj rezani nasadi, zlasti taki v bolj lahkih legah, ostali pa slabše. Vreme je bilo zadnjih nekaj tednov pretežno lepo in sončno, le noči so cesto še vedno prehladne. Rastlina je zdrava in polagoma že cvete, vendar so cvetni nastavki deloma bolj redki.
Vojvodina: Stanje nasadov je prav različno; v najboljših je dosegla rastlina vrh opor in odganja stranske panoge, v mnogih pa je precej zaostala. Splošno se je stanje nasadov nekoliko popravilo, tudi v hmeljiščih, kjer je pobila toča; tudi nevarnost peronospore je popustila.. Računa pa se, da bo pridelek glede množine vsekakor zaostajal za lanskim.
Nemčija: Stanje nasadov je zelo različno, rastlina v splošnem še vedno zaostaja in le v najboljših nasadih dosega vrh opor. Splošno se obeta srednjedobra letina. Peronospora in uši se sicer pojavljajo sem ter tja, vendar večje nevarnosti zaenkrat ni. V sudetskih okoliših se je stanje nasadov precej popravilo, četudi je zelo neenakomerno, rastlina je deloma dosegla vrh opor, odgnala številne stranske panoge in polagoma že prehaja v cvet, v bolj vlažnih legah pa je precej zaostala. Peronospora se sicer pojavlja sem ter tja, vendar postajajo predvsem uši vedno bolj nevarne. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa, cene nominalno nespremenjene.
Češkomoravska: Pri ugodnejšem vremenu se je stanje nasadov popravilo, vendar je v mnogih, zlasti v bolj vlažnih legah rastlina zelo zaostala in listje vedno bolj rumeni; zato se splošno računa le z bolj pičlo letino. Obrambno škropljenje proti peronospori in ušem je nujno potrebno. — Kupčija docela miruje.
Francija: Stanje nasadov se je precej popravilo in v najboljših rastlina polagoma dosega vrh opor in se je deloma tudi dobro razkošatila. Proti peronospori je še vedno treba pridno škropiti. V nekaterih nasadih je tudi toča povzročila precej škode. — Za letošnji pridelek je že precej zanimanja in se plačuje v predprodaji 23—28 din za kg.
Poljska: Stanje nasadov je zelo različno, vendar v splošnem dobro obeta. Pomembnejše nevarnosti peronospore ni, pač pa so uši uničile ponekod že 15 % pridelka in tudi toča je v nekaterih nasadih napravila mnogo škode. — Za predprodajo letošnjega pridelka je že živahno zanimanje, vendar se hmeljarji drže rezervirano, ker upajo na boljše cene.
Belgija: Pri ugodnejšem vremenu se je stanje nasadov vidno popravilo, vendar je zoper peronosporo in uši še vedno treba pridno škropiti. — Na tržišču pri mirni tendenci nofira lanski Poperinghe do 27 din in letošnji v predprodaji do 26 din za kg.
Anglija: Stanje nasadov slej ko prej dobro obeta, le uši se vkljub zatiranju vedno zopet pojavljajo. — Tržišče je skoraj popolnoma brez prometa.
Amerika: Nasadi v splošnem dobro obetajo, četudi v nekaterih okoliših mnogo trpijo zaradi suše, dočim peronospora nikjer ni povzročila znatnejše škode. — Tržišče je mirno, vendar so cene čvrste in domači pridelek notira lanski 22—26 din, predlanski 10—15 din in starejši letniki do 9 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 65—90 din, predlanski 42—53 din za kg. Iz prve roke se trži lanski pridelek po 22 din, letošnji v predprodaji pa po 19 din za kg.
Hmeljarji!
Da bodo Vaši nasadi zdravi, uporabljajte v borbi proti boleznim in škodljivcem le zanesljivo učinkujoča sredstva kakor:
NOSPERAL (Ob 21)
koncentrirano bakrenoapnoproti peronospori
NIKOPREN
odličen nikotinski preparat, ali
AFIDON
oljnato-nikotinski preparat proti listnim ušem
SOLBAR
barijev polisulfid proti rdečemu pajku in
AGROT1N
ki poveča razpršljivost in lepljivost škropil
Vsa navedena pa tudi druga sredstva dobite po ugodnih cenah v skladišču
HMELJARSKE ZADRUGE V ŽALCU
Sušilnico Lorber-jevo (4 m-) s štirimi etažami in več hmeljskih košev, vse le malo rabljeno, proda Ivan Sadar, Dobrova pri Ljubljani
TOPLOMERE
za sušilnice dobite poceni v skladišču Hmeljarske zadruge v Žalcu
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauod. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSHI SUFERFOSFflT 10% in 18% KOSTNI SUFERFOSFflT KMF 18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEM MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 90% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN I L N I CA
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi. lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice