Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI.. štev. 82 Ljubljana, nedelja 7« aprila 193^ Cena t Din UpravmStvo; Ljubljana. Knafljeva uilca 6. — Telefon St. 3122, 3123, S124. 3126, 3126. Inseratm oddeieu: Ljubljana Selen-tiurgova ui. 3. — Tei. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 21. _ Telefon St 190 Računi pn pošt čeK zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, Wlen št 10S.241. Zaupanje je prvo S posetom v Pragi je angleški minister Eden zaključil samostojno velikopotezno angleško politično akcijo na evropski celini. Berlin—Moskva—Varšava—Praga so etape, ki obeležujejo ta izredni diplomatski in državniški napor. Na vsem potu je Edena spremljala ne-deljena pozornost vsega omikanega sveta, uspeh tega podviga pa je presenetljivo majhen. Iz Londona so vztrajno prilivali vodo prevelikim pričakovanjem, češ da je Velika Britanija poslala svoja odlična državnika na evropska tla samo tk) informacije, da se pouči o pravem položaju. Sir Simon in Eden da sta imela samo nalogo, da proučita možnosti sporazuma in spoznata, v koliko bi bilo angleško posredovanje zaželeno in umestno, oziroma kakšen uspeh bi lahko doseglo. Zaključna faza tega edinstvenega potovanja za informacijami se bo odigrala pod predsedstvom gospoda Mussoli-nija v Stresi, o kateri pa vedo Nemci, baje iz najzanesljivejših britskih virov, že sedaj povedati, da bo takisto samo informativnega značaja, čeprav so ji vodilni listi italijanskega fašizma že začrtali odločne in precej bojevite smernice. Vse podjetje tedaj ne bo prišlo iz stadija informacij, kar bi ne pomenilo ravno prevelikega uspeha vodilne evropske diplomacije. Če sodimo po zadnjih velikih akcijah evropskih velesil, bo tudi ta potekla v pesku, kajti vsemu njih prizadevanju nedostaja v prvi vrsti nesebične zainteresiranosti pri veliki ^stvari evropskega miru in iz te nesebičnosti izvira j očega medsebojnega zaupanja. Na tem se je razbila še vsaka skupna akcija in da je evropskim narodom ohranjen mir vsaj do sedaj, je pripisati v manjši meri diplomatskim uspehom odločujočih velesil, kakor pa vzajemnemu nezaupanju med močnejšimi državami, ki onemogoča vsake zanesljivejše račune za bodočnost. To se je pokazalo v teku dolgotrajnih zasedanj razorožitvene konference, ki ni donesla nikakih otipljivih rezultatov, pač pa v Nemčiji samo vzbudila prepričanje, da se velesile ne bodo mogle sporazumeti za skupen energičen^ nastop, tudi če se začne Nemčija oboroževati na lastno pest. In to je tudi storila; že mnogo prej, preden je oficielno izjavila, da ne priznava več razorožitvenih določb mirovne pogodbe. S tem so Nemci seveda zanesli še večje nezaupanje napram sebi pri vseh državah, o katerih resnični miroljubnosti in želji po olajšanju oboroževalnih bremen ne more nihče dvomiti, ki pa se za radikalno razorožitev niso mogle odločiti ravno zaradi nezaupanja do Nemčije in morda tudi še do kake druge države! Pri vseh evropskih narodih se je zato že davno stvorilo trdno prepričanje, da so nekatere velesile in njihovi posebni interesi v vsakem občem problemu ona velika ovira, ki ne dopušča trdne organizacije miru, marveč drži Evropo v stalni napetosti in negotovosti. Saj se soodločanje manjših držav pri raznih velikih problemih izloča ravno z argumentom posebnih interesov, na drugi strani je pa ta argument oni, ki velesilam omogoča, da se odločilno vmešavajo v Podunavje, na Balkan, na baltsko pobrežje in sploh povsod, kjer količkaj kaže, da bi se brez sodelovanja velikih kaj skoro dal doseči sporazum. Zato ni nikakršno čudo, da vsi ti problemi ne dožive nikoli dokončne rešitve, marveč se pomaknejo z mesta le toliko, kolikor to povzroča prirodni razvoj, ki ga nikakršna diplomacija ne more preprečiti. Angleška državnika sta na evropski celini nabrala nedvomno dovolj podatkov, da sta se prepričala, kako usodna je bila dosedanja britska politika, ki je stala zdaj ob strani Nemčije, zdaj ob strani Francije ter tako ustvarila položaj, kakršen je. Na Ruskem so to Edenu povedali v zelo neprikriti obliki, ko so vprašali Edena, ali Velika Britanija še računa na spopad med Nemčijo in Rusijo, v katerem bi izkrvaveli tako kljukasti križ, kakor sovjetska srp in kladivo. Še neprijetneje nego to vprašanje pa je zadela Angleže sovjetska ugotovitev, da je britski imperij sicer velika država, nima pa skoraj nikakršnih sil, da bi se branil pred možnimi napadi, zlasti onimi iz zraka. Po tem, kar je bil zvedel v Berlinu o ruskih silah^in kar je vedel že prej o nemški oborožitvi, je moralo postati Edenu jasno, da položaj ni več ugoden za laviranje med Nemčijo in Francijo ter njenimi zavezniki. Tem informacijam moramo najbrž pripisati, da je na Angleškem kar naenkrat spet zraslo zanimanje za razorožitev in je Henderson že začel zahtevati, naj se oživotvori razorožitvena konferenca, ki ji je bil predsedoval tako dolgo in s tako skromnim uspehom. Ironija usode bo, ako bi tudi sedaj že oborožena Nemčija sodelovala pri razorožitvi; malo je verjetno, da bi hotela zrušiti, kar si je zgradila s tako muko in s takimi strošld. Vse to niso dobre avspicije za Streso, kjer se bo vršilo posvetovanje brez Nemcev in zanje tamošnji sklepi ne bodo obvezni. Vrh vsega pa se opaža, da v Londonu zopet nimajo enakih nazorov o nalogi Strese, kakršno bi morala V spomin Kralju Uedtnitelju Ob polletnici marsejske tragedije so včeraj po vsej državi svečano počastili spomin Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Beograd, 6. aprila, p. V globoki žalosti je danes jugoslovenska prestolnica obhajala šestmesečni pomen za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. Raz hiše so plapolale žalne zastave, trgovine in drugi javni lokali pa so bili od 10. dalje zaprti. Po vseh cerkvah v Beogradu so bile dopoldne žalne službe božje. Posebno svečan je bil pomen v Saborni cerkvi, kjer je opravil cerkvene obrede patriarh Var-nava ob veliki asistenci duhovščine. Od-peval je akademski pevski zbor tehniške fakultete. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa pehote kraljeve garde z zastavo. Tik pred 11. sta prišla v cerkev kraljeva namestnika gg. dr. Radenko Stanko-vič in dr. Ivo Perovič, ki jima je častna četa izkazala predpisane vojaške časti. Že pred tem so se zbrali v cerkvi vsi državni dostojanstveniki, celotna vlada z ministrskim predsednikom g. Jevtičem na čelu, ves diplomatski zbor, vsi vojaški atašeji, generali in admirali, predstavniki vseh državnih ustanov ter velika množica zastopnikov raznih nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in stanovskih organizacij. Za službo božjo so prižgali sveče, ki so gorele pred šestimi meseci pri prvem pomenu za blagopokojnega kralja. Na enak način so tudi v vseh ostalih cerkvah opravili spominske molitve za pokojnega kralja. Parastos na Oplencu Beograd, 6. aprila. AA. V cerkvi sv. Jurija na Oplencu je bil danes ob 11. šestmesečni parastos za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. Pa-rastosu so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. Vel. kraljica mati Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem, Nj. kr. Vis. knez-namestnik, Nj. kr. Vis. kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo, Nj. kr. Vis. grška kneginja Jelena in Ni. kr. Vis. infantinja Bea-trica. V Ljubljani Ljubljana, 6. aprila, d. V torek poteče prvo polletje, odkar je padel v Marseilleu od zločinske atentatorske roke pokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj. Z 9. aprilom poteče tudi čas globokega žalovanja, v katero se je odela vsa Jugoslavija. Za počastitev spomina velikega vladarja se je danes ob 10. dopoldne vršila v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica svečana liturgija, nato pa svečani žalni parastos. Cerkveni svečanosti, ki jo je opravil prota Budimir. so med drugimi odličnimi zastopniki naše javnosti prisostvovali ban dr. Dinko Puc, komandant dravske divizijske oblasti, general Nedeljkovič, podžupan prof. Evgen Jarc z mnogoštevilnimi mestnimi svetniki, narodne dame z dvorno damo gospo Franjo Tavčarjevo na čelu ter mnogi zastopniki organizacij, korporacij in ustanov z velikim številom aktivnih in rezervnih oficirjev. Prota Budimir je imel med žalnim opravilom, ki ga je spremljalo v srce segajoče petje pravoslavnega cerkvenega zbora, prekrasen nagovor, v katerem je poudaril vero, da bo ves jugoslovenski narod vdano sledil poslednjemu naročilu velikega kralja. V Zagrebu Zagreb, 6. aprila, n. Zagreb je počastil danes spomin pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. s cerkvenimi svečanostmi Ob 9. dopoldne so bile svečane liturgije v pravoslavni cerkvi, nato pa je bila spominska svečanost pred glavno postajo, na mestu, kjer je bila izpostavljena krsta s truplom pokojnega vladarja, ko so ga pripeljali v Zagreb. Obrede je opravil ob veliki asistenci zagrebški mitropolit Dositej. Pela sta srbsko pravoslavno društvo in ruski umetniški pevski zbor. Svečanosti so prisostvovali nadomestnik kraljevega namestnika Jovo Banjanin, ban dr. Kostren-čič, predsednik senata dT. Tomašič, mestni predsednik Erber, podban dr. Hadži, bivši ministri dr. Svrljuga, dr. Frangeš in dr. Mažuranid, vrhovni zastopniki vojske, znanstvenih ustanov, rezervni častniki, šefi vseh mestnih, banovinskih in državnih uradov, zastopniki vseh veroizpovedi, visokih šol, Sokolstva, Jadranske straže, Jugoslovenske Matice in drugih organizacij ter več tisočglava množica ljudstva. Vsi Likvidacija diktature na Bolgarskem Vrhovni vojni svet se ie izjavil za umik vojske iz politike in za postopni povratek v parlamentarni režim Sofija, 6. aprila, p. Politična situacija v Bolgariji povzroča skrbi vsem odločujočim činiteljem, tako kralju kakor vladi, zlasti pa vojaškim krogom, ki so prav za prav nositelji devetnajstomajskega režima. Tudi pred kratkim imenovani vrhovni vojni svet se je zadnja dva dni bavil s položajem in sprejel potrebne sklepe. Po obvestilih iz poučenih krogov do spremmeb v vladi sicer ne bo prišlo tž.ko hitro, kakor so pričakovali nekateri politični krogi, vendar pa je bil sprejet načelni sklep, da se vojska polagoma umakne iz političnega življenja nazaj v vojašnice, sestavi pa naj se vlada, ki bo nadaljevala devetnajsto-majski program. V sofijskih krogih trde, da so sklepi vrhovnega vojnega sveta ugodni za vlado generala Zlateva. To dokazuje tudi banket, ki ga je priredil po končanih posvetovanjih članom vrhovnega vojnega sveta. Splošno prepričanje je, da so izpremembe v vladi neizogibne, vprašanje pa je, kdaj in kako naj bi se brez večjih pretresljajev izvršil prehod iz sedanjega v normalno parlamentarno stanje. Kot bodoči mož se najbolj imenuje polkovnik Damjan Velčev, ki je baje zopet dobil avtoriteto v vojaških krogih. Po drugi kombinaciji prihaja v poštev tudi general Jo-vev, ki bi sprejel v svojo vlado bivše politične voditelje ter likvidiral sedanje stanje, ne da bi pri tem izpremenil novi kurz bolgarske notranje in zunanje politike. Po njegovem mnenju pa je potrebno, da ostane sedanja vlada še dokaj časa na krmilu, da bi mogla v celoti izvesti devet-najstomajski progTam in postaviti novo bolgarsko politiko na čvrste temelje. Gombosove volitve sramota XX. stoletja Goebbelsovo glasilo »Der AngriSf" označuje Gombosovo vlado za najbolj reakcionaren režim v Evropi Budimpešta, 5. aprila p. Vsi nemšiki listi obširno pišejo o madžarskih parlamentarnih volitvah in soglasno ugotavljajo, da so to najfboLj škandalozne volitve, kar jih je kdaj bilo v Evroni. Vlada g. Gombosa je po pisanju nemških listov tudi tokrat dokazala, kako reakcionarna Je in kako malo spoštuje resnično voljo in razpoloženje naroda, ter da ji je samo za oblast. Organ propagandnega ministra ždr. Gob-belsa »Der Angriff« piše med drugim: Metode, ki se jih je poslužila vlada g. Gombosa pri volitvah, zaslužijo obsodbo vsega civiliziranega sveta. Narodnim manjšinam ne priznava niti najosnovnej- izvršiti po mislih Italije in Francije. Vse kaže, da si bo Anglija obrnila v svojo korist dobljene informacije, k potrebnemu ravnotežju v Evropi in k nje pomir-jenju pa menda ne bo prispevala v oni meri, kakor je svet pričakoval. Za občutek miru in varnosti bo doseženo šele, ko bo med narodi doseženo medsebojno zaupanje v mirovno voljo. Do tega je na žalost še daleč. Do takrat pa morajo one države, ki si iskreno žele ohranitve in utrditve miru, pa zaradi tega druga drugi zaupajo, skrbeti za to, da bo njihov krog vedno večji in da bodo same tako močne, da si miru ne bo upal nihče kaliti, tudi če bi ga mikak). ših političnih pravic. Samo tako je bilo mogoče, da je 550.000 Nemcev in 250.000 Slovakov, ki žive na Madžarskem, dobilo samo enega parlamentarnega zastopnika. To je kulturna sramota 20. stoletja, ki je tem večja, ker se Madžarska po svojem tisku in pri vsaki priliki v Ženevi in drugod stalno pritožuje nad češkoslovaško in Rumunijo, češ da zatirata madžarsko narodno manjšino. List nato navaja, kako se godi Nemčem in Madžarom v Jugoslaviji, kjer so docela enakopravni, prav tako pa hvali tudi češkoslovaško in Rumiunijo, kjer imajo narodne manjšine svojemu številu primerno parlamentarno zastopstvo in kjer se Lahko politično in kulturno svobodno razvijajo. Madžari nimajo prav nobene pravice pritoževati se nad državami Male antante, ki so stokrat kul-turnejše, kakor tisočletna Madžarska. Gombosova vlada je sedaj jasno pokazala pred vsean svetom, da Je resnica baš nasprotna od tega, kar Madžari neprestano trdiijo. Madžarska je ona država, ki brutalno zatira narodne manjšine in zasluži da se to pribije pred vsem svetom. Budimpešta, 6. aprila. w. Opoldne je bil objavljen rezultat volitev v Segedinu. Vladna stranka je dobila še en mandat, ki ga je odvzela socialnim demokratom. Tretji mandat v tem mestu je zopet dobila združena meščanska levičarska stranka, poslanca Raszaya. prisotni so zbrano sledili molitvam duhovščine in se nato tiho razšli. V Šibeniku ŠibeniK, 6. aprila, n. Dopoldne jc pravoslavni prota odslužil v pravoslavni cerkvi svečan parastos za pokojnega kralja Aleksandra. Udeležili so se ga zastopniki civilnih in državnih oblasti ter velika množica ljudstva. Poklonitev primorske mladine na Oplencu Split, 6. aprila. AA. Davi je odpotovalo 470 dijakov in dijakinj srednjih šol in učiteljišč primorske banovine s posebnim vlakom na Oplenac, da se tamkaj poklonijo manom Viteškega kralja. Mladino vodi načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Splitu Stipčevič z večjim številom ravnateljev in profesorjev srednjih in učiteljskih šol iz Splita, Šibenika in Sinja. Mladi romarji si bodo najprej ogledali prestolnico, v ponedeljek pa pojdejo na Oplenac, kjer bodo položili na grob kralja Uedinitelja spominsko knjigo s 70.000 podpisi učencev in učenk vseh osnovnih, meščanskih, učiteljskih in srednjih šol v primorski banovini. Knjigo bodo prinesli v umetno izdelani skrinjici iz javorjevega lesa. Na skrinjici so izrezani simboli šole, v njej pa je srebrn venec z napisom: >Učenci in učenke primorske banovine.« Na pokrovu je zrezan lovorjev list, ki naj predstavlja kraljevo prizadevanje za mir. Na dnu skrinjice je izrezano srce. simbol ljubezni naše mladine do pokojnega kralja Uedinitelja. Na pokrovu je vrezana posvetitev. V Novem Sadu Novi Sad 6. aprila. AA. Ob 10. dopoldne je bila v tukajšnji saborni cerkvi za-dušnica za Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Službo božjo je opravil episkop Irenej ob mnogoštevilni asistenci. Parasto-su so prisostvovali predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, šolska mladina in veliko število meščanov. Cerkev je bila nabito polna občinstva. Med službo Naročnina znaša mesečno Din 25*—» Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uUca 6. Telefon 3122, 8123. 3124. 3125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St_ 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon 8t_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. božjo je ped zbor tukajšnjega glasbenega društva. Trgovine in obrati so bili med službo božjo zaprti. V Skoplju Skopi je, 6. aprila. AA. Danes so v saborni cerkvi sv. Bogorodice priredili šestmesečni pomen za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom. Prostorna cerkev je bila polna občinstva. Mnogo ljudi je stalo tudi pred cerkvijo, da so lahko prisostvovali službi božji. Pomenu so prisostvovali pomočnik bana z načelniki banske uprave, pomočnik poveljnika tretje armijske oblasti z oficirskim zborom, predsednik občine z odborniki, predstavniki kulturnih in prosvetnih društev in zastopniki vseh viteških udruženj. Pred cerkvijo je bila razvrščena častna četa z zastavo in godbo. Obrede je opravil skopski mitropolit Josip z mnogimi svečeniki. Po službi božji je imel mitropolit globok spominski govor. Podobna cerkvena opravila so »e vršila v vseh pravoslavnih cerkvah -rardarske banovine. Francija v spomin velikima kraljema Pariz, 6. aprila. AA. Jutri bodo po vsej Franciji spominske proslave dveh velikih vladarjev Jugoslavije, dveh kraljevskih vi-tezev, kralja Petra I. Velikega in kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Od Prrenej pa do Vogezov bodo proslavili spomin dveh velikih Karagjorgjevičev, tvorcev velike kraljevine Jugoslavije in zvestih prijateljev francoskega naroda. Po vsej Franciji bodo zbirali posebni odbori pod predsedstvom maršala Francheta d' Esperay prispevke za spomenik obema vladarjema. V zvezi s tem priobčujejo listi toplo pisane članke o jugoslovenskem narodu in o dinastiji Karagjorgjevičev. Maršal Franchet d' Espexey, vojvoda jugoslovenske vojske, ki načeluje odboru za postavitev obeh spomenikov, je izdal na vse Francoze presunljiv poztv, naj na nacionalni dan zbirajo prispevke in manifestirajo za prijateljstvo med Francijo h* Jugoslavijo. Nocoj je pariška radijska postaja posrve>-tila ves večer pokojnemu Aleksandru in Jugoslaviji. Pred koncertom jugosloveneka glasbe je o življenju in delu velikega jugoslovenskega kralja govoril zunanji miniata Pierre Laval. Oddajo pariške postaje so prenašale j® "oelovenske postaje ob 19.45. Priprave za Streso Francija, Anglija in Italija pripravljajo svoje predloge za konferenco, ki naj bo odločilnega pomena za Evropo Mussolini za radikalno operacijo London, 6. aprila, d. O včerajšnjih posvetovanjih vlade pod predsedstvom Mac-donalda glede nalog konference v Stresi je bil izdan za tisk komunike, ki pravi med drugim, da so razpravljali o stališču Anglije glede na važna evropska vprašanja. Ker ministrski predsednik še ni imel Edenovega poročila, se bo vlada bavila z njim šele na seji v ponedeljek. Po nadaljnjih poročilih so včeraj ministri razpravljali o Simonovem predlogu, ki se tiče stališča Anglije glede na evropska vprašanja. Angleški zunanji minister stremi za tem, da bi se angleška politika v Evropi omejila na čakanje ter brezpogojno vodila zgolj v interesih - Velike Britanije. Načelo, ki ga postavlja Simon za konferenco v Stresi, zahteva preprečenje vsakega vmešavanja v povsem kontinentalne sporne zadeve. Na podlagi tega sklepajo, da v angleški vladi ni soglasja, ker se več ministrov zavzema za tesno sodelovanje s Francijo in Italijo ter zahteva realno politiko, ki bi obvarovala Anglijo pred nevarnostjo osamljenja. Tudi o Mussolinijevih pobudah razpravljajo v vladnih krogih zelo podrobno. Po zatrdilih iz poučenih parlamentarnih krogov zahteva Mussolini, naj se napovedo Nemčiji kazenske sankcije v primeru kršitve mirovnih pogodb. Nemško oboroževanje se mora omejiti. Francosko-italijan-ski dogovori naj se izvedejo tudi brez Nemčije. Ker ima zavlačevalna taktika nemške vlade samo namen ogrožati varnost Avstrije, zato naj se Nemčiji iz Strese sporoči, da je pakt o nevmešavanju postal dejstvo. Eden je imel danes dopoldne razgovore z zunanjim ministrom Simonom in stalnim državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Vansittardom. Razgovori so se tikali rezultatov Edenovega potovanja v Moskvo, Varšavo in Prago. Kasneje je zunanji minister Simon sprejel italijanskega poslanika Grandija, s katerim je razpravljal o razvoju posvetovanj, ki ga je pričakovati na konferenci v Stresi. Rezultati Edenovih obiskov London, 6. aprila. AA. Današnji >Daily Telegraph« smatra, da je Edenovo potovanje dalo te-le rezultate: 1. Za zdaj je še dosti časa za organizacijo evropskega miru ne kolektivni podlagi, ker nevarnost neposrednih spopadov ni tolikšna, kakor nasploh mislijo. 2. Odpor Poljske proti kolektivnemu sistemu varnosti bi se morda še dal premagati. 3. Prav tako tudi ni dokazano, da bo Nemčija vztrajalo pri svojem sedanjem nepomir-Ijivem držanju do kraja. 4. Niti ena držav, ki jih je minister Eden obiskal ni izrazito agresivno razpoložena proti drugim državam. 5. Velika Britanija lahko pospeši organizacijo miru v Evropi, če bo vselej odkrito in odločno povedala svoje mnenje o posameznih vprašanjih. Pariz, 6. aprila, g. Senzacija današnjega dne je uvodni članek lista »Popolo d' Italia«, ki pravi o mednarodnem političnem položaju: Obstoja skeptična in strahopetna šola medicine, ki si pomaga z obkladki, obliži in pomirjevalnimi sredstvi. Ta strašna medicina senilnosti more za silo konservi-rati mumije, ubija pa močne. Na mesto te medicine mora stopiti fašistična metoda, ki je močna in mlada. Ta metoda je na pol poti med interno medicino in kirurgijo. Ali bomo uporabili kirurgična sredstva, se vprašuje »Popolo d* Italia«. Upamo, da ne bo potrebno, za vsak primer pa mora obstojati gotovost, da se bo kirurgična operacija izvršila radikalno, če bo potrebno. Nov osnutek vzhodnega pakta Pariz, 6. aprila, k. Danes je imela francoska vlada sejo, na kateri je zunanji minister Laval podal daljši ekspoze o mednarodni politični situaciji po potovanju angleških ministrov v Berlin in v vzhodna evropska glavna mesta. Razložil je tudi smernice, po katerih se namerava ravnati pri razgovorih z Mussolinijem in Simonom v Stresi. V zunanjem ministrstvu so snoči pozno v noč proučevali rezultate Edenovega potovanja v Moskvo, Varšavo in Prago, ter so načrt o vzhodnem paktu deloma spremenili. Po novem francoskem načrtu naj bi sodelovale pri tem paktu ne le Francija, Rusija in Češkoslovaška, nego tudi Italija ter eventualno Anglija in Poljska in končno še druge države. Pakt naj bi bil zasnovan na statutih Društva narodov in naj bi določil za države, ki bi nanj pristale, obveznost, da v primeru . oboroženega spopada smatrajo za obligatorne sankcije ki jih določa 16. člen statutov Društva narodov. Razen tega bi bile pogodbene države dolžne druga drugo vojaško podpirati. Z novo redakcijo vzhodnega pakta nameravajo doseči, da se mu priključita tudi Italija in Anglija, kar bi bilo odločilnega pomen« za razvoj političnih razmer v Evropi. Evropski konzultativni pakt Pariz, 6. aprila. w. Francoska delegacija bo predlagala konferenci v Stresi ustano vitev splošnega evropskega konzultativne-ga pakta sigurnosti in medsebojne pomoči, ki bo ime! naslednji mehanizem: V primeru kršitve pogodbe ali mej ene držav« s strani druge se bo takoj sestalo Društvo narodov, da sklepa o položaju in da določi ukrepe proti napadalcu. Po pogodbi bo torej potrebno konzultativno pošto panje, v katerem bodo mogoči gospodarski aH vojaški ukrepi. Avtomatična pomoč, kakor je bila predvidena y vzhodnem paktu, bo torej izključena. Gdansk, Nemčija, Poljska Danes bodo v Gdansku politične volitve, ki naj pomenijo demonstracijo za priključek Gdanska k Nemčiji v ^tovelko teto m njegovo naravno %dxavt)en)e Pomlad je tu in narava se prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Baš v tem Času je treba prav posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu Škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s »PLANINKA«-čajem BAHOVEC, ki je pripravljen veečinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »P L A N IN K A« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. »PLANLVKA« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Zaradi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s »PLANEVKA«-čajem BAHOVEC izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. »PLANINKA« zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANINKA«-čaj BAHOVEC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi »PLANINKA«-čaj, kadar je paket zaprt-in plombiran, ter nosi naslov: LEKARNA Mr. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg Rej. S. br. -1-1312. 10. julija 1934. Pomočnik notranjega mlrsicfvo umi*' Odličen gost v Beogradu Beograjska občina je pozvala v goste odličnega češkoslovaškega socialnega delavca in velikega prijatelja Jugoslavije dr. Petra Zenkla Jutri 7. aprila, se bodo v Gdansku vršile splošne volitve v »Volkstag«, kakor se imenuje mali gdansk i parlament. Ves značaj m potak volilne borbe kažeta, da pri teb volitvah ne gre toliko za normalno obnovo ljudskega zastopstva, kakor pred vsem za revizionistično manifestacijo. Tako vsaj si zamišljajo volitve nemški nacionalni socialisti v Gdansku, pa tudi v Nemčiji. To razodeva že zgodovina razpisa in volilne kampanje, izhaja pa prav jasno iz časopisne propagande, ki doma in v Nemčiji spremlja dogodke z nič manjšo vnemo, kakor nedavno saaneki plebiscit. Volitve so bile odrejene predčasno, kajti funkcijska doba ljudskega zastopstva še ni potekla in stvarne potrebe za njeno skrajšanje ni bilo. Niti a strankarsko - političnega položaja nujnost novih volitev ni bila podana, kajti narodni socialisti, ki so razpust iz&iLili, so imeli tudi v raapuščeni zbornici večino v rokah. Zahteva po norih volitvah se je rodila šele po saarskem plebiscitu, v želji, da se tudi v Gdansku izvrši novo ljudsko glasovanje za vrnitev izgubljene nemške zemlje. Odkar so zavladali v Gdansku narodni socialisti, se vodi vsa politika in uprava po direktivah Berlina. Avtoritete vrhovnega komisarja, ki ga postavlja Društvo narodov, je preslaba, da bi mogla preprečiti vse poskuse h.itlerjevske totali>tete. Tako je postala državica v zadnjih letih miniaturna izdaja Hitlerjevega tretjega cesarstva; gdanska vlada srvojih zvez z berlinskim vodstvom m svojih teženij po združitvi z Nemčijo vkljub vsem mednarodnim pogodbam niti ne skriva. Bivši predsednik gdanekega senata Ra-usohning, ki je bil sicer tudi 6am organiziran narodni socalist, je še upošteval samostojnost in avtonomijo mesta, a se je moral zaradi tega umakniti, da napravi prostor Albertu Forsterju, tujcu, ki je bil iz Nemčije poslan v Gdansk kot hitlerievski komisar. Forster je takoj po nastopu svoje funkcije uvedel ostrejši kurz. Statut mesta mu sicer ni dal moči. da po nemškem zgledu razpusti stranke, znal pa je najti pota. da reducira njih delovanje stkoro do brezpomemb-nosti. Pritožba, ki jo je vložila centruma-ška stranka zaradi kršenja statuta pri Društvu narodov, praktično ni ničesar zalegla, i-mela pa je posledico, da se obrača proti Volilno V notranjem ministrstvu je že skoraj zaključeno urejevanje kandidatne liste predsednika vlade g. Jevtiča. Tehnično delo, ki ga je bilo treba opraviti spričo številnih dolcCb zakona o volitvah narodnih poslancev, je bilo naravnost ogromno. Na urejevanj« liste je delalo skoraj mesec dmi 12 sekretarjev ministrstva notranjih del pod osebnim vodstvom prvega pomočnika ministra g. Prediraga Lukiča. Pričakovati je, da bo ta kandidatna lista g. Jevtiča že prihodnji teden prediložena v odobritev apelacijiskemu s-odiišču v Beograd«. Rok za vložitev kandidatnih list poteče, kakor znano, dne 19. apriila zveče.r. Nosilci ostalih državnih List po večini še vedno niso imenovali svojih predstavnikov v glavni volilni odbor. Opozicianalci se bore ne samo z velikimi tehničnimi težkcčami pri sestavljanju svojih kandidatnih list, temveč tudi s težkočami osebnega značaja. Tako se je proti dr. Topa-loviču, nosilcu socialistične liste pojavil močan odipor zlasti med levičarsko usmer. jemmi delavci. Hude težave ima tudi nosilec bojevniške Liste g. Ljotič, ki mu kljiuib njegovi širokogrudinosti primanjkuje v posameznih banovinah primernih oseb za sreske kandidate. Volilna agitacija je po večini že prešla \i prestolnice v sreze, kamor so odšli že skoraj vsi sreski kandidati na volilno agitacijo. Doslej je opažati po srezih živahno in intenzivno agitacijo samo za listo g. Jevtiča. V volilno agitacijo posegajo tudi člani vlade. Danes bodo imeli celo vrsto volilnih shodov po posameznih banovinah. Posebno obširne so priprave za veliki zbor ministra za promet inž. Vujiča, ki bo v Petrovem grad« in na katerem bosta govorila tu/di minister brez listnice dir. Avdo Hasanbegovič in minister dr. Drago Marušič. V Pazovi bo govoril minister prosvete g. Stevan Cirič, minister za zgradbe dir. Marko Kožulj pa v svojem volilnem okraju v šibeniku. Prijatelji ministra za poljedelstvo g. Dragutina Jankoviča so sklicali volilno konferenco za Skoplje in okoliške sreze, ki se je bo minister osebno udeležil. V petek zvečer je odipotoval na volilno turnejo po savski banovini tudi minister za fizično vzgojto naroda g. dr. Ljudevrt Auer. Nova kandidatura v kranjskem srezu Kakor nam poročajo iz Kranja, je bila v zadnjih dneh prijavljena in pri kranjskem sreskem sodišču že tudi overovljena še ena kandidatura za kranjski srez. Kandidat je g. Karel Dolenc, trgovec in bivši župan iz Železnikov, njegov namestnik pa je g. Pavel Debeljak, posestnik v Poljanah nad Škofjo Loko. G. Dolenc ie naprosil g. predsednika Jevtiča za pristanek, da kandidira na njegovi listi. Hodžerova stranka brez paralelnih kandidatur Izvršilni odbor Hodžerceve Narodne stranke je imel snoči sejo, na kateri je razpravljal o kandidaturah. V načelu je bilo sklenjeno. da postavi Narodna stranka v vsakem srezu samo po eno kandidaturo in da ne dopusti paralelnih kandidatur. Socialistični kandidat v Beogradu Osrednji volilni odbor Topalovičeve liste je določil snoči na seji kandidate za Beograd Glavni kandidat je generalni tajnik Delavske zbornice v Beogradu g. Luka Pa-vičevič. Popoln razkol v bojevniških vrstah V oetek, 5. aprila je izšla dvojna številka »Bojevnika«, glasila matične organizacije bojevnikov »Zveze slovenskih bojev- centiumu glavna ostrost Hitlerjeve volilne propagande. Nič bolje se ne godi socialistom. pa tudi oni domači hitlerjevci, ki zastopajo pod Rauschningovim vodstvom stališče domače avtonomije, niso deležni nobene Drizane6ljivosti. Vse te skupine so ožigosane kot »separatistične« in obdolžene narodnega izdajstva. Kajtt volilna agitacija se vodi z geslom »Nazaj k Nemčiji« in kdor zagovoria spoštovanje mednarodnih pogodb, velja za sovražnika nemštve. Za pome« nedeljskih volitev je najbolj značilno, da Nemčija popolnoma odkrito posega v volilno b<^rbo po svojih najvidnejših predstavnikih. Nedavno je govoril na Javnem shodu v Gdansku mhrster Rust. te dni pa je prišel iz Berlina sam ministrski predsednik Goring. ki je samozavestno izjavil, da Nemčiji ni t>reba Gdanska zasesti z orožjem, kajti naravn; zakon se vrš: sam od sebe. -»Vem.« je dejal, 'da Gdansk vidi najprej nemško državo in potem Šele sebe; Gdansk ostane nemški, hrepeni po uri, ki mora priti, in ve. da bo to uro doživel.« Razločneje kakor te besede menda res ni mogofe razodeti mednarodni javnosti, da imajo biti nedeljske volitve rsrva in najaktualnejša točka nemškega vzhodnega programa. Iz njih se jasno vidi. da so za vojaškimi ktevzulami versajske pogodbe, zdaj na vrsti že teritorialne. Vredno je pozornosti. da ne jemlje nemška ekspanzMa nobenih ozirov na svoie polisko prijateljstvo in ga izpostavlja težki preizkušnji. V resnici povzročajo dogodki v Gdansku, ne le med domačo poljsko manjšino, marveč celo v vodilnih varšavskih krogih nemalo vrnem-'rjenije. Poljski generalni komisar za Gdansk Je že opetovano interveniral v gdenskem senatu s »pritožbami proti zatira-niu opozVje«. ki velja v isti meri za poljsko manjšino. Pritožbe pa so zalegle prav tako malo kakor njegovi protesti proti vmešavanju članov nemške vlade v avtonomijo Gdanska. Tako vladni kakor opozicijski poljski tisk ogorčeno poudarja, da postopanje nemške vlade postavlja na laž Hitlerjevo toliko zatrjevano miroljubnost in kričeče nasprotuje nemško-poljskemu prijateljskemu paktu. Do zda i ni videti, da bi razburjenje v Varšavi napravilo v Berlinu kak vtis. Ni pa izključeno, da bo spor za Gdansk imel za razmerje med Poljsko in Nemčijo posledice, ki utegnejo biti pomembne za vso konstelacijo v severovzhodni Evropi. gibanje nikov«, ki objavlja uvodoma poslanico gospoda Staneta Vidmarja vsem bojevniškim prijateljem, o kateri smo že poročali. Iz vsebine »Bojevnika« je razvidno, da je njegova skupina, iz katere je izšla pobuda za ves bojevniški pokret, korporativno stopila na stran g. Vidmarja ter se tudi javno izjavila za njegovo stališče. V listu odgovarja g. Vidmar na zadnjo okrožnico Osrednjega izvršnega odbora bojevnikov št. 15, ki so jo podpisali gg Kuster, Fabjančič, Šturm, Knez, Lorger, Šifrar. Mati-čič, Prezelj, Pavlin in Outrata ter zavrača njihov očitek, da je poslal svoje odprto pismo vsem organizacijam svojevoljno, brez sklepa in pooblastila OIO z ugotovitvijo, da so baš oni izdali svojo okrožnico brez sklepa in pooblastila OIO na lastno pest, zlorabljajoč pri tem firmo OIO. ki jo nosi okrožnica.« Dalje ugotavlja nestvarnost odgovora Fabjančičeve skupine bojevnikov na njegove stvarne ugotovitve, »češ da se izmikajo (njeni pisci) načelnim vprašanjem in skušajo za vsako ceno speljati stvar na stranski tir osebnosti« in da se »izgublja njihova okrožnica le v osebnih napadih, blatenju in kle-vetanju in da se zateka po pomoč k zavijanjem, podtikanjpm in neresnici.« G. Vidmar javlja dalje v svojem »Pojasnilu«, da je prejel na svoje odprto pismo tekom enega tedna že 118 odgovorov bojevniških skupin in organizacij, ki zahtevajo sklicanje delegatskega zbora za 7. april z dnevnim redom, kakor ga je on predlagal. To je nad polovico vseh bojevniških organizacij, dočim po pravilih zadostuje že tretjina vseh organizacij. Ker njegova zahteva ni bila še sprejeta, smatra g. Vidmar, »da hoče druga skupina izigrati celo organizacijo in da beži pred delegatskim zborom in sodbo članstva. Razčiščenje razmer v »Boju« jim ne gre v politične račune in njih ravnanje dokazuje, da hočejo razbiti organizacijo, ko vidijo, da je ne morejo izrabiti za svoje namene.« Nov grški zunanji minister Atene, 6. aprila. AA. Predsednik republike Zaimis je podpisal ukaz, s katerim je imenoval predsednika vlade Tsaldarisa za finančnega ministra, ministra za voi-sko Kondilisa pa za podpredsednika vlade. Za zunanjega ministra je imenovan dosedanji minister brez portfelja Mavro Mi-halis. Novi zunanji minister spada k frakciji nepopustljivih monarhistov. Mavro Mihalis je narodni poslanec s Peloponeza in je član ene najbolj znanih aristokratskih rodbin na Grškem. Smrt kardinala Locatellija Vatikan, 6. aprila AA. Kardinal Ahil Lo-catelli je umrl. Pokojnik je bil prvi kardinal, ki ga je imenoval papež Pij XI. Beograd, 6. aprila, p. Davi ob 2.30 je preminul v sanatoriju Vračar v Beogradu pomočnik notranjega ministra g. Radomir Todorovič. Obolel je na vnetju slepiča in je zaradi nastalih komplikacij podlegel. Pogreb bo jutri popoldne. Pokojni Todorovič je bil eden najelitnejših predstavnikov našega uradniškega kadra. Po dovršenih pravnih študijah je leta 1910. stopil v državno službo ter je bil v dobi svojega službovanja šef policije v Beogradu, pozneje inšpektor ministrstva pravde, nato notranjega ministrstva, dolgoletni načelnik oddelka za zaščito države, nato direktor javne varnosti, po ustanovitvi banovin pa je bil imenovan za pomočnica bana moravske banovine. S tega mesta je bil letos 17. januarja imenovan za pomočnika notranjega ministra. Pokojnik je bil na glasu kot specialist za upravno politično stroko ter je sodeloval v vseh komisijah, ki so sestavljale upravne zakone. Za svoje vzorno delovanje je imel številna jugoslovenska in inozemska odlikovanja. Zapušča žen j in dvoje otrok. VELIKA ODPRODAJA FOTO-APARATOV vseh velikosti na filme in na plošče že od j Din 75.— naprej. Več rabljenih 6.5X9 cm in 9X12 cm na plošče od 100 — Din naprej. Oglejte si iste brezobvezno v trgovini pri Foto Tourist — Lojze Šmuc v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 8 Novi generali Beograd, 5. aprila, p. Vojni list objavlja večji ukaz o vojaških imenovanjih. Med drugimi je napredoval v čin divizijskega generala brigadni general Aleksander Stojanovič, v čin brigadnega generala pa generalštabni polkovnik Miljutin Nikolič in Kosta Adame vič ter konjeniški polkovnik Dimitrij Predič in intendantski polkovnik Milan Rajakovič. Ljubljanski župan v Beogradu Beograd, 6. aprila p. Danes dopoldne je prispel v Beograd ljubljanski župan dr. Vladimir Ravnihar. Najprej je bil v senatu, kjer se je kot bivši senator poslovil od svojih bivših tovarišev, nato pa je v posameznih ministrstvih interveniral o ljubljanskih komunalnih zadevah. Podaljšanje naselitvenega roka dobrovoljcem kolonistom Beograd, 6. aprila. A A. Zaradi hude gospodarske stiske naših kmetovalcev in upoštevajoč prošnjo zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, je kmetijski minister odredil podrejenim agrarnim g-blastvom, naj dobrovoljcem - kmetovalcem, ki jim je potekel rok ai naselitev, ne odvzamejo dodeljene zemlje za naselitev do konca gospodarskega leta 30. septembra. Praški učiteljski zbor v Beogradu Beograd, 6. aprila p. Davi je prispel semkaj praški učiteljski pevski zbor pod vodstvom svojega dirigenta g. ŽLmatala. Na kolodvoru so drage goste zelo svečano sprejeli. Navzoči so bili zastopniki prosvetnega ministrstva, učiteljskega udruže-nja in vseh beograjskih pevskih zborov, češkoslovaški učitelji so nocoj priredili koncert, ki je bil razprodan ter je v vsakem pogledu odlično uspel. Jutri se odpeljejo na Oplenac, da se poklonijo na grobu kralja Aleksandra. Naše šole v Rumuniji Beograd, 6. aprila p. Na osnovi konvencije med našo državo in Rumunijo so bile v zapadni Transilvaniji otvorjene jugoslovenske ljudske šole, in sicer v vseh krajih, kjer živi najmanj po 20 naših otrok. Otvor-jenih je bilo mnogo naših osnovnih šol. Prepovedana lista Beograd, 6. aprila AA. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano v naši državi razširjanje lista »Arbeiter Zei-tung«, ki izhaja v Baslu v Švici. Prav tako je prepovedan >Betlehem Hirado«, ki izhaja v Betlehemu v Zedinjenih državah Severne Amerike. Becgrad, 6. aprila p. Davi ob 17.15, je prispel v Beosrad češkoslovaški socialni delavec in predsednik socialnega odbora praške občine g. dr. Peter Zenkl, univerzitetni profesor in narodni posilanec. V imenu ministra za socialno politiko je pozdravil odličnega gosta načelnik g. Hof-manovič, za mestno občino pa mestni svetnik g. Bogdanovič ter v imenu zveze jugosiovenskih mest g. Vidakovič. K snre-jemu se je zbrala tudi češkoslovaška kolonija, s svojim predsednikom g. Pokornim. Beograjska občinska uprava je z. dr. Zenkla soglasno izvolila za častneza občana Beograda, ki ga je povabila tudi v goste. Za časa svojega petdnevnega bivanja v Beogradu si bo dT. Zenkl osrledal socialne ustanove jugoslovenske Diest'ri-nice ter imel tudi predavanja po radiu in na Kolarčevi univerzi. V prostorih Rdečega križa bo imel konferenco s predstavniki naših socialnih ustanov ter oodal svoje mnenje o našem socialnem skrbstvu na podilagi 6vojih iolgr.letnih izkušeni na tem polju Blagotvorno socialno delovanje g. dT. Zenkla že davno uživa velik glas ne samo v češkoslovaški, marveč tudi daleko preko njenih meji. G. dr. Zenkl je velik prijatelj našega naroda in zlasti tudi ljubitelj Slovenije, ki jo vsako leto vsaj enkrat poseti. Svoje prijateljstvo do našega naroda in naše države ie ze iešte-tokrat dokazal, z/last. pa našim iiiakom v Prasri z grad^tviio Ale^sandro^e^a diia-škesa doma, ki snaii met raile-šc dijaške domove vse Evrope. G. dir. Zenkl ie Litovski protest v Berlinu Berlin, 6. aprila, d. Litovski poslanik je izročil včeraj zunanjemu ministru Neura-thu v imenu svoje vlade noto, v kateri ostro protestira proti vmešavanju Nemčije v notranje zadeve L:cve. Nota protestira predvsem proti hujskanju nem-kega tiska in radia proti Litvi ter se pritožuje zaradi demonstracij, do katerih je prišlo ob objavi razsodbe vojaškega sodišča v Kov-nu pred litovskim poslaništvom v Berlinu ir> vsemi litovskimi konzulati v Nemčiji. Pri tem opozarja zlasti na izgrede v T:i-situ, kjer so pobili na mnogoštevilnih trgovinah in zasebnih stanovanjih nemških državljanov litovske narodnosti šipe. Francoski gospodarski sporazum z Belgijo Pariz, 6. aprila AA. Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili gospodarski sporazum z Belgijo. Mandžurski cesar v Tokiu Tokio, 6. aprila AA. Mandžurski cesar Gangte je davi prispel v Tokio, kjer so ga sprejeli z velikimi svečanostmi in je gost mikada. Sorodnika je hotel umoriti, da bi se polastil zavarovalnine Zločin zavarovalnega agema Celje, 6. aprila Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 261etni Franc Zupane, zastopnik zavarovalnice »Slavije« iz Tremerja pri Celju, ki je bil obtožen, da je hotel letos 21. februarja v Tremerju umoriti svojega oddaljenega sorodnika Janeza Stvarnika iz Tremerja, da bi se polastil zavarovalnine. Senatu je predsedoval s. o. s. Detriček, votanta sta bila s. o. s. Tiller in Radej, javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca An-tipin, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Stanonik. Franc Zupane je letos 6. januarja zavaroval Janeza Stvarnika^ pri oddelku Vzajemne zavarovalnice »Karitas« v Celju na 4880 Din in v to svrho ponaredil Stvarnikov podpis, nato pa je zavaroval Stvarnika še pri zavarovalnici »Samopomoči« v Splitu za 15.000 Din. Da bi kmalu prišel do zavarovalnine, je Zupane sklenil Stvarnika umoriti in fingirati smrtno nesrečo, da bi potem dobil pri eni zavarovalnici pogojeno dvojno zavarovalnino. Župan je 21. februarja izvabil Stvarnika iz njegove hiše v Tremerju, mu dal večjo količino žganja in nato odšel Stvarnik se je podal proti svoji hiši. Na stezi nad banovinsko cesto ob Savinji pa je Zupane nenadoma napadel Stvarnika, ga pahnil čez škarpo na cesto, ga večkrat udaril s palico po glavi, mu spodnesel nogo in ga prevrnil čez rob cestnega jarka, ki je bil napolnjen z vodo Tam je pokleknil na Stvarnika in tiščal njegovo glavo v vodo, da bi ga zadušil. Stvarniku, ki mu je že primanjkovalo sape pa je končno vendarle uspelo dvigniti glavo Začel je klicati na pomoč, nakar ga je Zupane izpustil in pobegnil. Ranjenega Stvarnika sta našla dva mo^ka. ki sta čula niegove k! za vsa posojila, ki jih je banka dala kmetovalcem in ki so bila pod zaščito uredbe z dne 22. novembra 1933. Dalje so se roki zadružnih posojil podaljšali za novih šest let s tem, da se je za čas od 23. novembra 1933 do 23. novembra 1934 plačala lani le obrestna mera. a glavnica se odplača v 12 polletnih obrokih. Razen tega so se podaljšali roki hipotekarnih posojil, tn sicer onih, zaključenih za pet in 10 let, na 15 let, a onih. zaključenih za 15 let, na 20 let. Naposled se je tudi sklenilo, da se potekle in neplačane obresti do 23. novembra 1933 vkapitalizirajo. Kakor hitro je bil objavljen odlok o teh olajšavah, je postal dotok denarja od dolžnikov živahnejši. Če se bo dotok v enakem razmerju nadaljeval tudi letos, bo mogla Privilegirana agrarna banka v večjem obsegu kreditirati kmetijstvo kakor lani. ko je dala vseh posojil (v glavnem zadružnim organizacijam za financiranje prodaje kmetijskih pridelkov) le za 18 milijonov Din. V preteklih petih letih je banka odobrila in izplačala skupno 127.335 posojil v zne, sku 1196.57 milijona Din. Od tega je bilo 20.450 hipotekarnih dolgoročnih posojil v znesku 569.98 milijona. 104.462 zadrugar-skih na obveznice in menice v znesku 324.11 milijona. 49 zadružnim organizacijam v znesku 283.36 milijona in 2374 meničnih in lombardnih v znesku 22.12 milijona Din. To pomeni, da je banka pomagala z ugodnim kreditom skoro petini vseh kmetijskih gospodarstev v državi. Od gornjih 127.835 posojil je bib 20.450 dolgoročnih in 106.885 1. ratkoročnih. V rednih razmerah, če bi se i Jplačila in obresti poravnavale pravočasno. bi mogla banka, kakor pravi poročilo, r iobravati letno za 120 milijonov novih ]«>sojil. a jih je lani. kakor rečeno, zaradi odgoditve plačil mogla dati le za 18 milijonov Din. Banka se je spričo svoje naloge, ki jo ima nasproti kmetijstvu, prilagajala težavnim razmeram in je postopala kolikor mogoče socialno. Vseh dolgoročnih hipotekarnih posojil od začetka poslovanja banke je 20.450, r posestva so bila prodana le v 198 primerih (0.9"/o). Banka je kupiia posestva pri 171 J-o so ji lih. a zasebniki pri 25. Zastavljena jc-estva so bila prodana v celem le v 17. j rimerih. Od 171 posestev, ki jih je kupila Film Z. K. D. v prostorih »Elitnega kina Matice« Danes ob 11. uri dopoldne GRETA GARBO v prekrasnem, v srce segajočem ljubavnem filmu DVOJE LJUBEZNI Najnižja vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. banka, so v njeni lasti posestva 155 dolžnikov, a drugim kmetovalcem je banka razprodala posestva 16 dolžnikov. Na teh ban-kinih posestvih so ostali prejšnji lastniki, ki jih obdelujejo. Pri 106.885 kratkoročnih posojilih je banka tožila 5432 dolžnikov in je kupila nepremičnine v treh primerih, in to le delno. Od teh je samo v enem primeru izvršila prodajo. Po podrobni obrazložitvi vseh pano? ban-kinega poslovanja so v poročilu podatki o zgradbi, v katero se je banka vselila ob koncu februarja letos. Stala je zgradba s stavbnim prostorom pred 27.17 milijona Din. Od tega je doslej odpisano 7.97 milijona, tako da se v bilanci za 1. 1934. vodi zgradba z 19.77 milijona, in to v rezervnem skladu. Poslopje je zelo udobno in reprezentativno. Del poslopja je dala banka v najein, za kar dobiva letno 423.0C0 Din. Cisti dohodek po bilanci za poslovno leto 1934. znaša 36.58 milijona Din. Od tega odpade na 6°/o dividendo 32.93 milijona, na rezervni sklad pa 0.58 milijona, čemur se doda še 206/o prostovoljno odstopljene tantieme v znesku 0.37 milijona, tako da se rezervni sklad dotira z 0.95 milijona Din. Po 76.502.06 Din odpade na sklad za zavarovanje bankinih založnic, na sklad za zavarovanje melioracijskih obveznic in na sklad za zavarovanje zadružnih obveznic, skupno za te tri sklade 0.23 milijona. Za tantieme članom upravnega in nadzornega odbora in uradništvu se bo izplačalo 1.46 milijona, za dividendo državi in razredni loteriji en milijon, a 1771.86 Din se prenese na novi račun. Po navedenih dotacijah bo znašal splošni rezervni sklad 35.57 milijona, a specialni rezervni sklad 3.97 milijona, skupno 39.54 milijona Din. Nova nevarna bolezen vinske trte Banska uprava opozarja vinogradnike, da se je pojavila v dravski banovini nova, doslej še nepoznana bolezen na vinski trti, ki ima svoj sedež v strženu. Odtod ime bolezen stržena. Bolezen je bila doslej razširjena v Italiji, Franciji in v zadnjih letih tudi v Avstriji, odkoder se je verjetno zanesla k nam. V Jugoslaviji so doslej okuženi vinogradi v nekaterih srezih du-navske banovine, izsledili pa so se tudi posamezni primeri v dravski banovini, kar je dokazano na primer za Konjice. Obstoja pa upravičena bojazen, da se je bolezen razširila tudi v Slovenjgradcu, v Slovenski Bistrici in Gornji Radgoni. Bolezen povzroča posebna glivica, ki je zelo nevarna, ker je v stržonu trte. tako da je vsako zdravljenje nemogoče in obolelo trsje po sedanjih poizkusih sploh ne da zdraviti. Možnost infekcije obstaja: ako Izvira cepič ali podlaga od okuženega trsja; ako pride trta v zemljišče, ki ima klice te bolezni; pri rezi zaradi prenosa z rezilnim orodjem ali pri kopi zavoljo prenašanja bolezni z motiko. Glavni znak te bolezni je, da ostane st.r-žen pri trtah sicer dobro razvit, vendar pa počasi porjavi in celo počrni. Tudi meiica (diafragma), ki je pri zdravem trsju v enoletnih pogajnkih zelena, počrni in v strženu nastanejo na tem mestu razpokli-ne Kasneje se razpokline širijo in stržen počasi razpada. Ostali znaki te bolezni so še: Vinogradi hirajo Trsje zaostaja v rasti, poganjki in medčlenki pri pogajnkih so včasih skrajšani, lubje razcefrano. Očesa poganjajo nepravilno. Barva listja je bledika-sta, ponekod tudi rjavkastordeča, listje pogosto skodrano. Bolezen se vleče neopa-ženo leta in leta dokler se naenkrat vidno ne pokaže. Trte rodijo malo ali skoro nl- £ j redko snidejo vsi menihi ter je vsak grižljaj spremljan z mislijo na odpoved in smrt, neštete podobe, molilnice in kapele. Vsak trenutek zadehti milost, malo trohnobe, kaplja voska in pokore. Tukaj te zro deviško mile oči poveličane d-.še, v sosednji kapelici trpeče obličje, ranjene ustnice, palma mučencev... Tudi samota utripa, posebno v polnoč-urah, ko se zbirajo menihi k skuo-nemu češčenju in bedijo z njimi le zvezde sredi vsemira. Sleherno polnoč se spočne nova Aleluja, zapeta še prisrč-nejše in vdanejše. Bog prisluhne, angeli strnejo bele peroti, ko zadoni samostanski zvon in vabi menihe k polnočni molitvi; vse žit je je en sam tihi teden in priprava na veliko vstajenje. Slednjič si ogledamo še pokopališče. Preprosti leseni križi nad neokrašeno gomilo, brez imen in spomina. »Njihova imena so v nebesih!« pripominja smehljaje samotarski spremljevalec. Nikake pretresljivosti ne najdeš tod, vse je izravnano, smrt ni ne-rrdna prikazen, ki navda človeka z gr >zničavostjo, ona je le prijateljska p' -redovalka. Tako smo se v hitricl seznanili z življenjem te samostanske družine. Slovo bilo k-Pt.ko, to^' nič manj prisrčno. Brat Krišpin nas opremi pred velika vrata do našega avtomobila in nam želi srečno pot. Pod večer smo se vrnili v Novo mesto. Nad Gorjanci so se zbirale Marijine ovčke, nebo se je odmaknilo v nedo-gledno neskončnost, zemlja je zopet postala božja hčerka, vsa mična in prikupna. Piskavčki v toplih brežinah, vetrnice po mahovitih zatišjih, sramežljive breze, smreke v zelenih kapucah, vse to in še neštete drobne stvari so ji bile v okras. Sonce je vnovič podgorelo, Krka je dobila mehkejšo modrino, romanje je bilo končano. Zvečer sem šel z družbo k reki; Icljub razigranosti sredi pozne noči nisem mogel pozabiti silnih vtisov. Misli so neprestano hitele k menihom pod Opatovo goro. Zdelo se m; je, da se prijazno sklanja preko mojih ramen menihov obraz ter vabi, naj z njim ponavljam čudovite besede: Scio cui credidi! Ko sem so-darskim slojem, temveč v korist vsega gospodarskega življa Celja in okolice. = Proti devalvaciji švicarskega franka. Iz Berna poročajo, da je Boreht, ki je naj-resnejši kandidat za gospodarskega ministra, izjavil poročevalcu ^Bunda«, da je odločen nasprotnik razvrednotenja. Švicarski frank je močan dovolj, da se obdrži. = Neizpremenjena valutna politika Švice. Upravni odbor Švicarske narodne banke je razpravljal o poročilu ožjega odbora glede mednarodnega finančnega položaja. Pri tem se je naglašalo, da zadnji dogodki v Belgiji niso takšni, da bi mogli povzročiti izpremembo švicarske devizne politike. = Sporazum za odstranitev trgovinskih ovir med Francijo in Belgijo. Pogajanja med zastopniki Francije, Belgije in Luk-semburga glede na neprilike, ki so nastale po devalvaciji belge. so se končala s popolnim sporazumom. Sestavljen je načrt gpo-razuma, ki je bil izročen vsem trem vladam. V komunikeju pravijo, da bodo vse tri države izkušale odstraniti vse ovire, ki bi nastale v trgovini med temi tremi državami zaradi izpremembe deviznega režima gospodarske zveze med Belgijo in Luksem-burgom. = V trgovinski register se je vpisala Hotelska družba, z. o. z. v Ljubljani. Izbrisali sta se tvrdki: Ivan Auerhammer in Avgust Cadež, obe v Ljubljani, zaradi opusta obratov. = v zadružni register se je vpisala Gospodarska zadruga v Vuzenici, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Zadruga ima med drugim namen oskrbovati članom potrebščine vsake vrste in vnovčevati, odnosno razpečavati kmetijske in druge proizvode svojih članov. = Odpravljena konkurza. Konkurz o Imovini Jerka Franceta, posestnika in zidarskega mojstra v Podborštu, in konkurz o zadrugi Posojilnega društva pri Sv. Duhu sta odpravljena, v prvem primeru, ker ni kritja za stroške postopanja, v drugem primeru po sklepu vseh upnikov (po členu 179. steč. zak.). = Likvidacija. Agrarna zajednica, r. z. r n. z. pri Sv. Marjeti ob Pesnici in Splošna gospodarska zadurga v Ribnem pri Bledu, r. z. z o. z., sta prešli v likvidacijo. Upniki naj prijavijo svoje terjatve. — Oddaja v zakup. Restavracija na postaji Lašvi se bo dala v zakup po ofertm licitaciji 7. maja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Istotam se bodo dali v zakup z licitacijo 13. maja prostori kina »Ljubljanskega dvora«. Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciji. Borze 6. aprila. Na ljubljanski borzi je znašal devizni promet v minulem tednu 8.26 milijona Din. Amsterdam je ta teden precej popustil, London in Trst pa sta bila čvrstejša. Tudi Newyork je valoval. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda zaključevala v ponedeljek za kaso po 377 in 379. a je v teku tedna popustila na 375 in 376. Devize. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.02, Newvork 309.75, Bruselj 52.40, Milan 25 80, Madrid 42.1250. Amsterdam 207.25, Berlin 124.10, Dunaj 57.90. Stockholm 77.45. Oslo 75.45, Kobenhavn 67.05, Praga 12.9150, Varšava 58.25. Atene 2.90, Carigrad 2.50, Bukarešta 2.05. Dunaj. (Tečaii v priv kliringu.) Beograd —, London 26 03, Milan 44.62, Newvork 536.92, Pariz 35.44, Praga 22.27, Curih 173.41, 100 S v zlatu 128 S pap Efekti Dnnaj. Državne železnice 22, Alpine-Mcntan. 10.05. Blagovna tržišča 2TT0 4- Chicago, 6 aprila. Začetni tečaii: pšenica: za maj 94.6250. za julij 91.8750, za september 91.50; koruza; za maj 84.25, za julij 77.8750 + Winnipeg. 6. aprila. Začetni tečaii: pšenica: za maj 87, za julij 86.6250, za september 88. + Novnsadska blagovna borza (6. t. m.) je bila danes zaprta. ŽIV/NA. + Svinjski sejem v Mariboru (5. t m.) Privoz 151 svinj, prodanih 56 rilcev. Cene: prascem. 5 do 6 tednov starim, po 45—60. 7 do 9 tednov 80—90. 3 do 4 mesece 150 do 160. 5 do 7 mesecev 200 — 250, 8 do 10 mesecev 300 — 340. 1 leto 500 — 650. kg žive teže 4—4.50. mrtve 7—8 Din. BOMBAŽ + Liverpool, 5. aprila. Tendenca mirna. Zaključni tečaj za maj 6.11 (6.12 včeraj). + Newyork, 5. aprila. Tendenca dobro vzdržna Zaključna tečaja: loko 11.20 (11.20), za maj 10.90 (10.90). Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA STKVn.KA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 8TIVU1 Zvočni kano Ideal Danes ob 8., 7. in 9.'/4 zvečer premiera najrazkošnejšega filma JOAN CRAVVFORD kot Prodana Venera Kot partnerja: Clark Gable, Fran-chot Tone. 300 najlepših Vener poje in pleše v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet! Najbolj divno čudo pridode je življenje samo. Toda najbolj redki so oni, ki se zavedajo, da je naše telo prav za prav sestavljeno iz milijard kakor veriga med seboj povezanih stanic, od katerih sposobnosti zavisi zdravje in dolgost življenja. Ce je ta proces staničja oviran po obolenjih, ki preprečujejo pravilno tvorbo krvi in ovirajo njen obtok, bi to staničje bilo vprav obsojeno, da shira tako rekoč zaradi pomanjkanja hrane. — Obdržati vse prebavne organe v redu, je torej največja naloga in so zato dobre pitne kure tolike važnosti ter moremo samo odobravati, da pijejo tolikere rodbine, ki jim je do zdravja njihovih članov, zlasti sedaj pomladi, na primer znani Planinka-čaj Bahovec, o katerem je znano, da je sestavljen iz najbolj zdravilnih planinskih zelišč. Vilki Nepuzlanovi v spomin V sredo 3. t. m. je dolga vrsta šolske mladine, prijateljev in znancev ter stanovskih tovarišic in tovarišev z bolestjo v srcu spremljala na zadnji poti k Sv. Križu prera-no umrlo Vilko Nepužlanovo. Pokojnica je bila učiteljica v Bohinjski Srednji vasi. Z vso ljubenzijo svoje mladostne in ideaJne duše se je posvetila poklicu vzgojiteljice, izven šole pa Se marljivo udejstvovaia v društvenem delu, zlasti pri Sokolu in v društvu »Tabor«. Od drage tovarišice so se poslovile pevke in pevci »Tabora« pod vodstvom tov. Ven-turinija z dvema žalostinkama. ki so globoko ganile številne prijatelje pokojnice, ob grobu pa je predsednik »Tabora« Saša Štre-kelj spregovoril dragi tovarišici v slovo: »Kako čudna in nam ubogim Zemljanom nerazumljiva so pota usode! Kdo neki bi si še pred nekaj dnevi mogel misliti ali celo slutiti, da Te bomo spremljali na tej žalostni poslednji poti v prerani grob. Čeravno smo vedeli, da Te je zavratna bolezen priklenila na bolniško posteljo, smo vendar trdno verovali, da se boš kaj kmalu vrnila v svoj življenski poklic — med svojo ljubljeno šolsko mladino Žal, kruta usoda Ti ni prizanesla, v mukah in trpljenju si odšla od nas in zapustila v bolesti strte starše, sestro in brata in nas vse. Zakaj se je to moralo zgoditi baš Tebi. Vilka, ki si bila tako dobra, skromna in ponižna, Tebi, ki si ljubila le resnico in pravico, Tebi, ki si komaj zaživela mladostno življenje, se osamosvojila in stopila na prag novega življenja, zdaj, ob nastopu pomladi, ko se narava prebuja v novo življenje m se odeva v svatov-sko cvetje. Vilka, ob zaključku Tvoje življenjske poti se Ti v imenu vseh nas zahvaljujem za vso ljubezen in trud, ki si ga posvečala našim bratom v trpljenju. Hvaležni Ti ostanemo vsi Taborjani in Ti obljubljamo, da Te bomo imeli kot zvesto in pridno tovarišico vedno v najlepšem spominu. Počivaj v miru! Naj Ti bo zemlja, ki Te pokriva, lahka!« Iz novomeške sokolske žufs Rojstni jubilej T. G. Masarvka je proslavila na prav svečan način tudi novomeška župa. Po poročilih, ki jih je prejel 2PO, so vse župne edinict priredile lepo obiskane Masarvkove proslave. Dne 9. aprila poteče 6 mesecev od onega žalostnega dne, ko je Jugoslavija izgubila na tako tragičen način svojega toliko ljubljenega kralja-Mučenika. Zato poziva 2PO vse svoje edinice, da prirede ta dan spominske proslave, kot zaključek sokolske-ga žalovanja. Okrožno načelstvo mirenskega okrožja je te dni razposlalo edinicam okrožnico, in ponovno opozarja vsa načelništva. da Se točno drže novega pravilnika za javne nastope ter da čim prej prijavijo datume svojih nastopov v letošnjem letu. V nedeljo 28. aprila bo v Trebnjem okrožni zbor vseh načelnikov z določitvijo datumov nastopov in pregledov letošnjih obveznih vaj za vse oddelke. V Sokolskem domu na Vičn gostuje danes ob 15. sokolska mladina iz Brezovice s pravljično igro »V kraljestvu palčkov«, drevi ob 20. pa priredi pevski zbor viške Danice koncert slovenskih narodnih pesmi in spevoigro »Kovačev študent« Na obe prireditvi vljudno vabljeni Zdravo! Sokolsko društvo Štepanja vas ima svoj letošnji javni naston 16. junija. Bratska sosedna društva se prosijo, naj to vpo-števajo pri določitvi svojih nastopov. !z m deielf MOKRONOG Pevsko društvo Sava iz Ljubljane priredi v Mokronogu v Sokolskem domu koncert v soboto 13. t m. ob 20 uri. RIBNICA Sokolski zvočni kino predva ja danes 7 t. m. ob 15.15 tn 20. veliki pomorski film »Bitka«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Stavka lesenih predmetov Naš zeleni »štajerski paradiž" Eden izmed razveseljivih znakov, da je Ljubljana res zavzela središčni položaj v življenju naše banovine in da postaja tudi za periferne kraje resnična matica slovenskih mest, je razvoj regionalnih društev v Ljubljani. So to društva, ki zbirajo rojake iz posameznih slovenskih pokrajin in obenem skrbe za propagando in delno celo za neposredne gospodarske koristi teh krajev. Po vzoru združenja ljubljanskih Dolenjcev (»Krka«) in Belokrajincev se je ustanovilo »Društvo prijateljev Slovenskih goric«, kakor je že prej obstajal klub koroških Slovencev in kakor imamo že nekaj let uspešno delujoča primorska društva (i-Soča«, »Tabor« L dr.). Tako zbiranje je koristno in zdravo, dokler ne prekorači nekih meja, česar se spričo majhnosti našega ozemlja ni batL Zdravo je zaradi tega, ker veže ljudi z njihovo domačo zemljo in tako preprečuje tisto ravnodušnost, ki se kaj rada prenaša od ožje domačije na širšo domovino. Domovinska ljubezen je najlepše zakoreninjena v ljubezni do domačega kraja; to danda-ne prav posebno naglašajo na češkoslovaškem in v Franciji, kjer se z raznimi sredstvi pospešuje »zakoreninjenost« me-stjanov kot protiutež izenačujoči velemestni civilizaciji. V Pragi obstoji lepa vrsta podobnih društev kakor so se zadnja leta ustanovila v Ljubljani; nekatera izdajajo celo svoja glasila. Danes opozarjamo na »Društvo prijateljev Slovenskih goric«, ki je pred dvema letoma stopilo na plan in ki si v teh neprijaznih časih vztrajno prizadeva, da bi zainteresiralo širšo javnost za Slovenske gorice. V čem je torej ta pokrajina potrebna splošne pozornosti in vsaj moralne pomoči? V našem majhnem slovenskem krogu ima obodno lego; z njenih ljubkih vrhov, kjer med rdečimi zidanicami čepe siromašne vi-ničarske bajte, se ponekod odpira pogled preko meja naše države. Ozemlje Slovenskih goric, ki ga je Nemec Bartsch imenoval Arkadijo štajerske, je bilo pred vojno prizorišče smotrnega ponemčevanja. Od šent Ilja proti Mariboru in Sv. Lenartu so že prodirali nemški kolonisti. V nadaljni etapi proti vzhodu in jugu, kjer je bil slovenski živelj gospodarsko in kulturno močnejši, še niso mogli misliti na kolonizacijo Nemcev, zato so nas skušali prevrtati in zdrobiti z drugimi sredstvi: kupovali so prezadolžene slovenske vinograde. Marsi-kakšna naša posest je kar čez noč zdrknila v roke graških Nemcev, ki so se dobro zavedali, čemu kupujejo to lepo in solnčno zemljo. Slovenski maloposestniki so postajali viničarji nemške gospode, ki je vrhu tega iznašla za njih telo proslulo ptujsko žganje in za njih duha oznanjevalca štajer-cijanstva »Štajerca«. V Poznanju so mi nekoč pripovedovali Poljaki, kako so delali Prusi ž njimi; metode graških Nemcev so bile na videz manj surove, a po premišljeni zahrbtnosti in zvijačnosti nič manj nasilne. Tako se je zgodilo, da je v osrčju Slovenskih goric, okrog ljubkega Vrazovega Jeruzalema, nad dve tretjini vse zemlje trdno sedelo v nemški posesti; če se ne bi z letom osemnajstim zaustavilo to lokavo prodiranje močnejšega naroda v telo slabejšega, bi bilo samo vprašanje let, kdaj bi ta »štajerski paradiž« poplavili nemški naseljenci, medtem ko bi slovenski viničar nastopil svojo zadnjo milostno pot v zgornještajer-ske rudnike. Nam, ki smo bili priče opisanega sistema v Slovenskih goricah, ni to nič novega. Za marsikoga izven Slovenskih goric pa bo nemara novo to, da se posestno stanje ni bistveno izpremenllo. Slovenske gorice so kakor pljuča, ki so komaj komaj prebolela tuberkulozo. Ozdravljujoči proces je ka-verniziral tuberkole, jih zaprl v zazidane trdnjave, toda vsa nevarnost še ni minila: oni so tu. Sociološko proučevanje, ki ga je dr. 2geč posvetil Halozam, naj bi se razširilo na Slovenske gorice: samo to bi pokazalo, kaj ln kje so njihovi pravi problemi Slovenske gorice so danes gospodarsko šibkejše kakor kdaj prej; z njihovih vrhov prihajajo redkokomur slišni klici na pomoč. Vinoreja je tako rekoč ubita, poezija vinogradov, nad katerimi še vedno ob jesenskih dneh pojo klopotci, se je izpremenila v trpko prozo narodnogospodarskih dejstev. In prav v tem položaju so Slovenske gorice najbolj potrebne pomoči. Nele gospodarske, tudi moralne. Prebivalstvo se zaveda, da gospodarstvo ne pozna čudežev, sluti pa, koliko v takem položaju zaleže prijateljska beseda, ki vzpodbuja k vztrajnosti, in koliko utegne koristiti sleherna organizirana akcija, ki zastajajoči gospodarski obtok le malo požene naprej. Potrebno bi bilo, da Ljubljana ln Maribor nadomestita Slov. goricam nekdanji Gradec, ki je sicer jemal prebivalcem teh »olnčnih brd njihovo slovensko dušo in jim počasi kakor skrita sušica pripravljal tudi gospodarski pogin, a je v zadnjih desetletjih pred vojno vendarle pospeševal gospodarski obtok cele pokrajine. Predvsem bi bila Ljubljana tn Maribor poklicana reševati slovensko posest in smotrno odpravljati nemške točke, ki jih še toliko kaže kataster Slovenskih goric. Ni to šovinizem in ne gospodarska naivnost: tako nam veleva oni isti interes, ki ga Nemci smatrajo za najvišjega na svojem ozemlju, interes, da obrobno slovensko ozemlje tudi gospodarsko« politično priključimo celotnemu narodnemu telesu. Z druge strani je pred nami vprašanje konzuma grozdja, vina in sadja, teh poglavitnih pridelkov Slovenskih goric. Ce naj bo zemlja naša, bodi naš tudi sad Slovenskih goric! Ce imamo dolžnosti do zemlje, jih imejmo tudi do njenih pridelkov! »Društvo prijateljev Slovenskih goric« je dalo hvale vredno pobudo, da naj pišemo o tej pokrajini in opozarjamo na nje bolest. Bartscheva izmišljena »Das deutsche Leid« se dogaja med trtami Slovenskih goric. Resnična »slovenska bolest«, čije del je v odgovor Bartschu zajel Kraigher v svojem »Kontrolorju škrobarju«, se dogaja na gospodarskih tleh oslabljenih, obubožanih Slovenskih goric. Kaj bomo storili? Razstava Slov. goric v Ljubljani, izleti Ljubljančanov v te kraje in Slovenjgoriča-nov v središčno mesto Slovenije, taki in podobni načrti bodo vsaj majhen obliž na kos odprte rane, vsaj prvi znak, da mislimo na naš »štajerski paradiž«. Lesno obrtno šolo v Ribnico! V vsem kočevskem srezu se bo razvila lesno obrtna umetnost, kl bo ustvarjala krasno galanterijsko robo Pogled v delavnico v meščanski šoli. Spredaj je videti nekaj izdelanih predmetov Ribnica, d aprila. V -»sem obSroem kočevskem srezu je med vsemi obrtmi lesna obrt najbolj razvita. Ogromni gozdovi, ki so ponekod kakor pragozdovi, preživljajo večino prebivalstva. Razumljivo, da je zato napredek vsega sreza odvisen od lesne trgovine in obrtne predelave lesa, najaibo kakor suha aii mizarska roba. Do prevrata je bSa ▼ Kočev^i obrtna Soin, ki pa je bik t nemških rokah in za slovenske učence toliko ko nedostopna. Bila je nekaka nemška obrtna trdnjava, ki je z vsemi sredstvi favorizirala nemške in nemčurske šolarje, da bi tako tudi pri obrtnem napredka prikrajševali naš živelj. Ob prevratu so šolo zaprli, inventar pa je prevzela ljubljanska obrtna šola. Nedvomno bi bilo bolje, da so na šoli namestili slovenske učitelje, sprejeli naše učence in bi šola brez posebnih težav postala slovenski učni zavod. Živa pa je ostala potreba po zopetni otvoritvi lesno obrtne šole. Seveda so bile na poti težave, kakršne so pri vsaki otvoritvi nove šole. Ko bi bil na razpolago vsaj inventar, bi šlo precej laže. 1920. leta je bila v Ribnici ustanovljena meščanska šola z namenom, dfe se ji v najkrašem času priključi lesno obrtna šola, ni pa bilo dobiti za to potrebnih sredstev. Po potrebnih pripravah ravnatelja Janka Trošta in s prizadevanjem banovinske-ga svetnika Arka iz Ribnice je banska uprava kmalu po novem letu na predlog načelnika trgovsko obrtnega oddelka^ dr. Marna stavila na razpolago okrog 13.000 Din. S tem denarjem, večjim prispevkom ribniške in podporo sodražiške občine so nabavili potrebni inventar, določili plačo za učno moč in honorarje za predavatelje. Prvega februarja je bil otvorjen desette-denski tečaj v prizemnih prostorih meščanske šole, ki ga poseča 10 učencev večinoma iz velikološkega okraja. V tečaju poučujejo poleg strugarstva, rezbarstva in risanja še obrtno računstvo in obrtno spi-S]e. Slikar Ouderman, ki poučuje v delavnici. je v nekaj tednih dosegel že lepe uspehe, ki so pokazali, v koliko smeri more lesna obrt v okraju še napredovati, ko bi bili domači obrtniki deležni daljšega pouka v lesno obrtni Soli. S trojo iniciativnostjo je tečajnike naučil, da morejo s pridom uporabiti vse, kar so se naučili pri izdelovanj« preprostih ribniških izdelkov. Iz obodov, ki so jih doslej izključno uporabljali pri »delovanju suhe robe za rešeta, so v šoli napravili lične škatle bon-boniere, škatlice za čaj, kavo, cigarete, mesnine itd. Poleg krožnikov, ki so bili doslej edini domači strugarski izdelek, pa so v šoli izstružili še razno galanterijsko robo, originalne figurine, igrače, podloge za lovske trofeje, dekorativne živalske plastike itd. Videti je, da bi se v vsem srezu mogla razviti lesno obrtna domača umetnost, ki bi uspešno konkurirala podobnim inozemskim izdelkom in jih sčasoma ob potrebni zavesti domačih kupcev popolnoma izpodrinila. Sai je vse to blago, ki so ga doslej izdelali v tečaju, res pristno narodno blago, ker so pri izdelavi uporabljali le slovensko narodno omamen tiko, ki ji ni mogoče osporavati prednosti pred vsakršnim nemškim omamtn-talnim skrpucalom m kičem Vse, kar bodo tečajniki izdelali v desetih tednih, bo videti na razstavah na ribniški meščanski šoli sredi tega meseca, kasneje tudi v Sodražici in Vel. Laščah. Priporočati pa je, da razstavijo izdelke tudi v Ljubljani, na velesejmu ali kjerkoli, kjer bi dobil marsikateri trgovec ali in-dustrijec pobudo za novovrstno opremljanje svojih izdelkov. Čokolada, bonboniere mesnine, čaj, kava, sadje itd., to vse bi bilo mogoče prodajati v škatlah, res pravih narodnih izdelkih. V jeseni je nameravan prav tak tečal, ki pa bi trajal pol leta, prihodnje leto pa bo menda že otvorjena popolna lesno-obrtna šola v Ribnici. Šele takrat bo za-prav mogoče spoznati, kaj pomeni taka šola za srez. Za racionalno izdelavo lese nih umetnostnoobrtnih izdelkov je potreba, da se posamezna dela pri enem in istem predmetu razdele na več delavcev Tako bi ta domača obrt, ki se bo v novo smer razvila brez dvoma po vsem srezu v najkrajšem času. mogla uspešno zaposlit' ženske, posebno za poslikanje izdelkov, saj je znano, da imajo dekleta vse bolj razvit zmisel za omamentiko, kakor moški, ki imajo zaradi napornejše obdelave lesa za to pretežko roko. Kazalo bi, da se takoj otvorijo tečaji za slikanje narodne omamentike in uporabo slikarskega materiala v Sodražici, Loškem potoku in Vel. Laščah, ki naj bi jih posečala predvsem dekleta. Tako bi že pred otvoritvijo šole vcepili ljudem zmisel za pravo narodno omamentiko, ki naj- vselej vidno potrdilo domačega izdelka. Poleg vseh izgledov za bodočnost in že doseženih lepih uspehov v tečaju pa je potreiba tudi nekaj trgovskega duha in poslovne iznajdljivosti, ki bosta novim izdelkom utrla pot med široki krog kupcev. Le tako bo mogoče, da bo imel od zapo-četega dela v Ribnici v bližnji bodočnosti dobiček ves kočevski srez, ki j.e danes zaradi skoro uničene lesne industrije hudo prizadet. Družine brez kruha Zagorje, 6. aprila. V četrtek so ukinili javno kuhinjo, ki je dnevno dajala 400 do 500 pore i j hrane brezposelnim in njihovim družinam. Zaradi tega je velika skrb vseh, da pridejo čim prej do zaposlitve pri javnih delih. Na žalost vseh ni moči zaposliti. Nekaj oženje-mh je dobilo delo pri preložitvi Hudnarje-vega klanca in delih potoka Medije. Veliko jih čaka na zaposlitev pri javnih cestnih delih pri Majorjevi žagi v Mlinšah in Vi-dergi. Obljubljeno je, da se ta dela prično prihodnji teden, priprave pa še niso urejene. Položaj oženjenih brezposelnih, ki bi radi delali, je težak — posebno še zaradi ukinitve kuhinje. Zdaj so brez vsakih sredstev, — kako naj kupijo za sebe in za svoje živila? Na vsak način je pričakovati, da se prično večja dela, kjer bodo prišli do zaslužka vsi brezposelni, v prvi vrsti družinski očetje. Brzoturnir šahovske zveze Ljnbljana, 6. aprila. Vsem udeležencem, ki so se že prijavili za turnir, sporočamo, da se prične današnji turnir točno ob 8.30 v dvorani hotela Miklič. Do te ure sprejemamo še prijave pri blagajni. Prijavi se lahko vsak šahist Ob pol devetih o tvori turnir predsednik pripravljalnega odbora g. Kodna, nakar pozdravi veliko množico zbranih šahlstov naš šahovski prvak, velemojster dr. Milan Vidmar. Po pozdravnih nagovorih bo razložil vodja turnirja prof. dr. Baje način igranja in pravila. Točno ob devetih se z znakom zvonca prične turnir. Vabimo vse šahiste, ki se de niso prijavili k turnirju, pa se ga nameravajo udeležiti, da pridejo jutri pravočasno v igralni lokal ln se tam prijavijo Dobrodošli so vsi. Pripravljalni odbor »Dravske Šahovske zveze« Trziska opozicija Tržič, 6. aprila Tržiški občinski proračun izkazuje letos za 848.803 Din potreb, kritja pa 847.539 Din. Občinske doklade bodo ostale na 50 •/•. kakor so že nekaj let. Proračun ubožnesa zaklada izkazuje 103.006 Din dohodkov in izdatkov. Občina skrbi res očetovsko za svoje siromake. Debata na seji v torek je bila it večine mlačva prazne slame. Sprožil jo je znani voditelj opozicije Ivan Majeršič. Spodlak-nil se je med drugim ob gasilce, češ, da jih kliče sirena največkrat h golažu in da taka hramba ne zasluži občinske podpore. Še večji trn v peti je opoziciii Sokol. Baje premalo deluje. Tržiška sokolska vrata so odnrta vsakomur na tudi g. Majeršiču. Če hoče delovanje društva poživiti na tako višino, da bo vredno podpore. Dokler pa se W1 Afl H¥H čisti prizanesljivo! bo pustil voditi od naziranj svojih tajnih svetovalcev, bo njegova sodba krivična in moža nevredna. Pri šolskem proračunu je izrekel krilate besede, da si upa pri tako visokem proračunu v 15 letih postaviti novo šolo brez povišanja doklad in brez posebnega posojila. Reči je lahko, storiti težko, samo zanimiv se napraviti je lahka reč. V splošnem pa je bila razprava o proračuna dostojna. Pogrešali smo le prave iniciativnosti za različne gospodarske podvige. Občina je prvi činitelj, ki je poklican okre-niti gospodarstvo v živahnejše struje. Mofcrtao •» UtnlfieratTO todlaHia politike in iMiodMfla «SnjfW S. it« 548 odll 1 1932. Soro bodo regulirali škofja Loka, 6. aprila. Med največjimi javnimi deli, ki jih bomo imeli letos, je regulacija Sore po že odobrenih načrtih in kreditih. S široko zasebno iniciativnostjo in z zneskom 100.000 dinarjev, ki ga je votirala banska uprava v ta namen, vsega dela nikakor ne bo mogoče izvršiti, toda odpomoglo se bo vsaj najhujši zadregi. Sodelujeta občini Stara Loka in Zminec. Sora se bo regulirala nekako tamkaj, kjer je Gosarjevo kopališče. Struga je tam izredno nevarna. Ostri ovinki so že prejšnja leta izpodkopavali in odnašali plodno zemljo in delali škodo na obeh straneh, še posebna nevarnost pa se je pokazala sedaj, ko je začela izpodjedati voda sipine, na katedih je pozidana vas Dol. Mirno trdimo, da bi v doglednem času zdrknila vsa vas Dol v strugo s hišami in gospodarskimi poslopji vred. Letos bodo več krivulj odstranili in izravnali, da bo odtok vode na tem mestu docela nemoten in hiter. Oba bregova bodo zavarovali z močnimi fašinami, da voda ne bo mogla še nadalje širiti svoje struge in delati škode in skrbi tamošnjim ljudem, ki kažejo za ureditev struge vse CRIKVENICA morsko kopališče na Jadranu. 4 m pol une vožnje od Zagreba Ivia Plase) Redne avtobusne vožnje s postaje Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3'—. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Din 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPALIŠČNEOA POVERJENSTVA CRIKVENICA in poedimh hotelov Hot. Res t. Hot Rest v rimi 1934/35 noro renoviran, 200 postelj, topla in Madna tekoča voda 110 postelj, v neposredni bližini plaže. Hladna in topla tekoča voda. Ih (Fini 50 ^ s ,ekočo vodo, kopalnice, Dom lil. ILIUL dietična kuhinja. H<>t ESPLANADE "a-Sp-0tl P-,aH " P™*"' ko,n'ort« SLAVIJA Rest EDEN nova zgradba ob plaži, krasen položaj Hot [HflUOfli prvorazredna hiša. Odlikov. kuhinja Hot Rest. r«Y [RHMEMU Hot LIBORHIA naspr0° k°Pališ.ča v parka Hot Rest Hot Rest Hot imilNA 15 lcP° urejenih sob. Rest JuLIHUN 'astno kopališče pred vito. iJens VILA ROŽICA 35 sob, nasproti plaže. prekrasna in mirna lega. Hod istim vodstvom kot Miramar THERAPIJA Rest. prenočišča: Gjurašin, Europa, Belle-vue, VVimmer. — Restauranti: Vinodol, Ilirija. — Gostilne: Zelen gaj, Morava Central, Hrvat, Slove- nac. — češka kuhinja: Vlila Mira. — Kavarna: Zagreb tekoča voda. 25 modernih sob c tetočo vodo. Hladna in topla tekoča voda. miril nova zgradba čez pot h kopališču nILIl tekoča voda. blizu loke. Moderno urejene sobe sproti kopališča v bližini parka, moderno opremljene sobe Tek. voda IVRNrir blizu mke m kopališča, tekoča voda II Milil Prvorazredna kuhinja niNIfl krasna uiima iega, topla in hladna Unlllln tekoča voda. centralna kurjava. razumevanje. Ob regulaciji Sore bodo morali nekaj sveta odkupiti. Pojavlja se s strani Sorčanov čedalje živahnejši klic po ustanovitvi posebnega odbora, društva aH korporacije, ki bi vzela TpraSanje regulacije Sore kot celote resno v pretres in pripravila vse potrebno gradivo. Taka zadruga, ki je imela tudi že precej materijala, je pred vojno obstojala, zdaj jo ako« šajo obuditi. Obisk na Oplenca 14. marca je odšla na Oplenac skupina ljubljanskih žena pod vodstvom dvoroe dame gospe Fran je Tavčarjeve. Potovale smo udobno in v pra-r prijateljskem razpoloženju je pot do Beograda kaj hitro minila. Z jutranjim vlakom smo navdal je vale pot proti Mladenovcu. Zanimiv je ta hriboviti svet — prijazni, dobri so naši Šumadinci. V Mladenovcu, malem mestecu s Sirokmri ulicami in lepimi hišami, so nas čakali avtobusi, s katerimi smo se odpeljale na Oplenac, v STce Šumadije. Vrh Oplenoa »redi gozdička in vinorodnih trt stoji krasna cerkev, kraljevska zadužbina. Nedaleč od cerkve stoji med prelepimi nasadi vila našega pokojnega kralja Aleksandra I, poleg pa majhna vila naših princev. Najbližja cerkvi je hišica Osvoboditelja kralja Petra L Razumljivo, da je naš Viteški kralj iskal v tem raju oddiha po trudapolnem delu. Solnce je toplo sijalo, ko smo izstopile iz avtobusov in šle proti pravljično lepi za-dužbini Karadjordjev. Zavest, da prihajamo k mrtvemu kralju Mučeniku, nam je stisnila srca. Tihe, blede smo stopale po mra-mornatih stopnicah v cerkev. Pri vhodu smo kupile voščene sveče in odšle v kripto. Nepopisno žalosten je bil občutek, ko smo stale ob grobu Njega, ki jc tako ljubil svoj narod in bil od njega tudi iskreno ljubljen, S tresočimi rokami smo prižgale svečke. Gospa dvorna dama Franja Tavčarjeva je pozdravila mrtvega kralja z v srce segajo-čimi besedami in ko je gospa Olga Pucova, soproga bana, položila venec iz teloha, spleten v obliki srca in okrašen z rdečimi so-kolskimi srčki na grob, jc bilo slišati samo glasno ihtenje. Kako tudi ne? Tukaj mora ležati On, ki bi bil še tako rad objemal svoje otročdče, On, ki bi bil še rad deiai svojo zakonsko srečo z Njo, ki si jo je izbral po srčni želji, On, ki je tako odločno vodil svoj ljubljeni narod. Mrtev — skoraj da nedoumljiva beseda — a žalostno resnična. Kleče smo hodile okrog groba m poljubljale kamen, pod katerim spi naš Viteški kralj svoje večno spanje. Težko, tiho smo odhajale, v mislih vse pri Njem, ki jc dal življenje za svoj narod. V tej tišini čujem šepetajoč gias sopotnice: »Aleksander, vstani, dovolj si se že odpočil, pojdi z nami, ki Te ljubimo in ki tako potrebujemo Tvojih nasvetov.« V polmračni kripti plapola še več lučk, oznanjajočih, da jih počiva že več iz rodu Karadjordjevičev, ki tu pričakujejo vstajenja. Na desni Viteškega kralja njegova mati, kneginja Zorka, tam knez Aleksander in njegova žena Persida, na drugi strani princesa Jelisaveta, njeni bratje in sestre, a tudi mati in žena (Snega Jurija počivata v tem svetem domu. Nad kripto v cerkvi pa počivata Črni Jurij in kralj Peter L Osvoboditelj. — V cerkvi je nebroj srebrnih, zlatih in trnjevih vencev, simboli hvaležnosti in vdanosti Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Odpeljale smo se v Topolo. Tu smo si ogledale cerkev sv. Jurija in domačijo (ko-nak) Karadjordjevičev. Mala cerkvica, katero diči krasen, iz žlahtnega lesa izrezljani oltar, delo domačih prebivalcev, je hranila prej zemske ostanke Črnega Jurija Poleg cerkve hiša (konak) iz kamna zidana. Cerkev in hiša sta obzidana z lepo kamnito ograjo. Cez cesto, domačiji nasproti, pa stoji kamenita stavba, v kateri je bivala garda Črnega Jurija. — Od tod smo se z avtobusi vrnili v Mladenovac in z vlakom v Beograd. A. L. če primerjate kvaliteto blaga, izdelavo in ceno, če polagate važnost na modo in brezhibno priležnoii, kupovali obleko samo pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti štev, 12 potem boste Domače vesti ♦ Napredovanje v vojski In mornarici. PoviSaai bo: v čin sodnega polkovnika Ga-star DoMnšek, v i ni. kapetana L stopnje tehnične stroke pri mornarici Ljudevit Flaščar, v čin poročnika pri peša di ji Brečko NaEA, Franjo Kolar, Josip Mali« Stanislav Celi. v letalstvo Prane Berg» nec, r tatendanturi Bogumil Lončarič Zdravko Pulko, Josip Božič, Vekoslav Logar, Bruno Čeh ic Milan Sproc; v čin niiž Je&a vojno tehničnega uradnika HI. stopnje JuHjan Soklič. Nadalje so povišani: v kapetane H. stopnje pri peSadiji Franio Toš, Milan Bradač, Milko Wagner in Mirko Stišmelj, pri artiljeriji Slavko Andrče Branko Pečar, Jožef Golee, Franc Zidar, Rudolf Vajs ki MaksimUjaa Japedj; pri letalstvu Božidar Rovšek in Franc Jereb, v geodeziji Kazinu Beltram im Stanko Cvirn, v »a ni teti dr. Stanko Črtam ia v lekarniStvu ESmil Storrr. Plise — velika moda? Vabimo vas, da si ogledate v naših spreje-mališčih najnovejše plise vzorce za volance, ovratnike ln druge okraske spomladanskih toalet. TOVARNA JOS. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 CENE PLISEJU ZNATNO ZNIŽANE 1 ♦ Geografsko društvo v Beogradu, ki ga je ustanovil največji Jogoslovenskii geograf Jovan Cvijiič, praznuje danes 25 let-nioo obstoja. Slavnosti se udeleži tudi zastopnik ljubljanskega Geografskega društva, univ. profesor dr. Anton M e 1 i b. Iz spomenice, kd jo je izdalo društvo ob svojem jubileju, posnemamo, da je ob tej priliki iavolitki enajst inozemskih geografov za svoje častne člane, osem pa jih je imenovalo za dopisne Člane, med njimi je kot edin taizemec univ. prof. »to-. Melik. Društvo je t zvezi s svojo petdesetletnico podeiilo 26 oeebam in korporadjam častno kolajn« Jovana Cvijiiča L0MBERG FILMI in plošče BYK • F0T0 PAPIRJI Zastopstvo: DROGERIJA L KANC, NEBOTIČNIK DROGERIJA A- KAN C, ŽIDOVSKA 1 ♦ Nacionalna ura. Danes ob 19.30 bo v nacionalni uri radia predaval »rof. Jak-ša Horget o »JSaii ladja na Jadranu«. Na zanimivo in poučno predavanje opoufjt-E>o. Prenos bo iz Beoerada ♦ Ugleden Američan proučuje naša kopališča V Jugoslavijo Je prispel Američan John Beety proučevat naša kopališča, o katerih pravi, da nikakor n« zaostajajo po zdravilnosti aa ostalimi evropskimi kopališči. O Rogaški Slabinl je prepričan, da je prav toliko vredma kakor Karlov« Vari. Iz Beograda je včeraj odpotoval v Rogaško Slatino. Gost je strokovnjak m propagando in obeta privabiti goste i« Angitje in Amerike. SPOMENIKI lepi, moderni, po nizki ceni pri tvrdki Fran jo KUNOVAR Zahtevajte a 1 b n ml Ljubljana Sv. Križ. Telefon 2787 * Šolskim vodstvom. Kr. banska uprava objavlja tale brzojavni odlok prosvetnega ministrstva P. št 13.104: Ako se vrši ob polletnid smrti Viteškega kralja cerkveni obred, naj se ga udeleže učenci do-tične veroizpovedi na povabilo cerkvene oblasti. Za te učence je dan pouka prost * Društva In šolske uprave, ki prirejajo poklonltvena potovanja na Oplenac opozarjamo, da se je treba glede avtobusnega prevoza Mladenovac - Oplenac. ako se naj potovanje v redu izvrši, obrniti etttno le aa Potnika v Ljubljani, za nebotičnikom. Ob petkih in svetkib lahko pripravljaš »JAJNINE«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s solato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno juho. — »JAJNINE« požlahtijo vsako jed. * Državni Izpit za pooblaščenega Inže-njerja elektrotehnične stroke je v ministrstvu za gradbe v Beogradu s prav dobri muspehom položil 1. t. m. g. inž. Jože Rus, inženjer ljubljanske elektrarne, po rodu iz Loškega potoka. « Osrednji odbor društva »Bran-i-Bor« v Ljubljani bo imel dne 14. t. m. svoj redni os-redmjl občni zbor v smisln člena VIII. društvenih pravil, Ln sdcer v dvorani OUZD v Ljubljani, na Mikl6šlčevi cesti 20. V primeru nesklepčnosti bo nov občni zbor pol ure kasneje. Vse podružnice prosimo, da nam pravočasno sporočilo imena svojih delegatov za občni zbor. Želimo, da prisostvuje vsaj po en delegat vsake podružnice. Vse podružnice »Bran-i bora« prosimo, da nam nemudno odgovo rljo, v kolikor niso že napravile, na predmete. vsebovane v naši okrožnici z dme 11. marca t 1. — Osrednji odbor društva »Bran-i-bor« ▼ Ljubljani. ♦ Novi odbor graške »Čitalnice« Izvoljen za tekoče leto, je: predsedmik Kukman Matija, podpredsednik Gosak Maksom, tajnik abs. med. Potrč Otmar, namestnica stud. med. Foisy Erna, blagajnik Majer Josip, namestnik Petrovič Ognjeslav, knjižničar at>s. med. Kokol Franc, namest nik Kodjan Ivan, revizorja abs. med Obračunč Rudolf :a Kunej Dušan. ♦ Zdaj pokažite, kaj znate! Jadranska straža v Zagrebu priredi nagTadnl natečaj za fotoamaterje, ki naj čimprej pošljejo najboljše slike, posnete na morju ln pri morju Ako želite dobiti nove motive, se vam pravkar preko velikonočnih praznikov nudi ugodna prilika, kajti na veliko soboto bodo krenili iz Zagreba posebni ljudski Izletniški vlaki v SpLit in na Sušak. Ne odpotujte brez fotografskega aparata. Za odlliikovance na tej prvi razstavi pomorske fotografije so določene znatne denarne nagrade ter večdnevno brezplačno bivanje t letovišč® Jadranske straže v Jelsd na Hvaru. Prospekt in vse podrobne informacije dobite pri Jadranski straži. Zagreb. Gaieva ulica 28, I. ♦ Kolo jugoslovanskih se«ter otvori v domu Franje Tavčarjeve svojo predeezljo od 1. maja do 1. julija, torej v času, ko je naša obala najbolj privlačna. Kako čaro-vita je v svoji pomladmi krasoti, med/tem ko se njena zelenina preliva v modrino morja, ki prehaja tam na daljnem obzorju v azur nebesnega svoda, n morje vam bo dalo radosti, okrepčila, zdravja! Vabimo vas v dom. ki je znan po svoji edinstveni legi tik morja. Penzija za stanovanj« s vso prehrano — morska kopel prosta — znaša dnevno za odrasle 25 Din, za otroke, ki se sprejemajo v tem času samo v spremstvu odraslih, pa 26 Din. — Jadran je bogastvo, za katero nas zavidajo mnogi narodii, toda mi ga ne izrabimo dovolj, niti ne cenimo docela njegove vrednote. Spoznavajmo, izkoristimo, ljubimo ta naš neprecenljivi zaklad. Ustmene Informacije daje gospodarica Kola j. s. ga. T. dr. Zbašnikova vsak torek ln petek točno od 15. do 16. v Ljubljani, Beethovnova ulica 9-II. Pisma je nasloviti istotja. « Oporoka koroške Slovenke. Sredi mar-ca je na Dunaju umrla soproga adravodka dr. Karla Pečnika, gospa Marija Pesnikova Ker ni otrok, je nemenfla svoj i metek dobrodelnim ustanovam. Po i«nrtl soproga dr. Pečnika preide hiša aa Dunaju — kakor poroča »Koroški Bk>ven«c« — v ustanovo gospe Marije Pečnikove sa sil romaš ne dijake. Hiša je brez dolga ki je bile cenjena leta 1914. na 200.000 zlatih kron. Upravitelj ustanove bodo: župnik v št Jakobu v Roža, posestnik Lipejeve in posestnik Janežičeve kmetije t Lešah. Tudd soprog biagopokojnice dr. Karel Pečnik je bil »aa buren koroški študent«. • V včerajšnji osmrtnici za pokojnim Jontistom tehnikom Lambertom Btruk-unerjem je pomotoma izostal datum in kraj pogreba. Pokojni je umrl na Biledu in ne v Ljubljani, pokopljejo ga pa danes ob 9. dopoldne na Bledu. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! • lz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 28 z dne 6. t. m. objavlja izpremembo in dopolnitev odločbe o uvrstitvi in nazivu baiio-vinskih cest innjih označbi s številkami, seznam držav, okuženih z rakom na krompirju, ukinitev prepovedi izvoza orehovega lesa, popravek o uredbi o krošnjarjenju, na-vodila za presojo barvnih znakov cikastega goveda in objave banske oprav« o pobiranju občinskih davščin. ♦ Planinski Vestnik prinaša v četrti letošnji številki mnogo zanimivega Dr. Joa G. Oblak razpravlja o obraza in značaju našega Pohorja Dr. A. Brilejev članek »Na Jelovici« je opis zimske ture na Mo-šenjsko planino. Marjan Lipovšek nadaljuje svoj široko zasnovani temeljiti snis: »Na Olimp«. V »Našem kotičku« prinaša Mara Mohorčičeva ljubko, v šaljivem tonu napisano črtico: »Od Triglava do Vogla«. Obzor ln društvene vesti prinašajo mnogo zanimivega za planinca. Statistična podatki o članstvu v letu 1934. so važni za razvoj planinske organizacija. V članku »Is slovanskega alpinizma« nam opisuje dr. A. B. udejstvovanje Poljske Umetniški »liki sta: Na Veliki Planini — foto Skerlep ln na Hrtbaricah, foto knž. Avčin. Novim naročnikom so na razpolago vse letos IziSle številke. Planinci, naročajte to i ■zborno revijo v pisarni SPD » Ljubljani. * Binkoštni Izlet Jadranske straže na morje. Za časa binkoStnih praznikov, ln sicer od 8 do 11. junija t. 1. priredi Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani svoj tradicionalni izlet na morje. Da omogoči širšim slojem in prav vsakomur po-set našega Jadrana, je sklenil izletni odbor prirediti izlet v istem stilu kakor lansko leto, tc je po skupinah. Tendenca Jadranske straže je. omogočiti vsem svojim članom poset morja ter je zato vzela v obzir le najcenejšo in najdaljšo pot. Opozoriti moramo, da se sme izleta udeležiti le tisti, ki je res član Jadranske straže tn ki je plačal članarino za tekoče leto. Obenem mora vsak član imeti legitimacijo, ki bo služila za vse popuste pri vožnji, prehrani in prenočiščih Program po skupinah je naslednji (cene s povratkom in po osebi): I. skupina Ljubljana - Sibenik - Slapovi Krke 280 Din. TI skupina Ljubljana - Sibenik - Zlarin 270 Din; m. Skupina Ljubljana - gibenlV - Ti lesno 290 Dtn; IV skupina Ljubljana - gibenlk - Mandalina 270 dinarjev: V Skupina Ljubljana • Split -Trogir 260 Din, VL skupina Ljubljana - Split - Metkovič 350 Din; VIL skupina Ljubljana - Split - Makarska 320 Din, VTTT skupina Ljubljana - Split - Klis - Sinj -Trogir - Solin 350 Din; IX. skupina Ljubljana - Split - Omiš - Vranjic 320 Din; X. skupina Ljubljana - Split - Supetar - Split 270 Din; XI skupina Ljubljana - Split -Korčula 400 Din; XEL skupina Ljubljana Split - Dubrovnik 430 Din. — v to vsoto je zaračunana vožnja hrana in prenočišče po restavracijah in hotelih ter vožnja s par-niki. Morebitne izpremem.be v posameznih skupinah si pridržuje odbor. Za vsako skupino je določeno število izletnikov m se prekoštevilne prijave ne bodo mogle upoštevati zaradi težkoč pri prehrani ln prenočiščih. Prijave izletnikov trajajo do 25. maja t 1. Pri vpisu plačajo izletniki polovico, ostanek najkasneje do konca maja Izleti po morju se vršijo samo s parniki, ne pa z ladjami kako? lansko leto. Podrobni programi se dobijo pri krajevnem odboru Jadranske straže, Tyrševa cesta št. ia-IV od 15. aprila dalje. Za pomlad se priporoča konfekcija PAUL IN Ljubljana, Kongresni trg 5 x najprijaznejdo postrežbo, najlepšimi modeli, največjo izbiro ln najnižjimi cenami * Čebelarjem. Vse čebelarje in čebelarske podružnice obveščamo, da bo za velikonočne praznike izšla že težko pričakovana nova slovenska čebelarska knjiga »Praktični čebelar«, ki jo je spisal g. Donat Jug. Knjiga bo imela 300 strani in 130 slik ter bo vsebovala vso za napredno čebelarstvo potrebno snov. Ona bo izvrsten voditelj tako začetniku, kakor tudi izkušenemu Čebelarja. V njej bodo čebelarji čitali poglavja o zgodovini čebelarstva, o anatomiji čebel, panjih, orodju, dela v panjih, izboljšavanju čebelnih družin, čebelnih boleznih, vosku, medu itd. c eno besedo vse, kar mora vedeti vsak napreden čebelar. V pred prodaji, to je do konea meseca junija bo društvo oddajalo knjigo po znižani ceni, in sicer mehko vezano po 36 Din, trdo vezano po 46 SUKNO ZA OBLEKO BOS KUPIL NAJCENEJŠE PRI Teokarovič KI JE ZNIŽAL CENE DO 40%. 2560 Din. Za poštnino pa ie 7 Din za vsako posamič poslano knjigo. Pri skupni aaročbi bo poštnina primerno nižja Od meseca julija dalje bo knjiga znatno dražja S pred-prodajo hoče društvo omogočiti in nuditi priliko, da si knjigo preskrbi vsak čebelar, posebno revnejši Opozarjamo pa, da je društvo primorano zaradi velikih stroškov pošiljati knjigo le proti predplačilu. Vabimo vse, ki se za novo Čebelarsko knjigo zanimajo, da jo takoj naroče pri tajništva Slovenskega čebelarskega društva ▼ Ljubljani ali v Društveni čebelami v Ljubljani, Pra-žakova ulica 13. Pripišite na položnico opazko, da je poslani znesek za Jugovo knjigo. KLOBUKE zadnje novosti za pomlad v finih barvah ln elegantnih oblikah samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIČ LJUBLJANA, Stari trg it 14 Cene zmerna Sprejemajo se popravila. ■--- - • Silna nevihta v Dalmaciji. V noči od četrka na petek Je nad Sibenikom dirjala huda nevihta z dežjem, točo tn močnim tresk a njem. Strela je udarila v električne napeljavo ln je bilo mesto mahoma v popolni temi. • Meteor Je padel v Četrte* zvečer v okcAk* Dalja pri Vlnkovcdh. Krasna vijoličasto rdečkasta svetloba je močno presenetila prebivalstvo. Drugo Jntro so kmetje preiskali vso pokrajino, toda meteorja niso mogli najti. Najbrž je treščil v Dunav. • Zaradi svinj a« J« obeefl na mostu. Josip Kegttjevdč, trgovec s svinjami tx Koprivnice, je zadnji čas nakupil več svinj, ki jih pa al mogel plačati. Vzel Je vrv se spravil pod most preko GJogovnice ln se obesil. Ker pa ni prav visel, je Se obešen vzel iz žepa nož, preree&l vrv, padel v vodo in utonil. • Milijoni dinarjev se plačajo letno za električni tok. To je vsota, katera se niti glede na narodno gospodarstvo ne sine podcenjevati. Električne central«, katere ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« -V Miki. — Telefon 33-87 Panl Horbiger kot bogati samec, ki mora popravljati to, kar sta pokvarila Jenny Jogo ln Theo Lingen v veseli glazbeni komediji DREVI JAZ W TI Prvič v Ljubljani! V dopolnilo nov Pararaountov zvočni tednik Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9., v ponedeljek ob 7. in 9- url zvečer V te rek! Pridi, da me vidiš — nisem angel. ___Vrnem cenjenim naročnikom tvrdke PRISTOU M BR1CELJ, črkosllbarstve, LJUBLJANA, Resljeva oesta štev. 4 — vljudno naznanjam, da bom vodil po pokojnem očetu delavnico za črkoslikarstvo sam naprej. Izvrševal bom vsa črkos lika raka dela vestno, točno ln solidno, kot jih je do sedaj izvrševal moj pokojni oča Vsa naročila se bodo izvrševala po najnižjih konkurenčnih cenah, za kar jamči že ime prejšnje in sedanje tvrdke, kot naslednic«. Vsa pojasnila, proračuni, razni osnutki ln s^cice brezplačno ln neobvezno na razpolago. Ob tej priliki se tudi iskreno zahvaljujem vsem dosedanjim naročnikom, ki so bili naklonjeni mojemu pokojnemu očetu, ter jih vljudno prosim, da ostanejo tudi meni enako naklonjeni, za kar se vnaprej priporočam. PRISTOU FILIP Prvi tn najstarejši specialni artistični atelje za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. LJUBLJANA, Resljeva cesta štev. 4 Specialist V Izvrševanju steklenih napisnih firm. — Slikanje grbov po predpisih. — Izvršitev točna, okusna ln precizna v najmodernejšem slogu. USTANOV. L. 1903 USTANOV. L. 1908 TELEFON ŠTEV. 29-OC TELEFON ŠTEV. 29-08 dobivajo to veliko vsoto, jo pošteno zaslužijo. One proizvajajo in dajo za to v polni vrednosti električni tok. Ravno tako potrebno pa je, da tudi konzumenti električnega toka dobijo za plačani tok polno protivrednost. Pni razsvetljavi dobi konzument električnega toka le tedaj polno protivrednost, ako dajo žarnice, ki jih uporablja, največjo svetlobno množino, katera se pri odnosni porabi toka vobče more doseči. Tako zvane žarnice z nitko v dvojni vijačniai predstavljajo v tem pogledu viden napredek. Pri tem pa te najnovejše žarnice z nitko v dvojni vijačnid ne predstavljajo nikake skrivnosti. Za njihovo fabrikacijo »o potrebni le mnogi poizkusi, najpreclznejše delo in uporaba res najboljših surovin. Ako proizvajalec žarnic ne štedt s trudom hi strošiki, je brez dialjujega v stanju proizvajati žarnice prvovrstne kakovosti. Konzument pa mora v lastnem interesu paziti na to, da uporablja samo najboljše in najbolj znane žarnic«, ker se s tetn zavaruje pred prevelikimi todatki »a tok. * Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohraniti Zato negujte zobe redno s zobno kremo Sargov KaloOont. ki ima v Bebi učinkoviti dodatek suitori-cinoleat drja Bršunlich«. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje ln razkuževanje ostna voda Kalodont. • Roparski morilec je odnesel 500.000 Din. V Derventi je bfl v četrtek zvečer izvršen strahovit roparski umor. Ustreljeno so našli 641etno vdov« Milko Petri-čevo. Stanovanje je bilo vse teropano. Morilec je odnesel aa 500.000 Din gotovino ln dragocenosti Aretira* so kot osumljenca nekega 561etnega brivca Bega Aliaglča, o katerem pravijo, da je bil tjubhnec stare vdov«. Imet je brivnleo v njeni hiši. Preiskovalni organi so prepričani, da bo zločin kmalu pojasnjen. ♦ Avtobusni Izleti za Veliko noč: a) trt-dneml sa PMtvtčka jesera In Gornji Jadran, 456 Din; b) dvodnevni na Koroško. 416 Din; c) tridnevni v Benetke, 795 Din za oseba Prijav« pri Putniku v LJublta-al do 15. t m. ♦ Važno za vm kapea redno vefikega sahtevamja ročam vsem onim, ki aaročujejo pri neo4 vzorce, da počakajo 5 do 10 dni, dokler jih druge stranke n« vrnejo. Stermeckl. Celje. Debeli ljudje doseaajo s vestno trpo-rabo naravne »Franz Josefove« gren-čice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsafeega napora. « Tovarna JOS. REICH sprejema m«hk« In ikrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. * Eno srce — ena radenska! Iz Ljubljane u— Poklon Nj. Vel. kralja Petra II. Narodni galeriji. Od akademskega slikarja Toneta Kralja, ki pripravlja za Veliko noč razstavo svojih slik in kipov na Dunaju, je kraljevski dvor odkupil veliko oljnato sliko »Kraljevič Marko« lz oikla njegovih najnovejših del po nacionalnih motivih, o katerih je »Jutro« pred kratkim pisalo Po naročilu NJ. Via. kneza-regenta Pavla Je ravnateljstvo beograjskega Narodnega muzeja poslalo to delo naši Narodni galeriji s sporočilom, da Jo poklanja NJ. Vel. kralj Peter II. u— Pok Ioni tev rdečih križarjev aa Oplencu. Pozivu aa udeležbo pokkmitve-aega potovanja k grobnici Viteškega kralja na Oplencu se je odzvalo že veliko število članov RK, predvsem ia vrst po deželskega članstva. Pogrešajo pa se Se nekatere prijave članstva iz L>ibljane, ki Je s tem n sproženo, da nemudno prijavi svojo udeležbo v pisarni RK, Čopova cesta št 1 (Delavska zbornica). u— 2e objavljeni spored za spominski žalni koncert po biagopoko^iem Viteškem kralju v ponedeljek 8. t m. v dvorani Kazine bo izpopolnjen še z recitacijami člana Narodnega gledališča g. Emila Kralja Nekaj sedežev Je še na razpolago, dobe se pri Oblastnem odboru NO, šele«b«tT-sova trtica i, telefon 21-09. Ljudska univerza. O tako »ranih aniiinstkih barvah bo predaval g. oni v. prof. dr. Marine Rebek Jotri ob JC. r dvorani Delavske zbornic«. Predavanja bo ponazorjeno z raznimi poizkusi, veabrlc si bo lahko tudi pobližje ogledat barv« v epruvetah. Opozarjamo, da Je to nuetoje predavanje v tem poDetJn. vsako- mur prost. Elegantna linija dame — očara! Zato Je potreben steznik ln nedrček od L Saiaj, Ljubljana, Aleksandrova oesta 2/L ,u— Trboveljald slavčid a*«opijo šepet na lastnem koncertu v ponedeljek Ii. t_ m v veliki aaiooski dvorani. Izvajajo oe+o vrsto naših mJatjanafcii riboro*. Ta koncert bo tem zanlmrive^l, ker m m du poleg mladinskih zborov tadi va s spremljevanjem klavirja ln pa dinska in moški zbor. Vstopnice bodo v prodaji od torka dalj« v knjigarni Glasbene Matica Peči — peči — peH — peS — pefl — peS Lutz — Lutz — Latz — Lata — Lota Jngo Lutz d. i o. l, I.ju b I jana- šlska- Komemorativrvi večer sa pokojariai! univ. proJ. dr. Ljudevitcm Bohmoan je imela v četrtek 4. t. m. mornarska stkcija JS pri »6estici«. Krajevni odbor Je zastopal predsednik generalni tajnik TPD g. Josip Pogačnik. Dr. Miroslav Soudat se je v daljšem govoru spominjal pokojmega zvestega člana sekcije, neumornega pro-pagatorja in vzornega demokrata, moža. ki mu je Ml la-dijskl loža č enako drag kakor vsak veljak. JadTanska straža je izgubila marljivega delavca, mornarska sekcija pa dobrega nepozabnega očeta. Najelegantnejše modne bi dežne DAMSKE PLAŠČE ..; ima le K. PUČNIK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 1 Sestanek je res presrčno pokazal, kako priljubljen Je bM pokojnik v vrstah blvfth mornarjev. P« komemoradjl je Imet dr. Hiavat; kratko predavanj« o jahanja po Jadranu, a tov. Medved je poročal o delovanju in smernicah sedanjega fx5x>r«. mornarske sekcije. Prihodnji članski sestanek bo l maja ob M. In so vabljeni v«I bivši mornarji naše voda« la tnso—fcs mornarice. u— Opozarjamo na razgla« meetnoga poglavarstva, ki je Ml objavljen v našem Hstu lt. t a glede prilive gluhonemih slepih hi pohabljenih, odnosno ajlhovih varuhov. Prijavni termin je be potekel, zato opozarjamo zamudnike, da se v »vrbo naknadne prijave nemudno, vsekakor pa najkasneje do 10. aprila zgiase od 10. do 13. v pisarni mestnega flzikata. Ne izvršen j« prijave bo mestno poglavarstvo kaznovalo po zakonih, ki so navedeni v omenjenem razglasu. Kavarna »CENTRAL« vsak večer nove atrakcije. 3542 Vsako soboto in nedeljo odprto cel« noč. Akademija pomladka Rdečega križa bo aa cvetno nedeljo v Uniouu toftao ob 10.JO. Program je zelo pester, izvajajo ga člani pomladka Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol. Nastopili bodo najmkajš! pomladkarji meščanskih in srednjih tal s resnimi in umetniškimi točkami. Opozarjamo cenjeno občinstvo zlasti starš« aa to prireditev. Vstoputaa nizka. Prodajo vstopnic je prevzela G-la&beo« Matica. Ne zamudite ugodne prilike! a_ VI. javna produkcija — klavirske J«- 1« prof. Toneta Ravnika na ljubljanskem državnem konservatoriju ima naslednji Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-l-bor« se briga zanje. Pristopajte! NOVO PRESENEČENJE V pomoč vsem onim, ki nimajo sredstva za nabavo dragih oblek. Velika noč je pred vrati, pomlad je že tukaj, vsak se ob tej priliki po možnosti rad prenovi. V ponedeljek 8. aprila otvorlmo v Ljubljani, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte, oddelek za cenejše, ▼ kakovosti zelo dobre Tivar obleke. Vsakemu bo dana možnost, obleči sebe ln svojo družino najceneje in zelo solidno. Vhod v ta naš na novo otvorjenl oddelek za cenejše Tivar obleke j« skozi vežo na dvorišče. Moške obleke Is dobrega blaga (fttofa) otroške s s » » » moške hlač« pumparce zelo dobro blago damsld plašči dobro blago, lep kroj od moški Hubertusi nepremočljivi iensld s » otroški » » Naši Hubertus plašči so edini, ki so izdelani po jugosl. patentu štev. 7644-31 lz lmpregnlranega hubertussukna in so vsled tega garantirano nepremočljivi. Za vsak komad zahtevajte pismeno jamstvo v naših prodajalnicah. 3531 » » » » » » 290— 70— 110— Din 190—, 240. 45—, 60. 70—> 90. 170.— naprej 290— ln Din 320— 260.— In » 320.— 160— TIVAR OBLEKE« VAŠA ŽELJA ZA POMLAD KOSTUM, PLAŠČ, KOMPLET ELJDGANTN1 KROJI, NAJNOVEJŠI VZORCI OD DIN 250, — DALJE POVRŠNIK, TRENCKOT, OBISKA KODNE FAZONE, NAJNOVEJŠE BARVE OD DIN 290,— DALJE PRI ¥uan LUKU C LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA spored: L Haydn: Sonata t d-duru, igra Bradač Zorka. 2. Beethoven: Rondo v e-du-ru, igra Mantuani Marija. 3. Beethoven: Varijacije ▼ e-duru, igra Demšar Zlatko. 4. Beethoven: Rondo op. 129, igra i. s. 2ulj Ljubhmira. 5. Mozart: Koncert v d-moiu a spremljevanjem orkestra. Igra Adamič Bojan, »premija konservatorijski orkester pod vodstvom prof. Škerjanca. Produkciji je tako po sporedu kakor tudi po iz-vajadeih zanimiva, starše in prijatelje glas-be opozarjamo na njo. Ponovno poudarjamo, da j« začetek ob 18.15 zvečer. Spored stare 2 Din ln se dobi v knjigarni Glasbene Matice. a— Spored koncerta ieifrta Slavka Popova, ki bo v sredo ob 20. ▼ Pilharmonični dvorani: Strauss R.: Sonata v I-dura. Beethoven: Varijacije na H§.ndlov tema. Bocheri-ni: Sonata v a-dura. Breval: Sonata v g-dnru. Zatem vrsta krajših skladb, in >ieer: Bach: Arija, Paderevski: Menuet, Davidov: Pri vodometu, Debussy: Mesečina, Davidov: Semnada, Popper: Ples viL Na klavirju ■premija virtuoza če lista pianist dr. Armin-ski. Sedeži ▼ knjigarni Glasbene Matice od 80 Din navrdoL »— Jugostovenokem« društvu za proučevanje M zatiranj« raka, pododbor LJub-ijania, je prrisrtopiio Trgovsko bolniško ta podporno društro v Ljubljani kot dobrotnik a prt&ptrrkjcmn 1000 Din. Društveni name« je ■ sodelovanjem privatnikov dritar-zse ia samoupravne sanitetne uprave Dgra-<8*1 čim prrej bolnišnico n rakovo bolne opnsmljeno z operativnimi tn rentgenskimi pripomočka za Kirarljenje raka, kakor ud! i radijem, ndruženo s posebnim *a--rodom n proučevanje raka in vzrokov »jegfovega nastanka. s*— Drevi igrajo v Šentjakobskem gle-daUfcu zadnjič v sezoni Izvrstno veseloigre »Kozarec vode« atl »Vzroki ta učinki«, ki Je itoeta pri rseh dosedanjih predstavah realk uspeh. Humor te veseloigre je Imeniten. No Te dekoracij« ki starinski kostumi Se poživljteje čar proflk*»tL Vstopnice m f8ob« od 10. do 13. ta od 16. do 17. pri blagajni v L nadstropja Mestnega doma. ■— Zveza gospodinj priredi tečaje sa: gparabo pcanarani S. ob IS. ■ri, ifcikc ml Jo bo 9. ob 19. ari, Mano čajno pecivo 10 ob 1». nrl. Prijave -mak dan Breg S. Društvo Dom vlsokošoik. Jutri ob 250. bo predavala r Domu rlsokoAolk, Gradi SC« 14-1. ga. Minka Gorekarjera o t enakih organizacijah r svete in pel nas. K obilni odetežbii rabil odbor. u— Društvo »Tabor« pevski odsek. Ob-zakitječku globokega žaloranja sa VKe-Skica kraljem bo perski zbor »Tabora« pel v tor«* ob 20. v radio Venturindjevo s4o-7«sfljio st. mašo. Namesto »SJave« bo ribor pei It. Rottor »Oče naš«. Ob saključku bo pa dodal 8e tri žalne speve »Večni mar.[ »Oudmo bo trobenta pela« in »Usmili se«. Zbor ima Jo tri ob 30. pevsko vajo ia saj nihče ne manjka. v— »Dežela smehljaja« « px GtoveBov« ta g:. Gostlčem, ki Je zadnjič zaradi bolezni jaonala oopastt, bo v sobeto 11. t. m sa bofariškl fond Združenja gledaliških Igralcev Koto J. s. v Ljufeljanl )ma svoj red-a1 oMnl zbor v nedeljo 14. t m. ob po* 15. vri t kletni droranl »Zvesde« s obt-čs.kdBE dnenxtan redom. Vse Sanice ia saetopnice nadih podružnic dobrodošie! i*— Društvo Izložbenih aranierjev dravska banovine v Ljubljani bo imelo v nedeljo 14. t. m. ob poi 9. iffl. rednd občni »bor t Trgovskem domu. V primera nesklepčnosti bo eno aro pozneje t. j. točno ob po* Id. ari dopoddme ob reškem številu navaočnta članov ln bo refc)arno sklepal. Za Stane prisotnost obrsama. Dnevni red običajetL m— Nad 8 Ia pol milijona pooojO v I. četrtletju. Klpotečn* trs jc letos ▼ primeri i ta nekim MvahnejM. Na 181 realitetah t nieertK ia okolici je btto letos v prvih t meeecta Se rknjiženo 8.607Din. do-čfaa lani pri 189 posestvih 8,341.243 Din. Letos se od meeeca do meeeea mnoie latah« ladje poeojiL T mercn je bilo pri 76 ■esoljUKMh rknjiženo 4,502.016 Din. Poao-jfia t sneskdh 700.000, 500.000, 100.000 ta po tO.000 Dta so b«a rknjtteoa na reali-tet« r LJubljani ta okotlcl. y_ Danes zaključni popoldanski piea od do 8. v Jenkovi ioiL Kazina. m__Poaei posredovalca j« najbolj« kruh. Te dal je policija aretirala nekega po-seetalka • Kočevskega, ki se je prod nedavni hn ftaeom sa stalno naselij v Lkib-tja« ta se posret« poeredoTalnlm poslom, ki m v današnjih čaeih ta^ae ta sospodair-akllii saOpelo<. Parastoea so se udeležili oficirski zbor, rezervni oficirji, zastopniki civilnih oblastev tn uradov ter društev ta večje število občinstva. e— Kongres narodnega delavstva. Danes ob 7. bo na kolodvoru sprejem gostov. Ob 9. se bo pričelo v veliki dvorani mani-festacijsko zborovanje Narodne strokovne zveze, ki ga bo prenašala ljubljanska radijska postaja. Ob 11.30 bo povorka po mestu s stikam pred mestnim poglavarstvom, kjer bo pozdravil goste mestni predsednik. Ob 11. se bo pričel v vseh prostorih Narodnega doma prijateljski sestanek. Pri vseh prireditvah bodo sodelovale godbe, pevski zbori in Zepičev Slovenski vokalni kvintet. Včeraj je prispelo v Celje veliko število delegatov iz Beograda, Zagreba, Splita, Novega Sada, Niša, Ljubljane, Maribora in raznih drugih krajev dravske banovine. Ob 15.16 so prispeli z brzim vlakom 3 delegati Ceskoslo-venske obce džlnicke, ki sta jih na kolodvoru prisrčno pozdravila predsednik NSZ g. Ju van in predsednik kongresnega odbora g. Wltavsky. e— V Mestnem gledališču bo vprizorlla ljubljanska drama v ponedeljek 8. t. m. ob 20t Wildeovo duhovito komedijo »Bunbu-ry« v režiji g. prof. O. Šesta, predstava je sa abonma. Neabonenti naj si takoj v ponedeljek dopoldne preskrbijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini*. e— Umrljivost v Celju ta okolici. T marcu Je umrlo v Celju 27 oseb (5 v mesta in 22 v Javni bolnišnici), v okoliški občini pa 16 oseb. e— Sleparska ciganka. Neka ciganka Je v soboto obiskala v Celju več strank, Jim prerokovala srečo ln jim na goljufiv način izvabila mnogo poročnih in drugih zlatih prstanov a kamni, zlate zapestnice, o vratne verižice in uhane v vrednosti več tisoč dinarjev. Svarimo prebivalstvo pred nakupom. Ciganka je stara okrog 45 let, srednje, polne postave, ima črna lase in temno polt, na sebi ima nabrano črno krilo, jum-per drap barve, drap nogavice is bel predpasnik a plavimi progami, v roki pa ima malo pleteno košaro. Kdor M Jo opazil, naj Jo takoj prijavi policiji, ali pa orožništvu. e— Samo v ponedeljek Je še čas, da si nabavite srečke drž. rar-edne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 10.15, 18 SO ln 20.45 in Jutri ob 164» tn 20.30 zvočni firm »Zamenjana zaročenka« in predigri. e— Za veliko noč kupite gotove ženske, BMdfcs ta otroške cMeke, kakor tndi vse leneko ta moško perlko po sefo znižanih cenah v tovarni perfia ta oblek Stenme-cfld. Celje. Iz Trfiča 8— Ob&ri zbor Bralnega društva )e v soboto pokazal, da Je društvo prav lepo delovalo v pevskem odseku ta pa v knjižnici, ki se od leta do leta izpopolnjuje pod vodstvom g. Staica Ludvika, mizarskega mojstra v Bistrici. Toliko smisla za vodstvo Javne knjižnice najdemo pri maloka-terem izobražencu, kakor ga kaže ie doi-ga leta tržički knjižničar. Zato mu je občni zbor izrekel še prsv posebno »hvalo, G. Staica lahko stavimo sa zgled vsem, ki stoje ob strani ta znajo na pamet lep iopek zabavi jic. ki pa ne primejo za nobeno prosvetno delo. Pevski odsek je zadeta nenadomestljiva izguba t odhodom g. ravnatelja Lajovica, ki Je vodil svojo pevsko četo polnih petnajst Vet od uspeha k uspehu. Tudi temu je bila Se posebej izročeno zahvala občnega zbom za požrtvovalno delo. Pevski odsek je brez pe-vovodje. Storjeni so potrebni koraki, da dobi Tržič učitelja, ki bo zmožen voditi pevski zbor. Med umrlimi člana je treba omeniti dva svetla rgleda iz vrst delavcev, ki so bili toliko narodno zavedna, da so društvo ustanovili in v njem dolga leta sodelovali. Pokojni Anton Markun je že dobil v spomin na delo spominsko ploščo na hiši, kjer je umri. Mrak Žanča, imenovan tržišlri »Mozart«, ustanovnik društva, drugi pevovodja ta odličen godbenik, pa takisto dobi viden spomenik. Pri volitvah Je bil za predsednika izvoljen g. Jože Vidmar, trgovec v Tržiču, čigar globoko narodno prepričanje ta brezprimerna požrtvovalnost za delo med narodom so nam porok, da bo društvo tudi v bodoči poslovni dobi uspešno delovalo. č— Kino predvaja danes ob IA., pol 19. In pol 21. »Devica iz province* in zvočna tednika. IZDELEK: »UNION« ZAGREB Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes ob 16. in 20. znameniti kriminalni fUm »J>r. Mabuse« v režiji Frica Langa. Dodatki običajmL Sledi: »Noč r Benetkah«. SOKOLSKO DRUŠTVO JESENICE »ERIKA" Izvirna opereta v 8 dejanjih se ponovi v nedeljo, dne 7. aprila ob vrl Zveze na vse vlake zelo ugodne. Iz Zagorja s— Občni zbor kmetijske podružnice v Zagorja je pokasai lepe uspehe dela ta znatno premoženje. Soglasno Je Ml jet predlog o aataaovitvi kmetijske niee. V obširni resoluciji so našteta vsa gorja, ki tarejo kmeSki stan. Kmetijski produkti niso r nobenem raauea Ju s nabavnimi potrebščinami kmeta. Ob pomanjkanja denarja hira gospodarstvu* da niti vsakdanjih potrebščin n* mogoče biti. A kako kriti de davke! Vsi stanovi ss zb krajo r svojih zbornicah, le kmečki stan Je bres nje. Občni zbor je pokaaal, da as zavedajo Oanl svojega dboijtaaija ta v stanovskih organizacijah. z— Uradni dnevi bodo 11. aprtfla, 8. maja, U. JouftJa ta Juiija. Uradni dtoerl oddelka kontrole i ta sodov v LtUJf pa bodo: 18. maja, 14. JonlJa, IS. jottja, M. septembra, 17. oktobra, 14. 12. decenibrak. »—Sneg Js ___ (h evjn, kakor tndi se dcIMMk vab. Vihar Je pudtiai di eusa ta strehe. Drevje je posebno trpelo v strani ta leskah. Na 8v. Ptanind je nad pol metra snega, ki pa serveda kopni. Iz Trbovel! iZvomc, ki m vrSl danes ob A Sokolskem 'V»|W| Kwxwt obeta užttek, ker sodeluje TO pevosr ta močan orkester. Iz Hrastnika H— Kino Sokol predvaja PartaehonoT fifcn »Zabaftanba« IZ Ptn)a J— Zaradi slabih dimnikov spet dva po« žara. Nedavno Je zarana nastal ogenj na poslopju posestnika Polanca Franca v Va~ reji. Uničil je poslopje do tal. Tisto Jutro Je gospodinja pekla kruh ta Je v peči bolj močno zakurila. Zaradi slabega dimnika so uhajale iskre na slamnato streho ta zažgale. škode je nad 20.000 Din. Nekaj dni preje Je začelo goreti pri posestnkt Mariji Krajnčevi v Jiršovdh. Tudi tu Je gospodinja pekla kruh. Ko se Je odstranita za nekaj časa na polje, Je začela hiša goreti. Poleg poslopja Je zgorela tudi svinja ta živež. Skoda znaša nad 25.000 Din. j— Velike tatvine perutnine. 2e ve sec so se pritoževali posestniki na Hajdtnt in Bregu pri Ptuju, da jim nekdo krade kokoši kar na debelo. Prijatelji perutnine ao obiskali posestnike Skoka in Ambroža ta Hajdine, MlkSa z Brega, Sirca z Brega, Ne-deljka in župnika Skuhala iz Hajdine. Odnesli so v celem okoli 80 kokoši v vrednosti nad 2000 Din. Zasledovana prijatelja perutnine se spretno skrivata. Točno plačo) »Jutro« naročnino Vara] svojcem zavarovalnino S tako lahkoto In Hitrostjo doseči UOto BeUf perfia Je mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milom fef fe izdelano na podlagi oihmega olja. Primorjaše bo v borbi za ugled slovenskega nogometa športno občinstvo encdušno podprlo danes ob 16. uri na igrišču Primorja! Ligaši! Izvršite tudi Vi svojo dolžnost? PROGRAM: Ob 13.30 SK Zalog : Primorje jun. — Ob 14.30 SK Bratstvo (Jes.) : Primorje rez. Ob 16. uri BASK (Beograd) : Primorje liga. Sodnik g. Podubsky iz Zagreba. Osford — Cambridge Samo 20 minut traja ta vsakoletna tradicionalna veslaška tekma med dvema osmercema univerz v Oxfordu in Cam-bridgeu in vendar je zanjo med sportr.im občinstvom najmanj toliko zanimanja kot za velike konjske dirke ali finalno tekmo za nogometni pokal. Letos se je ta tekma ponovila 87tič, stara pa je že 106 let. To izvira odtod, ker je prva leta (do 1. 1856.) niso prirejali vsako leto redno, temveč v neodrejenih presledkih. Po dosedanjih uspehih je na boljšem univerza Cambridge, ki je doslej zmagala 45 krat. oxfordska pa petkrat manj; razen tega imajo Cambridgeani še to prednost, da branijo rekord serij, in sicer 11 zaporednih zmag. Prejšnji rekord te vrste so imeli Oxfordovci, ki so dvakrat dosegli po 9 zaporednih zmag, Cambridgeani pa so zaostajali z enkratno serijo 5 zm~g. Po vojni se je slika znatno spremenila v njihov prid; Oxfordska univerza je zmagala samo 1. 1923., od tedaj pa še nikoli' Lani so Cambridgeani povrh vsega posekali še časovni rekord na tej progi, ki so ga do tedaj branili nasprotniki, od 18:29 na 18.03. Kakor se je na zunaj zdelo, da sta bili za letošnji nastop obe moštvi precej izravnani, se je v splošnem pripisovalo Ox-fordu vendarle nekaj več šans kot ostala leta. ★ Cambridge zmagal London, 6. aprila AA. V današnji tekmi med osmercema Cambridgea in Oxforda je zmagal Cambridge s štirimi dolžinami in pol. vozil je 19 minut m 48 sekund. Službeno iz S. O. pri LNP. Namestu g. Joksiča se delegira za stranskega sodnika pri tekmi Primorje : Bask g. Strah. — Tajnik. Službeno iz LNP. Zaradi zasneženega igrišča se odloži prvenstvena tekma Radomlje : Domžale. Iz istega vzroka se ne vrši prijateljska tekma Disk : Ilirija v Domžalah, nakar se opozarjata določena sodnika. — Za 7. aprila je p. o. izžrebal v zagorski skupini tekmi Zagorje : Sloga, v trboveljski skupini pa Amater - Trbovlje. Tajnik II. Službeno iz LNP. V torek 9. t. m. ob 20. seja odbora poškodbenega fonda v tajništvu Nebotičnik, I. nadstr. ob 20. Naprošajo se gg. Sancin Ivo, dr. Mauri. dr. Prodan, Soklič, Stojan, Štrukelj, Cigan, štrekelj, Jugovec, da se iste sigurno udeleže. Kolesarski podsavez Ljubljana. Danes točno ob 10.30 seja upravnega odbora v posebni sobi pri »Amerikancu«. ASK Primorje (nogometna sekcija). Da-r v-s ob 13. naj bodo na igrišču gg. Jurkas. t i vido, Škerl, Buric, Franci, Pregelj, Luin. kiančnik. Brodar, Glinšek, Saunig, Gerze-tič. Istočasno juniorji: Pogačnik, foša, Jerman. Puterle, Podgornik, Vahen, Mir-tič, Race. Lazar, Zornada, Sovine, Vodice k, Rozman, Magister, Boltauzer. Ob 14.: L' gar, Hasl, Bizjak, Pišek I in II, Kuka-n;a, Zavrl, Petrič, Strnad, Tavčar, Črncih ri, Doležal, Caleari, Emil, Petelin. SK Ilirija (nogometna sekcija). Redna s. ja načelstva sekcije bo v ponedeljek ob 2->. v hotelu »Štrukelj«. SK Grafika (nogometna sekcija). Zaradi predtekme s Primorjem naj bodo danes ob 14 v garderobi: Gašperič, Katavič. Jcršek, Stupica I in II, Potrato, Žagar, Pipan. Stromayer, Lave, Ceglar, Trobevšek, Ronv. SK Slavija. Danes ob 13. naj bodo pred kavarno »Evropo«: Pavle, Milko, Eržen. Aijančič. OSabnik, Fajon, Vinček, Buco, Lipovec. Orehek, Pečan. Vodja ekipe je dr. Jan. Punčoh. L'deležba obvezna! SK Borza V svrho verifikacije naj pri-neso .slike naslednji igrači: Bunc, Pogačar, Eržen, Sulc, Kamera, Smolnikar, Farmar, Meinl, Usnik, Hrbtenica, Jože, Milko, Lado, Butkovič, Orešiš. Drevi ob 20. zaradi gostovanja važen sestanek! SK Zalog. Danes igra prvo moštvo z ju-niorskim moštvom Primorja predtekmo ligaški tekmi Bask : Primorje. Točno ob 13. morajo biti igralci v garderobi Primorja: Juvančič, Boben, Ambrož, Kocjan-čič, Lorbek, Završnik, Bezlaj, Jaka, Edi, \Vendel, Hans. Rezerve: Peca, Pangeršič, Trtnik R Igra se v rdečih dresih. Današnji spored v Celju. Danes ob 11.15 se bo pričel na Glaziji z napetostjo pričakovani cross countrv na 10 km za državno prvenstvo Ob 15.30 pa bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« zanimiva drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Atletiki iti SK Olimpom. Amater : Trbovlje odigrata danes prvenstveno tekmo, za katero vlada izredno veliko zanimanje, ker sta oba kluba stara športna tekmeca. Občinstvo se naproša, naj se med igro vzdrži vsakega vmešavanja v odločitve sodnika. Sodil bo g. Arhar iz Zagorja Pred tekmo bosta igrali rezervni moštvi obeh klubov. Otvoritev teniške sezone na igrišču TKD Atene. Tenis odsek TKD Atene obvešča vse prijatelje belega športa, da je otvoril 23 marca svoja tenišča v Tivoliju. V letošnji sezoni namerava tenis-odsek Atene organizirati več družabnih turnirjev, ki bodo gotovo zanimali vse naše prijatelje in ljubitelje tenis športa. Pri tei priliki poudarjamo, da so vesti, ki so se širile zadnje čase v javnosti, da TKD Atena letos ne namerava otvoriti svojih tenis igrišč, neosnovane Zato še enkrat vabimo vse dosedanje obiskovalce naših tenis igrišč, da nas posetijo tudi v letošnji sezoni, poleg tega pa pripeljejo seboj vsaj po enega novega igralca. Prijave se sprejemajo na tenis igrišču. rbjrs fjmmmmr arPERTOAfi DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja. 7. ob 15.: Postržek. Gostovanje ge. Marte Repovž - Radmanovičeve. Izven. Znatno znižane cene od '20 Din navzdol — Ob '20.: Siromakovo jagnje. Izven. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 8.: Bunbury. Gostovanje v Celju. Izven. Torek, 9.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja. 7. ob 15.: Hoffmannove pripovedke. Izven Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrou. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 8.: Zaprto. ★ Nedelja v urami. Popoldne gostuje ga. Marta Repovž - Radmanovic, članica zagrebške drame, v naslovni vlogi igre »Postržek«. Delo je izredno zanimivo, povsod izvajano z velikim uspehom. Brez dvoma pa bo zanimala tudi domača interpretka naslovne vloge, ki zaradi daljše odsotnosti ni tako znana naši gledališki publiki. Vlogo igra v slovenskem jeziku. Zvečer ob 20. se uprizori izredno efektna drama »Siromakovo jagnje«, ki nam riše odlomek iz življenja velikega Napoleona za časa francoskih vojn v Egiptu. Drama je imela na našem odru pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. »Hoffmannove pripovedke« prvič kot nedeljska popoldanska predstava. Začetek točno ob 15. Zasedba premierska, v glavnih vlogah ga. Gjungjenčeva, gg. Gostič in Mar- + žalostnim srcem naznanjamo, da nas je včeraj zjutraj ob 2. uri, poklican k Vsemogočnemu, v 46. letu starosti zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni, skrbni oče, soprog in tast, gospod if€otni(e fratte stavbenik K večnemu počitku spremimo dragega pokojnika danes v nedeljo, dne 7. aprila, ob %16. uri iz hiše žalosti Zg. Šiška 224 na pokopališče na Viču. Ljubljana—Zg. Šiška, dne 7. aprila 1935. Žalujoča rodbina in ostalo sorodstvo. jan Rus. Dirigira kapelnik Stritof. Delo «« prvovrstno postavljeno in se izvaja z velikim umetniškim uspehom. Zvečer ob 20. bo opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Zasedba kakor pri vseh dosedanjih uprizoritvah. Prihodnja dramska noviteta bo najnovejše Kreftovo delo »Malomeščani«. ki je izšlo v »Ljubljanskem Zvonu« pod naslovom »Kreature«. Premiera te izvrstne slovenske igre bo 11. t. m. Režira avtor sam. Opera pripravlja špando»ga komponista de Falla »Vida brevet, dalje ruski balet »Petruška« in Souppeejevo opereto »Boccac-cio«. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15 Nedelja. 7.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Ponedeljek. 8.: Bunburv. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. mariborsko gledališče. Začetek ob 20 Nedelja, 7. ob 15.: Jurrek. Najnižje cene od 15 Din navzdol. Zadnja otroška predstava v sezoni. — Ob 20.: Veseli kmetic. Znižane cene. Vremensko porociio številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanj«- barometra. 3 temperaturo. 4 relativno vlago v odstot Kih. 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. 7 padavin* v mm. 8 vrsto padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 6. aprila Ljubljana 7, 761.9, 1.6, 89, NI, 10, dež in sneg 12.7; Ljubljana 13, 760.9, 4.6, 79, SW1 10, pršfč; Zagreb 7, 762.2, 2.0, 90. WNW1 8, sneg 10.0; Beograd 7, 762.5. 4.0, 90. >TW2 5, —, —; Sarajevo 7, 762.6, 3.0, 80, 0, 6, —; Skoplje 7, 763.0, 5.0, 90. 0, 0, —, —; Kumbor 7, 763.3, 9.0, 80. 0, 6, —, —; Split 7, 761.8, 10.0, 80, SE4, 6, —, —; Rab 7, 760 9, 8.0, 80, S4, 10, —, —; Rogaška Slatina 7. —, 0.0, 98, Wl, 2. dež 4.0. Temperatura: Ljubljana 5.5, 1.0; Zagreb 13.0, 1.0; Beograd —. 2.0; Sarajevo —, 1.0; Skoplje 14.0, 1.0: Kumbor 11.0, 7.0 Split 15.0, 8.0; Rab 10.0, 5.0; Rogaška Slatina 10.0, 0.0. Naročite — čitafte ..ŽIVLJENJE IN SVET" Danes vsi v staro ---- gostilno pri »Panju" Ljubljana, Vegova ulica 10 kjer se boste najbolje in najceneje zabavali pri kozarčku dobre kapljice in pri igranju klavirja i. t. d. Se priporoča gostilničar TONE H U C. Zdravje Tvoje družine ograza mrčes — NE ZANAŠAJ SE NA NEZANESLJIVA SREDSTVA! Gotovo ne želiš izpostavljati zdravja svoje družine nevarnosti. Ne kupuj tedaj namesto Flit-a sredstev, ki mrčesa ne ugonobe. Ta manjvredna sredstva ne ugo-nabljajo — ne ščitijo Tvojega zdravja m Te ne obvarujejo nadležnega mrčesa. — Tako izdajaš svoj denar brez koristi. Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti in učinkovitosti vedno le FLIT. — FLIT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego. — FLIT ne pušča madežev. Zahtevaj izrecno FLIT v rumeni konvi s sliko vojaka in črnim pasom- Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta konva. VZEMI Ha IZLETE POPOTNO KOMBINACIJO: MALO KOliVO Z RAZPRŠILCEM Na večmesečni kredit nudimo drž. in privat. uradnikom mannfakturno blago, perilo, svilo i. t. d. Zahtevajte vzorce neobvezno in brezplačno na ogled! REKORD, Ljubljana, Tjrševa cesta 15. VRTNE SSLNČNIKE izdeluje Bela FETTMANN, Zagreb, Masa-rjkova 9. Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik. Prevzema tudi preobleke. 119 čitajte »Jutrove" male oglase, ki imajo vedno uspeh! -NENADKRILJIV USPEH!- mnogih tisočev dokazuje, da je »HEINZEL • MAENNCHEN" fiziokromični renovator za lase najboljše srdestvo zoper osi- velost las. Steklenico za 50.— Din dobite v vsaki strokovni prodajalni. Depot: COSMOCHEMIA — ZAGREB, Smičiklasova ulica 23. SOLNČNE PEGE rjave madeže na obrazu in telesu odstrani hitro in zanesljivo svetovno znana in specialna krema »PIGMAT«. Lonček 50 Din. Bradavice izginejo brez sledu v nekaj dneh s pomočjo preparata »INGOLD«. Brez rezanja! Garnitura 60 Din. Razširjenje znojnice in maščobo odstrani bademovo mleko »AS1-AMI«. Izdatna steklenica 50 Din. Odlično mleko tudi za čiščenje, odstranitev šminke in osveženje. Kot hranilo koži — samo pasta »REGIS«! že dolgo poznana kot zares nenad-kriljiva proti malim gubam in za uspešno pomlajenje kože. Tube po 40 in 18 Din. Zahtevajte izrecno originale Sctaroder-Schenke v vseh parfumerijah in drogerijah! Kjer jih še ni, jih pošlje direktno »Omnia«, oddelek J/l, Zagreb, Gunduli-čeva 8. Poštnina prt plačilu v naprej 7 Din, povzetje 14 Din. ——- Zahtevajte brezplačno veliki ilustrirani cenik! ——— Dijaki, akademiki, študenti, uradniki! Od 10. aprila do 4. maja se vrši Razpisane so tri glavne nagrade: 1. Moško kolo ali 1.800 Din 2. Fotoaparat ali 1.300 Din 3. Samo v denarju 1000 Din Poleg tega je še mnogo manjših nagrad (najmanjša 50 Din). Rešitev ugankarskega gradiva je zelo lahka ter so pogoji glede na to sijajni. Tako n. pr. dobi oni, ki je rešil vsaj tri četrtine gradiva, vrnjenih 5 Din v znamkah. Ker je število tiskanic omejeno in se bo pošiljalo po vrstnem redu, glejte, da si čimprej nabavite gradivo, ki velja s stroški vred 10 Din. Denar poslati po pošti na »Veda«, Ljubljana, 2itnikova c. ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin mojega očeta ANTONA JEREBA Svetovno znana dvokolesa novi modeli več vrst z najnovejšo zavoro v prednjem pestu so prispela, Fe H A i o! ID Karlovška cesta 4* Glavni zastopnik : Ceniki franko Specialna izdelava »PETKO« samona-vijalcev v vseh dimenzijah. ROLETE, ŽALUZUE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka Kobal Petesr, Kraisj dravska banovina „f> ETKO Samonavijfiec-Sefbstre Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. Med drugimi smo v zadnjem času izplačali zavarovane vsote tudi po smrti sledečih članov: Klejnšek Elizabeta, Sp. Pleterje 64 Lovša Marija, Studenci pri Mariboru, Ob Izvirku 6 Štumberger Marija, Bresternica 70 Nerat Jožefa, Maribor, Ob železnici 10 Ceh Kari, Maribor, Linhartova ulica 15 Marko Josip, Maribor, Delavska ulica 35 Kvaternik Marija, šmarata pri Ložu Jerman Ferdinand, Gabersko 28 (naklonilo!) Kosirnik Cecilija, Ljubljana, Staničeva ulica 13 (naklonilo!) Maček Marija, Zadobrova pri Ljubljani 34 Kovačič Anton, Podutik pri Ljubljani 18 Košar Martin, Sevnica ob Savi 23 šlibar Terezija, Jesenice, Savsko nabrežje 15 Elsner Ivan, Moste, Vodmatska ulica S Kukman Nežka, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12 Miklavc Mihael, Ljubljana. Povšetova ulica 35 Zadnikar Lucija, Tržič, Bleke 7 Glodež Anton, Kamnica 115 Arn&ek Adalbert, Studenci 39. p. Žalec (brezplačno zavarovan otrok) 1. T. D. KARITAS KARITAS KARITAS KARITAS ni samopomoč! goji le pravo, solidno in po* polnoma varno zavarovanje! Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice Maribor, Orožnova ulica 8. Moderne obleke za neveste Dolga leta so belo obleko za neveste sma- i trali za nesodobno in mnoga moderna dekleta se niso hotela poročiti v »belem« samo zato, da se ne bi zdela smešna. Odpor proti te vrste beli obleki in pajčolanu pa je seveda še povečala doba gospodarske krize, ki ni dopuščala porok v »velikem« slogu. Mlade neveste so torej stopale pred oltar v navadni popotni obleki, ki je slavnostnemu obredu vtisnila suhoparen videz vsakdanjosti. Navzlic vedno poudarjeni stvarnosti pa živi tudi v modernih dekletih iskrica romantike, ki jo mika poezija bele nevestine opreme. In tako so si prve mlade neveste zopet zaželele pajčolana, cvetja in bele obleke, a moda jim je kaj hitro ustregla. Danes so torej moderne le bele nevestine obleke, ki pa so tako ukrojene, da jih mlade dame pozneje uporabijo za večerno obleko in je tako tudi stvarnosti zadoščeno. Le pajčolan in okrasje pričeske nista pozneje praktično uporabna, obdržita pa trajno vrednost lepega spomina ... še nedavno je za nevestine obleke veljala moda bleščečih svil, ker so bili modni krogi mnenja, da izmed vseh tvoriv bleščeče svile najbolj slikovito in praznično učinkujejo. Danes zaznamujemo tudi tukaj po-polen preokret: izkušnja je pokazala, da so medle svile mnogo bolj gosposke in bolj mladostno ljubke, dovolj slikovitosti pa ustvarjajo pajčolan, cvetlice in okrašena pričeska. 2".aenkrat poznamo tri različne tipe nevestinih oblek: stilizirano obleko, »klasično« cblpko in obleko v modernem slogu. Stilizirane obleke, ki posnemajo biderma-jerske vzorce, se posebno podajo malim, nežnim postavam. Izdelane so iz gaze, tula ali sličnega prozornega tvoriva, bogato na- Moderna obleka za tenis ni v ničemer podobna doslej znanim modelom te vrste. Vitko in tesno se oprijemlje postave, namestu nagubanega krila pa ji zadostuje moderen prerez v krilu. Poševno našiti žepi so praktični in obenem mikavni. brano krilo pa je podloženo s spodnjim krilom iz organdija ali tafta, tako da se zdi še bolj obsežno, širok, nabran pas odgovarja slogu tiste dobe, prav kakor po krilu raztreseni ljubki venčki. široki pajčolan je iz drugačnega tvoriva, kakor obleka. K obleki iz tula spada pajčolan iz gaze in obratno: (Srednja skica.) če govorimo o »klasični« nevestini obleki, mislimo na obleko po antičnem vzorcu, ki ni podvržena vsakoletni modni izpre-membi. Takšno obleko z nabranim životom in zanimivimi prepenjavami na krilu, ki se končuje v dolgo zvončasto vlečko, precloču-je naša prva skica. Pajčolan je obrobljen s širokimi čipkami, venec pa nadomestuje okrogel diadem, pošit z umetnimi biseri (1. skica). Pri nevestini obleki v modernem slogu opažamo vse značilnosti poslednje mode. Obleka, ki jo imamo v misli, ima zvončasto ukrojeno, spredaj skrajšano tuniko, ki jo na poročni dan obrobimo z lepim cvetličnim vencem. Seveda se mora cvetje na obleki skladati s cvetjem šopka v nevestinih rokah. Modna zanimivost je diadem, spleten v obliki kite. Zvončasti pajčolan se končuje v dolgi vlečki, spredaj pa sledi kroju tunike (zadnja skica). Obleko okrasimo z živobarvnim pasom in širokim mornariškim ovratnikom enake barve. Takšna obleka nam pride prav tudi pozneje kot letoviščarska obleka, ki bo s svojo originalnostjo zbujala mnogo pozornosti. PARKETNO VOŠČILO ZA BKIZCAMJE JE IDEAL VSAKE GOSPODINJE KER Z J.USTROLOM-8REZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK PARKETA lUSTRA*tj0Bl|AMAG0SP0SV£TSKA8 TRGOVCI POPUSTI rOSiLJISO TIPI PP POSTI I Dežni kep ne sme biti predolgo ukrojen, kajti napol dolgo ogrinjalo zadošča isti svrhi, je pa nevtralni barvi. Odprtine sa roke to dvojna , dele na ramenih obšijemo z usnjenimi progami, ki branijo dostop mokroti in so ra- i zen tega izredno slikovite. Iz enakega us- . nja si omislimo klobuček za dež in pas na obleki. mnogo lahkotnejše in bolj graciozno. V ta namen uporabljamo nepremočljivo svilo, ki je enobarvno vzorčasta ali pa karirasta v Zdravniška posvetovalnica K. Fr. M. Tožite, da dobivate po obrazu lišaj. ki se razširi po vsakokratnem briiju. Verjetno uporabljate preostro inik>. Svetujemo Vam zelo masoobno milo za toaleto, po umivanju pa si namažLte kožo, ki ste jo pred tem že dobro osušili, s čisto vazelino ali pa z mešanico vazeline in lanolina. Po britju si temeljito sperite milo a kože, osušite lice in se zopet mamaži-te z vazelino. Ako so Vam mila za britje preostra, uporabljajte rajši kakšno kremo za britie. Tudi kremo pa morate seveda po brivski proceduri temeljito odstraniti. — MRM. Poskusite s kopanjem rok v čreslovem odcedku (hrastovem lubju) in odrgnite si roki z 2".'o salicilovim špiritom vn to več dni zapored po enkrat dnevno, nakar prenehajte za nekaj dni. Ako ne bi to pomagalo, poiščite specialista, da ugotovi pravi vzrok temu ne-dostatku. _ A. G. G. Beli tok žene z>a moža ni nalezljiv. Vzrok toku je lahko slabokrvnost ali pa motnje v jajčnikih. Začetna rana na ustju maternce je v tem primeru v vzročni zvez: z belim tokom. Rano je t.reba začeti zdraviti takoj. Kako dolgo traja takšno zdravljenje, ni mogoče povedati. Poiščite čimprej specialista. — Krčne žile sezdra-vi.jo operativno ali pa z injekcijami. Katera metoda prihaja v poštpiv v lem primeru, zavisi od raznih okoliščin, o čemur odloča zdravnica. — F. B. Hrana naj ne vsebuje svinjske mesti, niti svimjine v katerikoli obilici/ Namestu masti uporabljajte presno maslo. V o?''a lem uživajte postne ju.he. belo kaivo, čaj. mlečno hrano, pusto teletisno in Dr. Lasker je imel te dni na Dunaju predavanje o moskovskem turnirju. Kaj ga je napotilo, da je kljub prvotni odločitvi odpotoval iz Rusije zopet na zapad, ni znano. * Iz Moskve poročajo o katastrofalnem rezultatu Flohrove simultanke, ki jo je igral te dni v Dnjepropetrovsku. Flohr je dobil 4 partije, izgubil 19 in remiziral 10. • V drugi polovici avgusta letos je v Varšavi šahovska olimpijada. Zadnjič se je ta »tekma narodova vršila pred dvema letoma v Folkestonem v Angliji. Tokrat je organizacijo prevzela poljska šahovska zveza, ki jo bo pod vodstvom mojstra Przepiorke gotovo vzorno izvedla. Protektorat nad prireditvijo je prevzel maršal Pilsudski. Najbrž se bo letos tekem udeležilo posebno mnogo državnih reprezentanc. Zc sedaj so iz Amerike prijavljene Zedinjene države in Argentina. Tudi skoro vse pomembnejše evropske države bodo sodelovale. Edino Nemčija in Rusija, ki nista članici mednarodne šah. organizacije FIDE, žal ne pošljeta svojih moštev. Najboljše izglede za zmago ima morda zopet Amerika, ki pošlje predvidoma Kashdana, Reshewskega, Mar-shalla, Dakea in Finea. Če letos tretjič zmaga, preide prehodni olimpijski pokal trajno v ameriško last. Resen tekmec za Američane bo najbrž naše moštvo. Po dolgoletnem premoru se bo Jugoslavija olim-pijade zopet enkrat udeležila. Je to zasluga g. ministra Čirica, ki je zasigural finančna sredstva za našo reprezentanco. Naše moštvo bo predvidoma sestavljeno takole (v alfabetdčnem vrstnem redu): dr. Astaloš, Kostič, Pire, dr. Vidmar, Vukovič. * Poseben pomen za naš šah bo Imel naci-jonalnd mojstrski turnir, ki se bo — najbrž v juliju — vršil v Beogradu. Poleg traininga za naše olimpijsko moštvo bomo s tem vendar enkrat dobili prvi turnir za državno prvenstvo v Jugoslaviji. Upajmo, da se bodo potem taki turnirji pri nas, kakor v skoro vseh drugih državah, redno vsako leto vršili. Beograjskemu šahovskemu klubu so dolžni vsi naši šahisti hvalo, da je v tem oziru napravil težki prvi korak. • Na turnirju v Moskvi je imela svoje posebno stališče gdč. Menčikova. Ze po prvih kolih je bilo videti, da je obupala nad svojim uspehom. Igrala je mnogo slabše nego na drugih turnirjih, spregledovala je najenostavnejše kombinacije, zlasti pa si sama nikdar ni upala s kakšno žrtvijo forsirati pozicije, čeprav je imela zato večkrat priliko. Čim slabše pa je stala v turnirju, tem nervoznejše je postajalo srečanje z njo. Moskovčand so očividno še tudi navijali za svojo rojakinjo, in remis ali celo poraz proti njej bi bil silno neprijeten. Ta nesreča je morala doleteti celo samega Flohra. Zaman se je 7 minut trudil, da bi kaj napravil iz pozicije, Menčikova se je pravilno branila v enostavni končnici in nekaj tisoč ljudi je do zadnjega samo zaradi te par- telaejo obaro, kuhano sadje, krompirjev pir6 in bel kruh. Polagoma pa prehajajte k običajni hrani, 1« svinjske masti in svin letine se ogibajte dalj časa. — J. š. K. Za časa menstruacije žena ne aaniosL Kar se tiče tiste »metodec pa vedite: »Meitod< je več, nobena pa ni sigurna, zato Vam svetujemo, da ee ne nanašate nanj«. — V pogledu slabokrvnosti in nerednega perila ima oboje verjetno svoj iajvor v motnjah delovanja jajčnikov. To je tem bolj verjetno, ker obstoja tudi neobčutljivost. Stvar ee da odpraviti z organskimi ekstrakti. Obrnite se na svojega zdravnika. — K. A. S. Oba recepta sta dobra. Zdravil je ogromno, s tem pa nočemo reči, da so razen enega vsa zanič. Do cilja lahko pridete na razne načine. Nesigumost in dvom pa sta se Vam porodila zaradi tega, ker ste nezaupljivi. Svetujemo Vam, da se držite zdravniika in njegovih navodil, pa &e boeite rešili neprijetnih dvomov in svoje bolezni. Brez skrbi! — M. L. K. Čeprav z -ključujeite vsako možnost okužitve. je nujno potrebna natančna preiskava. Kot dijak Lmaite itak na razpolago šolsko polikliniko, odnosno akod. bolniško blaeajino. Če pa ne gre drugače, iščite nasveta v ambulanti splošne državne bolnice v Ljubljani. Nikakor pa ne odlašajb5l, — konec!« »A kam z otroki?« »S seboj jih vzamem!« Zaklecala so mu kolena in zakolebal je iz spalnice. In spet je sedel pri miškah. Tilsta, ki jo je udaril, se je splazila v kletko, kjer sta jo tovarišici ljubeče lizalL »Mi smo poslej tu odveč!« je mrko dejal in gajbico zaprl. Nato se je počasi dvignil in še enkrat šel skozi vse sobe. Takoj je čutil, da mu niso več domače, da se je v mislih že poslovil od njih. Le v otroški sobi ga je pomagalo. Nagnil se je nad malim Cirilčkom in ga poljubil, pogladil Marjančka po kodrastih laseh in objel svojo ljubko hčerko Milenko, ki je v sanjah zaječala. ★ Kam je Medard izginil s svojimi miškami, še danes .dhče ne ve. Listi so pač poročali o različnih samomorilcih, a nihče ne more trditi da je bil med njimi tudi nekdanji bogataš Medard. Nekoč sem srečal v podeželskem mestu starca z belimi miškami, ki so ljudem dvigale lfvtke iz dolge ozke škatle. Na teh listkih so bile natiskane številke, ki naj bi ljudem prinesle srečo. Starec je bil lep, visok, častitljiv mož in ves bel. Meni se je videlo, da je moral že uživati lepše dni. Nagovoril sem ga in | mu omenil svojo povest. Nasmehnil se je in samo skomignil z rameni 25. h4 : g5 h6—h5 26. S't3—f5! KgS—f7 Vzeti konja bi bilo tudi slabo. Beli bi s prodorom kmetov hitro dobil figuro nazaj in ^ri tem še odprl linije. 27. Sf5—h4 DdS—e7 28. Dd2—h2 SeS—c7 29. Tgl—fl Sedaj je f4 dovolj pripravljzn. 29 .------Kf7—e8 30. f3—f4 e5 : f4 31. Le3 : f4 KeS—d7 Bolje je bilo Le5i kar pa trajno tudi ne bi več pomagalo, zaradi oslabitve točke f6. Sedaj pa je partije takoj konec. 32. Lf4 : d6! Črni se vda, ker po Dd6 : 33. Tf7 + seveda izgubi damo. Vasia Pil"C» IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 7. aprila LJUBLJANA 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sada?- Vinko) — 8: Poročila — 8.10: Versko predavanje (dr. M. Opeka) — 8.30: Koncert komornega tria (gg. Trost-violina, Muller-čelo, Svetel-klavir) — 9: Prenos manifestacijskega zborovanja Narodne strokovne zveze iz Celja 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11: Radio orkester — 12: čas. Radio orkester (po željah) — 15: Plošče po željah — 16: Pre-mrlove Sionske speve poje gdč. Ivorenčano-va s spremljevanjem Radio orkestra, vmes plošče — 19.30: Nacionalna ura — 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Hatzejeve pesmi poje g. Gostič, vmes Radio orkester — 22: čas, poročila — 22.20: čajkovskega VI. simfonija na ploščah. BEOGRAD 15.30: Narodua glasba. — 18.30: Violina. — 19: Plošče. — 2f>: Orkestralen in pevski koncert — 21: Igra. — 22.20 Lahka godba. — ZAGREB 12: Flo-šče. _ 17.15: Godalni trio. — 20.15: Violina. — 21: Pesmi. — PRAGA 19.05: Zabaven program. — 20.40: Conradijeva opera »Repoštev«. — 22.30: Plošče. _ BRNO 19.05: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Parada instrumentov orkestra. — 21: Satirična oddaja. — 22.15: Lahka godba. — DUNAJ 11.45: Simfoničen koncert. — 13: Orkester. _ 15.45: Jugoslovanska komorna glasba. —17.05: Plošče. — 19.20: Klavirske skladbe. — 20: Za kratek čas. — 22.10: Plošče. — 23.40: Ciganska kapela. — BERLIN 20: Ples. _ 20.30: Operni večer. — 22.30: Lahka glasba. _ KONIGS-BERG 19.15: Koncert solistov. _ 20: Godba na pihala. — 22.20: Lahka in plesna muzi-ka. — • Ponedeljek 8. aprila LJUBLJANA 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13: čas, plošče — 18: Violinski in klavirski koncert na ploščah — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 19.30: Nacionalna ura — 20: Komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem (v priredbi Narodne Odbrane in Radio postaje, prenos iz Kazine) — 22: čas, poročila — 22.20: Odlomki iz Verdijevega Requiema na ploščah. BEOGRAD 16.20: Orkester — 19: Plošče — 20: Komorna glasba — 20.40: Zborovski koncert — 22: Plošče — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.30: Skladbe za čelo — 20: Prenos opere iz gledališča — PRAGA 19.30: Iz Brna 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Revija nekoč priljubljenih pesmi — 21.15: Nova ruska muzika — 22.15: Iz Prage — VARŠAVA 20: Lahka glasba — 21: Simf. koncert — 22.15: Salonska muzika — DUNAJ 11.30: Plošče — 16.10: Iz zvočnih filmov — 17.40: Koncert solistov — 19.50: Kompozicijski večer — 21.40: Gustava Mah-lerja »Tožeča pesem« — 23.10: Slavni pevci na ploščah — 23.40: Jazz — BERLIN 19: Operna glasba — 20.20: Koncert orkestra — 22.30: Pesmi za lahko noč — 24: Lahka in plesna muzika — KONIGSBERG 19.30: Pevska ura — 20.10: »Z bombami in granatami« — 21: Lahka godba orkestra — 22.45: Komorna glasba — STUTTGART 19: Odlomki iz operet — 20.15: Pester program Torek 9. aprila LJUBLJANA 11: šolska ura: Spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ob zaključku globoke žalosti (Vojko Jagodic) — 12: žalna godba na ploščah — 12.50: Poročila — 13: čas, junaku v spomin (plošče) — 18: Otroški kotiček (ga Cirila Medvedova) — 18.20: Arhitektinja-sve-tovalka gospodinji v vrtnarstvu Sunday Dispatch« priobčuje roman pod naslovom »Vojna leta 1938.«, ki se vidi angleškemu vojnemu ministrstvu, raznim admiralom in generalom tako zadet, da so se zanj uredništvu tega lista zahvalili z javnim pismom. V tem romanu se prikazuje spet Nemčija kot sovražnik vsega sveta. Iz doslej objavljenih nadaljevanj je razvidno, da je (ali da bo) 1. 1938. poslala v Prago izredno oster ultimat zaradi nekega neuspelega atentata, katerega sledovi vodijo na češkoslovaško. Nadaljuje se po vsej priliki tako, da Nemci brez vojne napovedi napadejo Prago z bombnimi letali, na kar se vmešajo Angleži. Nemški letalci napadejo nato tudi London. Toliko je vsaj razvidno iz kričečih letakov, ki delajo po Angliji propagando za ta roman Treba je omeniti, da izhaja »Sunday Dispatch« v založbi slovitega lorda Rother-mera. ki drugače velja za velikega prijatelja Nemčije. Sloviti varietifski triki čarovnije znanih iluzionistov — ženska v kocki — Ponujalka okrepčil in možiček — Do vratu v vreči, z glavo v sod Mnogo trikov varietejskih čarovnikov je mogoče z malo spretnosti posnemati vsakomur, mnogo je pa takšnih, ki so odšli s svojimi izumitelji v grob in ki jih skušajo tudi najboljši artisti te vrste zaman ponoviti. Znana je n. pr. čarovnija iluzionista de Koltija: Na oder je prinesel kocko v velikosti 3 palcev in jo postavil na mizo. Mahoma je začela kocka rasti, dokler ni merila 4 pedi. Na čarovnikovo besedo se je tedaj odprla ena njena stran in iz kocke je priskakljala majhna ženska, ki je bila na videz zrasla s kocko. Zaman si do danes prizadevajo, da bi ponovili ta čudež. Prav tako tudi »čudež« znamenitega francoskega čarovnika Houdina. Ta je kazal na odru model majhne hiše z dvoje vrati. Na njegovo povelje je prišla skozi ena vrata mična ženska postava, ki je gledalcem ponujala okrepčil a, slaščice ali sadeže, kar so pač hoteli. Na drugo povelje je skozi druga vrata stopil možiček, ki je prinašal pijače. Niti iluzionist Houdini, ki je že s svojim imenom hotel pokazati, da je Houdi-nov učenec, ni zmogel tega trika, pač pa je zmogel marsikaj, česar spet drugi po njem ne zmorejo. Tako se je daj na odra zavezati skrbno od kogar si bodi do vratu v vrečo, ki so jo zaklenili še s posebno ključavnico. Nato je zlezel z glavo naprej v sod, ki je bil napolnjen z vodo. Sod so ponesli nato v šotor, pred katerega se je postavil mož s sekiro v roki, da bi v primeru nesreče takoj razbil sod. Toda to ni bilo nikoli potrebno, kajti Houdini se je pojavil nenadoraa ves prost iz šotora. Pri pregledu je bila ključavnica na vreči vedno nedotaknjena. Pri drugem triku je teti artist spet položil 24 igel na jezik in jih na videz požrl. Nato je naprosiJ kakšnega gledalca, naj mu še eno iglo vtakne skozi lice in je tudi ta izginila v njegovih ustih. Nato je pogoltnil svileno nit, ki je bila z obema koncema zvezana. Nekaj časa se je razgovarjal z gledalci, potem )e naprosil koga, naj potegne nit počasi iz njegovih a »t in glej: vseh 25 igel }e bik* natakn^cofc nanjo! Ameriški iluzkmist Hartz je spravS ix starega klobuka na oder tohko trakov, papirja, zastav in ptic, da jih je bil ves oder poln. Nikomur še ni uspelo, da bi ta trik ponovil s tolikšno popolnostjo. Tolažba v valovih Filmska igralka skočila v Donavo Oto Donavskem prekopu na Dunaju se je odigral te dni razburljiv dogodek. Mlada, visoka in izredno lepa plavolaska je skočila v vodo. Neki stražnik ,ki je bil v bližini, je hitro odvez al čoln in mu je uss?elo priveslati do samomorilne kandidatke ter jo rešiti, še preden je utonila. Spravili so jo v bolnišnico, kjer se bo menda kmalu opomogla. Dogodek ne bi bil nenavaden, da ni obu-panka, kakor so kmalu ugotovili, 24letna filmska igralka Hermina Hatvani ali, kakor se imenuje s svojim umetniškim imenom, Herma von Harding. Mlada umetnica je hči bivšega avstrijskega topniškega polkovnika, ki živi že dolgo ločen od svoje žene s hčerko na Dunaju Sam jo je dal študirati v aka- Najnovejša barva las V Hollywodu kakor v Londonu že dalj časa napovedujejo, da je sintetske plavo-1 as osti oziroma platinolasosti s perokst-dom že konec in da bodo vsi platinasto plavi lasje kmalu izginili iz filmov, z barov, z odrov, sploh z vseh pozorišč, kjer se razkazuje »mondena« ženskost. Neki londonski reporter je glede tega priredil anketo med londonskimi ženskami in je povsod naletel na zadoščenje, da bo barvanje las s peroksidom izginilo. Ta barva las ,če ni prirojena, je draga reč, ker jo je treba obnavljati dvakrat na teden, vrhu tega je lepa samo v umetni luči. Peroksid pa škoduje končno ne samo lasem, temveč tudi zdravju, in to v takšni meri, da uporabljajo nekatere izmed naj-slovitejših platinolasih filmskih zvezd že davno rajši lasulje nego da bi si barvale lase Nova modna barva za lase je brončeno rjava in se da doseči s »heno«, ki je cenejša od peroksida in drži tudi dalj časa Naravna prehrana Prof. dr. Adolf Bickel razpravlja nekje o pojmu naravne prehrane za človeka in pravi, da je ta prehrana pač mešano rastlinsko - mesna in surovo - kuhana oziroma pripravljena na ognju. Med prehrano in življenjskimi dogajanji so neka notranja razmerja, ki se očitujejo zlasti v beljakovinski presnovi. Prof. Bickel je ugotovil, da nastopajo oksidacijske motnje v presnovi prav tako, če beljakovina v hrani ne zadostuje po količini, kakor po kakovosti. Biti pa morajo v hrani zastopane mnogoštevilne živalske beljakovine kakor manjvredne rastlinske. demiji igralsko stroko. AngidttraH mo p najprvo nekje na češkem, potem na naoa-ju. kjer je v manjši vlogi zbudila dobop-nost. Dolgo £asa se je zaman potegovala ra angažman pri filmu. Končno jo je znan režiser porabil, da bi prevzela v neitem filmu o Jezusu Kristusu eno izmed glavnih uiog. ulogo Marije Magdalene, s filmsko OruZbo je odpotovala v Italijo, kjer naj bd se is-vršilo snemanje. Italijanski listi so tudi že začeli pisati o tem filmu in o njej. Toda podjetje je imelo smolo. Zaradi nedostaja-nja denarnih sredstev se je moralo odločiti sprva za izdelavo tega filma v manjšem obsegu, potem pa je nekega dne ma~ nažer družbe izginil z blagajna Obupana in razočarana se je vrnila mlada igralka na Dunaj, tu je imela še majhen prepir s svojim očetom, kar je vplivalo nanjo tako. da si je hotela v hladn®« valovih DOiskati zadnie tolažba ©i g?ed*t© nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago §shwab, Ljubljana ANE T A Med sedemletno vojno je Seydlitz predlagal Frideriku Velikemu nekega stotnika zaradi njegovega junaštva v odlikovanje. Kralj je stotnika pozval k sebi, položil na mizo red in kup zlata ter dejal: »Držali ste se zelo dobro. Moram vas nagraditi. Kaj hočete: red ali 100 zlatnikov?« Brez pomisleka je častnik stegnil roko po denarju. >Zelo častno se pa ne vedete«, je dejal kralj ne-voljno, >drugače bi si izbrali red.« — »Oprostite, veličanstvo, imam dolgove, ki jih moram nujno poplačati. Red si zaslužim v nekoliko dneh.« Kralj se je nasmehnil, ga potrepljal po rami in dejal: »Dobro, moj sin. Vzemite si obenem tudi red. Zaslužili ste ga.« Radio pod zemljo Poskusi v zadnjem času kažejo, da je mogoče tudi pod zemljo, n. pr. v rudnikih, sprejemati brez motenj brezžične valove. Največja globina, ki so jo v tem pogledu preizkusili, znaša 130 m. Tu so zadostovali povsem običajni radijski sprejemniki, še važnejša pa je uporaba kratkih in ultrakratkih valov za prenašanje vesti v notranjosti rudnika samega. Posebno za primer nesreč bodo tu imeli pomen majhni oddajniki z usmerjevalnimi antenami. Postavili jih bodo lahko na vsako delovno mesto. v 7 dneh 20 urah iz Avstralije v Anglijo Angleški letalec Brook je te dni pristal na letališču Lympne. Absolviral je z dobrim uspehom solistični polet iz Avstralije na Angleško in je rabil za vožnjo 7 dni in 20 ur. Dosedanji rekord na tej progi je izboljšal za 13 ur ki 10 minut. VSAK DAN ENA Po ribjem lovu »Včeraj sem ulovil ribo. Kaj menite, koliko je tehtala?« »Največ polovico tega, kar nameravate zdajle povedati.« novi lahki model kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila. Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno! Ign. LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2. m CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plaCajo oni, ki tečejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Cin 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddellta .Jut«. JJ^ J.. v Inamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.812, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni o&delek »Jutra", Ljubljana. Bceda 1 Oio, davek 2 Din. u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oio Trg. sotrudnika (železninarja) •možnega popolnoma samo «t'ijno voditi železninski oddelek, vojaščine prostega. sprejme večja trgovi aa mešanega blaga Prednost imajo izvežbani v mešani «troki. Ponudbe aa oglas. oddelek »Jutra« pod mačko »Železo«. 6534-1 Poverjenike po vseh večjih krajih »prejme Zadruga Hoj dom, Ljubljana, Dvorakova 8. R543-t Tkalnega mojstra I dolgoletno prakso v bom baza in lanu. sposobnega popolnoma (smoiloj a e g a. tehnične-ra vodstva tkalnice (30 stolov) sprej-m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen tkalec«. 6577-1 Čevl jarski pomočnik dobro izvežban t prikroje ▼anju gornjih delo-v, dobi takoj stalno službo. — P.>ga>"a.r. Kamnik štev. 22. 6609-1 Dobrega sekača xa prodajo mesa. z večletno prakso pri čoku — »pr" mem Ponudbe na ogl. od lelek »Jutra« pod šifro Šifro »Mesarija Ljubljana« 5:589-1 Samostojna kuharica resna in zanesljiva, dobi stalno službo v trgovski hiši na deželi. Naslov v rseh poslovalnicah »Jutra« Pertektna frize; T trajni vodni in železni on iulicij: ter manikuri. dobi s 15 aprilom stalno metlo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t Ljublja ni ood »Perfektna frizerka« Kuharica zmožn-i voditi kuhinjo srednjevelike r stilne iobi službo Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogla:. oddelek »Jutra« pod značko »Ahašk«. Starost ne nai 30 let. 6542-1 Zastopnike eamo z dobrimi pri poro čili išče za vse vrste za varovani velika domača zavarovalnica Ponudbe na Aloma Company d. z o. 7. Llubl'ana 97-1 Prodajalko spretno, z daljšo prakso, zmožno tudi n e mš č i n e i:i učenko m rejmem v trgovino me-k lega blaga. Ponudbe na O; as. oddelek »Jutra« pod »t >lidna, poštena in vestna«. 6575-1 Trgov, pomočnika monufakturne in konfekcijske stroke, ki ima tudi nekoliko prakse v aranžira-nju izložb, z dobrimi referencami, iščem za Maribor. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v V ra pod »Manufakturist«. 6640-1 Kuharico samostojno, boljšo, vajeno vseh hišnih del, šivanja in dela na vrtn sprejme fina dvočlanska družina na deželi. Nastop 1. maja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Večletna sprič<"-~'i r 6634-1 Pisarniško moč zmožno slovenske, hrvatske in nemške korespondence iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »100«. 6632-1 Prodajalko in učenko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6731-1 Kuharico za sezijo, dobro, iščem. Hotel Triglav, Boh. Bistrica. 6654-1 Kolporterja poštenega in agilnega, za Slovenijo išče Tiskovna založba v Mariboru, Gregor-čičeva ulica 26. ^ Briv. pomočnika dobrega delavca, »prejme Dra;ra.n Lisac, Hrastnik. 6631-1 Natakarico čedne in prikupljive inna-njosti, sprejmem v boljši lokal. Ponudbe s sliko; ki se vrne. na naslov, ki se dobi v vseh poslovalnicah »Jutrac. 667&-1 Absolventa tekstilne šole vojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 6734-1 Prodajalko spretno, lično, za modno trgovino Iščem za takojšnji nastop. Pismene ponudbe pod »Pletenine« na oglasni oddelek »Jutra«. 6638-1 Služkinjo za vse ki zna dobro kuhati, z dolgoletnimi spričevali — išče slovenska družina v Zagrebu. Vprašati na Mirju — Verstovškova ulica 27. 671)3-1 Hišnika samca. Iščem za pol-dnevno delo v vili ln na vrtu blizu Bleiweisove ceste. Prednost Imajo oni Ki poznajo vrtna deia. Ker so reflektan-tl lahko drugod v dnevni službi, sem pripravljen dati za hišne posle pri meni stanovanje in hrano. Ponudba za čim prejšnjo zaposlitev naj se pošljejo na ogl. odd. »Jutra« pod .»Postranski zaslužek«. 6710-1 Šoferja — samca ki bi opravljal tudi vrtna in iiišniska dela. — sprejmem takoj. Ponudbe pod »Priden in vesten« naj se pošljejo na ogl. odd. »Jutra«. 6711-1 Perfektne pletilje dobijo takoj namestitev. Tudi z lastnimi stroji. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 6794-1 Iščem natakarico ki Ima ali pa ki lahko dobi koncesijo za samostojno vodstvo gostilne v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nekoliko kavcije«. 6S02-1 Pisarniško moč začetnico, ki igra klavir z znanjem slovenščine ln nemščine, prijetnega nastopa, — se sprejme. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6800-1 Mlado dekle pošteno in pridno, sprejmem za vsa hišna dela. — Poizve se v slaščičarni Pe-licon. Wolfova ulica 1:4. 6790-1 Th Rotman: Brata Smuka In zdaj, ljubi otroci, se je zgodila strašna nesreča, ki se ji nikar ne smejte, ker res ne bi bilo lepo Ubogega Petra je namreč zadel težki kamen prav v obraz tako da je glasno zatulil: »Av!« Ali z drevesa se mu je tolikanj mudilo, da se za bolečino ie zmenil ni in je hitro priveza! vrv za vejo- Za izdelovanje testenin prvovrstnega mojstra sprejme takoj tovarna testa. — Ponudbe poslati: Fabrici Testa, poštauski pretinac "235, Beograd. S77i3-1 Špecerista dobrega, starejšega in garancije zmožnega iščem za prevzem špecerijske trgovine na račun. Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod ^Rl>ecerist«. 67^5-1 Začetnico za prvovrstno damsko kapelo. lepo, mlado in veselo z dobrim pevskim glasom, iščemo. Ponudbe s fotografijo ali osebno na ka-pelnika, Kolodvorska ulica U 29. Ljubljana. 67S6-1 Frizerko oerfektno v železni in vod ni ondula-ciji, simpatične zunanjosti in uglajenega nastopa, sprejme takoj ali » 1. majem v stalno name-šfenje salon »F.la«, Ljubljana, Gajeva ulica št. 6. 6771-1 Sobarico pridno In pošteno, zmoino šivanja, iščem. Ponudbe na trgovino Cešnovar - Perdan, Resljeva cesta. 6680-1 Službo dobi mlajši fant. kolesar, kot sluga in inkasant. Lastnoročno pisane prošnje je z znamko za odsovor nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slucra-kolesarc. 6S33-1 Prodajalko z 10.000 Din kavcije — iščem za trafiko. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ood »Maj«. 6S71-1 Prvovrstno šiviljo iščem za na dom. Ponudbe na o?lasni »'■'"'»V '"a« pod »Spretna«. 6S73-1 Starejšo služkinjo čisto, kot prijetno gospodinjo 'za Maribor') sprejmem Vprašati v brivniei »Ttn.pid« na Sv. Petra cesti št. 25. 68-43-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenec lo let star. s 3 razr. mešč. šole,' se želi izučiti v trgovini — najraje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6471-44 Učenca za trgovino z meš. blagom, v industrijskem kraju, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost z znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šilro »Iz poštene hiše«. 6808-44 Fanta poštenega, zdravega, — sprejmem kot vajenca v trg. z meš. blagom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zdrav« 6315-44 Absolventka meščanske šole z dovršeno malo maturo, stara 15 let, se želi izučiti trgovine. Hrana in stanovanje je zaže-IJeno v hiši ali po dogovora. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6840-44 Služb* ištie Beseda SO para. davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši tnesek 12 Din Prvovrsten izložbeni aranžer in dobeT prodajalec modne, manufakturne in špecerijske stroke, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »»Jutra« pod šifro »Samostojen aranžer«. 659S-2 Trgovski pomočnik tgilea, vojaščine prost — iSče kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na stopim lahko takoj« 6805-2 Izučena kuharica želi mesto pomožne v restavraciji ali kamorkoli. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 65S9-2 Dekle ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati, išče službo » 15. aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavna«. 9574-2 Dekle čedne zunanjosti, stara 19 let. zdrava in poštena, išče mesto začetne natakarice, sobarice ali v pomoč gospodinji. Cenj. ponudbe na naslov Kristina Tojnšek. Slatine. Šmartno ob Paki. 6573-2 Prodajalka ali blagajničarka ilče službo v Ljubljani ali okolici, zmožna kavcije — Naslov r vseb poslovalnicah »Jutra«. 9667-3 Kontoristinja z večletno prakso, zmožna amerikanskega knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del, išče primerno zaposlenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna kontoristinja«. 65S8-2 Mlad pek. pomočnik vešč in pošten, išče name-ščenje v večjem kraju. — Naslov: Viljem Gosak, SI. Konjice. 6552-2 Trgovski pomočnik z 30.000 Din kavcije in 50.000 Din jamstva, išče službo za takoj ali pozneje. Prevzame tudi trgovino na odplačilo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 6095-2 Kuharica-gospodinja prvovrstna, srednjih let, z letnimi spričevali in priporočili. ki opravlja tudi druga hišna dela — išče službo za april ali maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčna in skrbna«. 6566-2 Brivski-frizer. salon 40 let obstoječ, s trajnim aparatom. Higienski. Center. Dobra bodočnost, naprodaj zaradi smrtnega slučaja. — Cena usodna. Zupane, brivec, Zagreb. Vlaška ul. 101.__6599-2 Šofer samski, prost vojaščine, star 27 let, izobražen, iz-učen kovaške in avtomeha-nične obrti, marljiv, zanesljiv, uporabljiv za kakršnokoli delo — išče k a kršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »777«. 6576-2 Gospodinja vajena v»eb del, išče me sto. Naslov v vseh pošlo valnieah »Jutra«. 6677-2 Natakarica zmožna tndi nekaj kavcije, želi mesto v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »-Simr^^^^a«-6728-2 Specerist z lastno koncesijo, vojaščina prost, išče zaposlitev Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen«. 6736-2 Dekle STednjih let, pridno in pošteno, vajeno samostojne kuhe in vseh hišnih del, ki je že več časa vodilo sama gospodinjstvo, išče službo pri družini dveh ali treh oseb, v mestu ali na deželi. Nastopi takoj ali pozneje. Prvnu oe na oglas, odd. »Jutra« pod »Skrbna in dobra«. 6652-2 Mesar in prekajevalee star 26 let, samski, z obrtnim listom. želi mesto mojstra ali poslovodje v mestu ali na deželi. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »PTomet«. 6641-2 Šofer vojaščine prost, trezen in dober vozač, sposoben vsakega popravila, išče službo kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6632-2 Postrežnica išče zaposlenje v popoldanskih urah. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6706-2 2 mlada brivska pomočnika dobra in solidna delavca, iščeta zaposlenje. Nastop 14. aprila do 1. maja. — Drago Vučetič, Hrastnik — podružnica Lisac. 6620-2 Mlada natakarica prikupi j i ve ln čedne zunanjosti. z večletno prakso v restavracijah ln hotelih, išče primerne zaposlitve. Najraje gre na Gorenjsko, v kako letovišče, ali pa kopališče. V poštev pridejo eamo boljši lokali. Na zahtevo slika na ogled. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod »Maj I.« 6680-2 1500 Din dobi kdor ml preskrbi službo uradnice aH blagajničar-ke. Zmožna sem knjl govodstva. korespondence, sten^grafUe, stroje, plsja tudi nemščine. — Ponudbe na ogla=nl odd »Jutra« pod »Skromna plača«. 6611-2 Najpravilnejše zaposlenje za žensko Je biti samostojna go-od!n.1a. — Tzbero več stotin ženltveno-možit-venlh oormdb 7a 8 Dir-o®nio »Daruvarčan«, Daruvar 6626-2 Dekle zelo pridna, sposobna vsega dela. tudi nekaj kuhe, ali za k otrokom, išče službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »Dekle«. 67S6 2 Dobra trg. moč išče mesta v trgovini kot poslovodja skladiščnik ali zastopnik. Zmožen pisarniških poslov, izurjen v špecerijski, kolonialni ln galenterlj-skl stroki. Položim kavcijo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Soliden ln vesten«. 6746-2 Mlada prodajalka mešane stroke, pridna, poštena ter dobra trgovska moč išče službo. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe prosi na ogl. oddel. »Jutra« pod »Solidna — delavna«. 6G88e* posliv slnlcah »Jutra« 6366 10 Dvosedežen avto proda Jug, Golnik. — Na ogled v mlekarni Križnar. Tržič. 6532-10 Avto Daimler šestsedežen, v zelo dobrem stanju, s prvovrstnim strojem, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Daimler«. 6533-10 Bvosedežni avto BMW. popolnoma nor, s»-lo neodnn aprodaj. Na»l«v ▼ vseh poslovalnicah Jutra 6707-10 DKW motorno kolo 500 cm', 2 cilindra, 2 takta, vodno hlajenje, model Supersport 1031, brezhibno, naprodaj. Na ogled pri g. Alfred Marini, Maribor. &Sm5-10 Tovorni avto Ford 1V>tonski, telo dobro ohranjen, ugodno prodam radi preselitve. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Ford«. 6567-10 Motorno kolo s prikolico, Harley David-son, prenovljeno, ter popolnoma ur pnevmatiko zelo ugodno prodam. Kra-šovec, Jesenice. 6M8-10 Motorno kolo v brezhibnem stanju naprodaj v Ljubljani, Tfš^va obsta 8. 67»l-il0 Cheurolet v dobrem stanju, malo rabljen, pripraven za taksi ali potnike, poceni prodam. Dr. Demšar, Ljubljana. 6620-10 Motorno kolo znamke AJS, 500 ks, v brezhibnem stanju, malo rabljeno, ugodno prodam. Ogleda se Cerneto-va ulica 12. LJubljana VH. 6735-10 Motorno kolo s prikolico, brezhibno, se proda aH zamenja za lahki solo motor. Vevče št. 10. 6697-10 Osebni avto kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Osebni avto«. 6797-10 Motorno ko'o »narake B. S. A., zelo dobro ohranjeno, v brezhibnem stanju, poceni prodam Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra« . S30G-10 Ekonomično limuzino ter dvotonskl tovorni avto ugodno proda 0. Žužek v Ljubljani, Tavčarjeva 11. 68 M-10 Motor s prikolico BSA prodam v najboljšem stanju tudi za hranilno knllžlcc Ljudske posojilnice, LJubljana. Naslov: Opekarna, Mengeš. 6827-10 V najem Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino i mešanim blagom, ▼ mestu ali na deželi vzamem v najem. Plačam v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 30«. 6583-17 Pekarno oddam za več let v najem proti gotovini aH hranilni knjižici Okr. hranilnice v Slov. Bistrici. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6571-17 Gostilno ali trgovino vzame ▼ najem ali na račun vdova brez .jtrok. — Eventuelno prevzame vodstvo ali pristopi kot dru-žabnica.. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Trgovka — gosti! ni čarka«. 0673-17 Vinotoč v Einšpilerjevi ulici št. 15 oddam takoj ali pozneje v najem 6804-17 Kajfital Beseda 1 Din, davek 2 lin. ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Poravnave konkurze plafanja dolgov v knjiži cah in kapitalizacija istih, posredovanja kreditov in trotovine na hranilne knjižice, lavč ne zadeve, bilance in vse 1rug» trgovsko gospodarske nosle izvede konresinnirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani — Komenskeffa ulica It 17. (M61-16 Vloi.~ce vseh bank nkup. prodaja in iaiog&, vseD vrst posojila sulantno in tanesljivo »Financier«, Zagreb, .lica 9 telefon lnlerurD. 44-09. Naročila t dežele se izvršujejo takoj. tSS-16 Bančne vložne knjižice nakup proaaja, kredit, kompenzacije najsolid-neje ln najhitreje 6amo preko: Poslovni zavod lj5i ponudnik 222«. 60!£-J« Kdo izmed veletrgovcev bi mi dobavil moko, koruzo, špecerijo, železnino in steklo za knjižice Ljubljanske kreditne aH Mestne. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »30.000«. 6511-16 Knjižico Banovinske hranilnice, ■ vlogo do 80.000 Din. kupim za polno vrednost proti mesečnemu odplačevanju po 5—10.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamstva dovolj«. &VS3-16 Prodam knjižice Ljubljanske kreditne bank« z vlogo okrog 9000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovinsko«. 6520-16 Do 130.000 Din posojila iščem proti primernim obrestim Id vknjižbi na prvo mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvo mesto« 652.5-18 Posojilo iščem takoj na hranilne knjižic«. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Kmečko«. 65:8-16 Vložne knjižice bank kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in izplačujemo takoj v gotovini Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ulica 6/TI tel. int. 38-38. — Naročila iz pokrajine izvršujemo naj'vestneje. 131-16 Starejša vdova prosi 1500 Din posojila proti mesečnemu odplačilu in obrestim. Vzame osebo tudi na hrano in stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Gorenjsko 1500«. 6687-16 Vložne knjižice hranilnice mestne občin« Brežice, event. vloge istega zavoda na tekoči račun, ugodno prouam. — Josip Endlicher, Krška vas — Brežice. 6666-16 Vlogo Mestne hranilnice t Mariboru do 60.000 in Ljubljanske kreditne banke do 112.000 Din kupim. Plačam z malimi vlogami PTašte-dione, večino pa v gotovini po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«- pod »Primeren popust«. 6571-16 Hranilne knjižice Ljubljanske mestne hranilnice do 200.000 Din kupim. Odplačilo v gotovini po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Sigurno 200.000«. 6674-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseb denaiaih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12. telefon 38-1« Za pismen odgovor prilo žit« 8 Din t inamkah. 135-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jem-lj« do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov 'Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd.) Istočasno opozarjamo na našo velikonočno razprodajo raznih zaves, sardin, garnitur, preprog itd. 67413-16 Frizerko kot kompanjonko sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. — Prodam pa brivnioo ali Jo poceni oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ,->od šifro »R»dka rriložnost«. 6695-16 Varno in rentabilno naložite eotovino ln vnovčite knjlž*ce ' vtom »Komercilalne p1.<=~ne« Lojze Zaje, Gledališka 7 tgi««!« Posojilo t vlažni knjižici ali gotovim od 20 do 40.000 Din, proti mesečnemu odplačevanju. iščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sigurno«. 6613-16 Hranilno knjižico Banovinske hranilnice za 40.000 Din ln ljubljanske kreditne za 10.000 dinarjev kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina 40.000«. 6607-16 120.000 Din posojila na prvo mesto v gotovi ni event. v knjižicah Mestne hrir ln.ce ljub ljanske, odplač • v o v če trtletnlh obrokih na dobo do 4 let Išče trgovska hiša s tremi obrati. — Knjižice s polno vrednostjo, obresti po do.;o Vuru Ponudbe ni. oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo prometno«. 6736-16 Posojila dolgoročna pod ugodnimi pogoji dobijo vsi državni in samoupravni nameščenci. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod »Amortizacijsko«. 6745-16 Do 15.000 Din posojila brez porokov dobijo državni, samoupravni in vpokojeni uradniki. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dolgoročna«. 6779-16 Družabnika s soudeležbo z večjim zneskom, iščem v Bvrho razširitve obrata za že dobro vpeljano podjuLje. Ponudbe na oglas, odelek Jutra pod »N -200«. 6T792-16 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trisarna Lojze Zaje, Ljub-jana. Gledališka ulica 7. 6855-16 Fj 300.000 Din vlogo Ljubljanske mestne hranilnice, prodam. Ponudbe n3 oglas, oddelek »Jutra« pod »Najvišji ponudnik 300.000« 081(7-16 Hranilne knjižice vseh bank ln hranilnic kupite ali prodaste najugodneje potom — Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova 6t. 40. Za odgovoi 3 Din v znamkah. 6856-16 Do 150.000 Išče najboljše brez konkurence vpeljano industrijsko podjetje za nove izdelke ln sicer za dobo 2 let. Najboljše jamstvo zagotovljeno. — Ponudniku se za ta čas event. tudi zagotovi zaupna služba. — Dopise pod »Uspeh 1935« na podružnico »Jutra« — Maribor. 6860-16 90.000 Din posojiia Iščem na veliko vilo v večjem trgu Slovenije in hranilne knjižice dobrih zavodov v znesku 180.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »90.000 dinarjev«. 6349-16 Kratkoročno posojilo do 200.000 Din Iščem proti večkratnemu jamstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« »od znao-ko »Dobre obresti za nezaposlen kapital«. 6884-16 Družabnika sprejme zaradi potekanja obrata dobro idoče trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bodočnost 300«. 6868-16 M Beseda 1 Oin, davek 2 Oin, xa Miro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilna Kramar na Dolenjski cesti 5 vabi na domačo zabavo, ki se vrši v spremstvu harmonike. Rejc. tx>79 Danes vsi v restavracijo Weiss, Zg. Šiška. Domača zabava. — Priporoča se gostiinicarka Kezi. 6756-18 Ako želiš zabave pridi k »čarmanu« na koncert, igra Erika-Jazz«. prvovrstna pijača, dobra jedila. — Vabi Urbančič. 6737-18 Vsi k Lasanu v šiško v gostilno »Dalmacija« na domačo zabavo, prl-ma dalmatinska vina ln dobro kuhinjo. Se priporoča Lasan. 6848-18 Gostilno z mesarijo od letoviščarjer dobro obiskano, ob banovinski cesti, tik farne cerkve, prodamo. Veliki lokali, dvorana, IS sob, mostna tehtnica, gospodarsko poslopje, ledenica, ribnik, vrtovi in □ekaj zemljiSča. Kupci naj se javijo v podružnici »Jutra« v Celju pod značko »Bodočnost o«. 6647-18 Poslovni lokal 2 sob oddamo t 1. majem v Selenburgovi ulici St. 4. 67-43-19 Lep lokal za mesarijo, trgovino ali drugo obrt oddam na Tyr-ševi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6741-15 Beseda I Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesnico v industrijskem kraju Gorenjske takoj oddam proti nekaj odkupnine. Dopise na ogl. odd0 Din. — Dopise oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«. 6OOI-SO Lepo posestvo z zidano hišo. gospodarskimi poslopji in veliko zalogo brusnih kamnov — vsled smrti posestnika po eenl naprodaj. Dr. Kolte rer. Rogaška Slatina. 6564-20 Parcelo v Ljubljani ob Dunajski ceBti v bližini Bavarskega dvora kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Parcela«. 6610-20 Posestvo in razne parcele naprodaj Vzamejo w vložne knjižice Kmečke ln Ljudske poso jiinice v Ljubljani, Mestne hranilnice ljubljanske ter Posojilnice v Ribnici. Po jasnila daje L Oraiem v Mostah. 6020-20 Lahki industriji dam pod ugodnimi pogoji najem ali tudi prodam ielezobe tonsko enonadstr. stavbo z velikimi prostori, v izmeri 700 kvadrat, metrov. Poslopje j« v najboljšem stanju, oddaljeno le 1.5 km od žel. postaje in leži ob državni cesti Vransko— Celje. Tok velenjske elektrarne na razpolago. Dobrih delovnih moči v izobilju. Dopise glede pojasnil na ogl. oddelek Jutra pod »Lahka industrija«. 6*78-20 Kmetsko posestvo boljše, blizu mesta ali trga kupim. Najboljše plačilne možnosti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6469-20 Hišo z vrtom v mestu ali na periferiji v gotovini do 100.000 Din kupi Elza Koželj, Zagorje ob Savi. 6546-20 Enonadstropno hišo dvostanovanjsko, z vodovodom in električnim tokom, pripravno za trgovca ali obrtnika, ob prometni cesti na Bledu zelo ugodno prodam, oziroma oddam v najem. Ponudbe na naslov: Vila Mira, Bled II. 6536-20 V Mariboru prodam enonadstropno hišo s prometno gostilno in z več najemniki. Cena Din 500.000. V gotovini j« plačati 100.000 Din, ostanek lahko ostane na hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa hiša«. 64U7-20 Hiša in pekarija v Prekmurju, na zelo prometnem kraju, blizu cerkve, lepa nadstropna hiša z vrtom in sadovnjakom ter dobro vpeljano peka-rijo — naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Sprejmem tudi vlogo Prve hrvatske štedionice. — Ponudbe na ogla«, oddel. »Jutra« pod *Piav ugodna prilika«. 66(72-20 VHo za 400.000 Din in trostanovanj. hišo sa 108.000 Din (oboje v Ljubljani) proda Realitetna pisarna, Ljubljana — \Volfova 1. Prodaja in kupuje hiše, parcele, posestva (Kranjsko, Štajersko). eaicj-ao Nova hiša v Celju, enonadstropna, štiristanovanjska, parketi-rana, t vodovodom i-n elektriko, ki letno do naša 21.600 Din, naprodaj za 200.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Velik vrt«. 6646-20 Stanovanjsko hišo v Mariboru kupim. Ponudbe na nodružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gotovina«. 6643-20 Enodružinska vila z vsem komfortom, ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6699-30 Za gotovino kupim trafiko ali hišo s trafiko na prometni točki, grem tudi k samostojni trgovki ali trafikantinji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točka 25 +30. 6657-20 Naprodaj 5-stanovanjska hiša ln stavbna parcela 559 m1, mesečni donos 1580 Din. za oeno 130.000 Din. — Kralj. Celovška cesta 68, Ljubljana. 6760-20 Uradniki, penzionisti Prodam dve enodružinski hiši, posamezna z 3 sobami ln vsemi pritiklinami ter cca. 450 m! vrta v bližini mitnice na Tyrševl cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primerno«. 6759-20 Hišo z vrtom 2 sobi, kabinet, kuhinja, predsoba ter manzardno 2 enoosobni stanovanji, prodam za 96.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6766-20 Parcela 1800 m* velika, v bližini nove šole v Zgornji Šiški ugodno naprodaj. Naslov v vseh ooslovalnicab »Jutra« 6782-?*> Hišo s trgovino in gostilno dam r najem ali prodam. Vzamem tudi hranilno knji žico. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 6887-90 Zamenjam novo hišico s H300 m* vrta, 20 minut od Celja, t primernim posestvom ▼ lepem kraju na deželi, ne daleč od železnice. — Informacije daje Franjo Jager, Celje, Kralja petra 23. 6(777-30 Več stavbnih parcel krasnih, Je naprodaj pod ugodnimi pogoji. Pojasnila da Krega r. — Vlžmarje. 6676-20 V Novem mestu prodam 3- oziroma 4-stanovanjsko hišo ali zamenjam za enosta.no-vanjsko hišo v LJubljani. V hiši 10 sob, 3 kuhinje ln krasen vrt. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 6791-20 Prodamo: HI SO s trgovino v LJubljani. Cena 250.000. HISO, devetstanovanl-sko, v Ljubljani. Cena 220.000. — Hipoteka 140.000. PARCELE v strogem centru za trlnadstroo-ne hiše Itd. Realitetna pisarna Adamič. Vošnjakova 4. 6814-70 5—6sobno stanovanje komfortno, v strogem cen tru iščem za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek -lutra« pod »Ordinacija«. 6780-21/a Stanovanje mimo ln solnčno, večje, enosobno ali manjše dvosobno Iščem za maj v šentpeterskem okraju ali začetkom Kodeljeve ga. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod t.Ma-ločlanska«. 6879-21a Stanovanje Beseda I Din, davek 2 Dio. ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trisob. stanovanje solnčno, s pritiklinami, v bližini šlajmerjevega doma oddam odrasli družini za maj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6530-31 Nova hiša enonad stropna, ob glavni prometni cesti pri Ljublja ni, pripravna za gostilno, trgovino in jiesarijo. z vr tom, vodovodom in »lek triko. 7 let davka prosta naprodaj. Polovico knjižice, ostalo gotovina. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 661>5-20 Kupim hišo v Ljubljani ali okolici — za knjižico Zadružne gospodarske banke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodarska«. 6831-20 Prodam na obroke ali tudi na knjižice več parcel blizu Sv. Križa pri Ljubljani. Informacije daje Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4. — Telefon 33-04. 6833-20 Komfortna vila s krasnim vrtom, na sončni legi tik postaje v Savinjski dolini ugodno naprodaj.. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Hipoteka«. 6858-20 Posestvo 3 orale, sadonosnlk, njive, vrt, košenina, prodani Poslopje z opeko krito zidano 5 minut od ceste do vlaka, solnčna lega v vasi, pripravno za upokojenca. Pojasnila daje Jožef Jamnik, Lušečka vas, Poljčane. 6828-20 Večstanovanj. hišo r LJubljani prodam za polovično vrednost ali zamenjam za manjšo tudi v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod »Potrebno 70.000 Din«. 6846-20 Hišo - vilo v LJubljani aU okolici kupim. Cena do 150.000 dinarjev. Plačam polovico knjižice Mestne oziroma Kmetske, polovica v gotovini. Ponudbe pod »Za sebe« na ogl. odd. »Jutra«. 6869-20 Posestvo 44 ha v Podkloštru — Arnoldsteln na Koroškem, se proda ali zamenja za posestvo ali hišo v Jugoslaviji. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod »Koroško«. 6865-20 Mizarsko podjetje aobro vpeljano, sredi mesta, prevzame v komisijsko prooajo vse mizarske izdelke. Jamstvo sigurno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mizar«. 6888-30 Enonadstropna hiša novo eldana, pripravna za trgovino ln gostilno, blizu Ljubljane, naprodaj. Cena po dogovoru. Nastop lahko tasoj. Ponudbe na naslov: Alojz Drobnlč, Sp. Slivnica, p. Grosuplje. 6687-20 Stanovanja Beseda I Din, davek 2 Dio, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši inesek 17 Jio. Enosob. stanovanje opremljeno, zračno in suho, iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam točno«. 66H4-31a Stanovanje eoo- aii dvosobno iščem za april aH maj na Kode-ljevem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vselitev«. 6232-31/a Stanovanje dvosobno ali enosobno e prli.ikllna.ni £ u:ad-nik v bližini Sv. Krištofa za takoj ali za ma.1. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Brez otrok«. 3738-21a Stanovanje dvo- ali trisobno, s kabinetom in kopalnico, iščem Plačam do ^mOO Din (tudi za 6 mesecev naprej). Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo center«. 6766-31/a Zakonca brez otrok Iščeta v bližini centra sobo, kuhinjo in kabinet. — Ponudbe na oglas, oddelek -Tutra« pod »Za 1. maj«. 6(790-31/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam naprej« 6838-21/a Stanovanje dvo- ali trisobno, v eentru mesta iščs odrasla družina Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačujemo«. '5890-31/a Dvosob. stanovanje • kuhinjo in kopalnico od dam s 1. majem v Metel kovi ulici štev. 3. 6585-21 Štirisob. stanovanje iščem si. majem. Po nudbe pod »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra«. 6513-31 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Bolgarski ulici 19, podpri- tličje. taxi-2i Dve stanovanji enosobno in dvosobno oddam z m-ijem. pojasnila v Rožni dolini, cesta Vll/lfi. &W-21 Dvosob. stanovanje oddam s 1. majem v Mostah Predovičeva št. 9/1. 67)16-211 Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6730-31 Dvosob. stanovanje oddam v Vodmatu, Ciglar-jeva ulica D9. 6758-21 Sobo s kuhinjo oddam blizu šole v Zgornji Šiški. — Pojasnila na Marijinem trgu 3/1, levo. 67212-2« Dvosob. stanovanje z vsem komfortom, oddam v Zg. šišk; pri remizi Poizve se na Bleiweisovi cesti 3, vis. pritličje desno 6750-31 Irisob. stanovanje s komfortom, v novi hiši lepe lege, oddam z majem Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6tj06-21 Mirni stranki brez otrok oddani v bližini Sv. Krištoia solnčno stanovanje z eno veliko sobo, lepo kuhinjo, shrambo in souporaoo kopalnice za 400 Din. — Ponudbe pod »Prijeten dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 6724-21 Dvosob. stanovanje odda takoj Tribuč, Glin-ce. Tržaška cesta 6, telefon 2605. 6747-21 Moderno stanovanje 3 sob s kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo, vsemi pritiklinami, centralno kurjavo ln plinskim štedilnikom, v sredini mesta, oddam s 1. majem. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 6700-21 Štirisob. stanovanje komfortno, oddam. Naslov v vseh poslovaiiiicah Jutra 67tii-Ji Trisob. stanovanje komfortno, odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi c. informacije istotam v družbeni pisarni. CTlti-cd Dvosob. stanovanje s pritiklinami, lepo in sončno, v vili oddam boljši maločlanski družini z majem v Postojuski ulici 20. 6765-31 Trisob. stanovanje lepo, z balkonom (celo prvo nadstropje) oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 677S-2U Enosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam v Koleziji — Mencingerjeva ulica št. 31. 6810-21 Solnčno stanovanje dvo- ali trisobno, s priti plinarni, v I. nadstr. oddam s 1. majem na Mirju, Langusova ulica štev. 5/1. 6831-31 Enosob. stanovanje oddam v Rožni dolini — cesta IV št. 30. 6820-31 Stanovanje za 200 Din mesečno, 1 velika, 1 maal soba. kuhinja, — pritikllne, zelenjadnl vrt ln park v treu bli-?ru Ljubljane za takoj oddam. — Naslov pove ogl- odd. »Jutra«. 6826-?- Stanovanje dvo- ali trisobno takoj oddam v Gerb-čevi ulici 9. 6683-31 Enosob. stanovanje s pritiklinami. solnčno. oddam z majem Cesta v Rožno dolino. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6877-31 Enosob. stanovanje pritlično, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam z ma jem v Grablovčevi ulici 22 6842-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami a ]. majem v Židovski stezi 4 HI. nadstr. 6881-31 Sobe išče Beseda SO para, davek 2 Din, ca šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Dio. Opremljeno sobo lepo, z vhodom s stopnic, event. uporabo kopalnic« išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Uradnik«. 6668-23a Sobo udobno opremljeno z vso oskrbo ln po možnosti s souporabo kopal niče Iščem za takoj! Točne ponudbe pod »Stalna 3« na ogl. oddelek »Jutra«. 6693-23a Majhno sobico prlprosto ln poceni Išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobica«. 6717-23a Sobo pri samostojni dami ali pos<-stnici :šče upokojenec 'vdovec) z gotovino. Ponudbe na o~'asni oddelek »Jutra« pod »Zadovoljstvo« 6651-33/a /JiIiWiji fi f! Beseda t Din, davek 2 Din i a šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin Gospodično sprejme starejša dama kot sostanovalko v čisto stanovanje na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra &>}2-33 Sostanovalko k domači hčerki v čisto in solnčno sobo — v sredini mesta sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6580-33 Sobo svetlo, s parketom in elektriko, prav poceni oddam ? gospodoma ali gospodičnama. Predalič, Tržaška c. št 21/1. 6733-23 Pra?uo sobo s štedilnikom oddam za 100 Din v Rožni dolini, cesta 11/6. 6732-23 Prazno sobo oddam stalni stranki na Čopovi cesti štev. 10. 6757-23 Sobo čedno opremljeno, svetlo, oddam s 16. aprilom eni ali dvema mirnima osebama. A., Stari trg št. 32/1 (vrata s šipami). 669r2i33 Sostanovalko sprejmem v mestu. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«. 6725-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok v Studentovski ui. št. 3/1. 676(7-d3 Sobo z 2 posteljama oddam v neposredni bližini pošte. Naslov v vseh po-slovaluicah »Jutra«. 6581-33 2 opremljeni sobici solncni, v mansardl, v vili blizu banske palače, oddam samskemu gospodu ali gospodični po zmerni ceni. Vselitev je mogoča takoj. — Ponudbe pod »Lep razgled« na ogl. odd. »Jutra«. 6712-23 Sobo lepo opremljeno, sončno in zračno, s posebnim vhodom, oddam s 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 678(7-33 Elegantno sobo « strogo separir. vhodom in sobo z 2 posteljama oddam na Friškovcu štev. 3. 6731-33 Sostanovalca v ZTačno in solnčno sobo sprejme takoj Dolenc, Barvarska steza 6. 6789-33 Preprosto gdč. sprejmem v lepo sobo v sredini mesta, z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6801-33 Sostanovalko sprejmem takoj v centru mesta v lepo sobo s kopalnico. — Naslov v vseh »oslovainicah »Jutra«. 6806-33 Opremljeno sobo oddam na A'eksandrovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 68:6-23 Separirano sobo lepo in solnčno, v sredini mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 68iil-23 Solnčno sobico opremljeno, oddam solidni gospodični s 15. aprilom. V hiši dvigalo. Ogledati od IG. ure dalje v Praža-kovi ulici 8/IV (vogal Miklošičeve). Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča in s souporabo kopalnice ugodno oddam s 1. majem v Livarski uliei 5. 6318-iB Sostanovalca sprejmem pu nizki ceni na stanovanje v zračno in solnčno sobo. z vso oskrbo Florijanska ulica št. 1911. ■lesno. 6876-28 Opremljeno sobo solnčno. s parketom, elektriko in poseonim vhodom « hodnika, oddam solidni osebi na Cesti 29. oktobra .Rimski) št. 2. levo — II. nadstr. 6875-33 Prazno sobo parketirano, t štedilnikom in posebnim vho l .m oddam v Sp. Šiški. Milčinskega ulica 70. 6874-33 Dve prazni sobi event. s kuhinjo, primerno tudi za poslovni lokal, v I nadstropju oddam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Selenburgova« (3837-33 Lepo sobo poceni oddam ia Bežigradom. Poizve se v traJiki v Einspilerjevi ulici. 6866-23 ■Jli Beseda 2 Din, davek 2 Dio sa šifro aii dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 20 Din. Gospodična želi dopisovati z resnim, izobraženim, nad 3U let starim gospodom. Dopise na oglas, oddel. »Jutra« pod »Razvedrilo«. 6689-34 Tri cvetke »Mejo gentlemene. Dopise Da oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Vijolica, Marje tica. Vrtnica. 6706-34 Črn kostim Pismo prepozno prejel. — Prosim naslov ali nov sestanek. »Tudi zakon«. 6506-31 Slovenka iz Benečije želi dopisovati z dobro si-tuiranim gospodom od 35 do 45 let, vsied poznejšega znanja in skupnih poletnih izletov. Prijave pod »Resnost« na ogl. oddelek »Jutra«. 6597-24 If^fliJBJf!! Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro al: (lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Dio. Kuharica dobra gospodinja, želi poročiti samca ali vdovca, v starosti 40—55 let — tudi z otroci. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro ■Razočarana«. 6034-f35 Zobozdravnica Nemka, dr., z moderno opremljeno operacijsko sobo, želi poročiti samostojnega zobozdravnika ali zo-botehnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »55«. 6378-25 Gospodična dobre pozicije, želi postati simpatičnemu, znaeajnemu, 32—36 let staremu, zdravemu gospodu s 6igurno eksistenco ljubeča žena. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Delavna«. 6483-i35 Poštena gospodična dopadljive zunanjosti, 23 let stara, se želi poročiti z dobro situiranim, starejšim in inteligentnim gospodom. Dopise na ogl. odd. »Jutra» pod »Vedno dobra«. 6663-35 Ženitve — poroke posredujemo najdiskretneje, najsolidneje. Informativne prospekte navodila razpo šiljamo proti vposlatvi 10 Din v pošt. znamkah. — »FIDES«, Zagreb Tkalči-£«va 4. 6700-35 Gospoda 58—70 let z gotovino bi poročila starejša oseba z domom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobrosrčna vdova«. 6719-25 Fest fant srednjih let, državni nameščenec, bl takoj poročil pošteno dekle aU vdovo z nekaj imetja. Odgovor s sliko poslati na ogl. odd. »Jutra« pod značko »V spomladi«. 6740-25 Ženitna posredovanja vseh slojev posredujemo naj vestne je, razpošiljamo navodila ln prospekte proti predplačilu 10 Din (v poštnih znamkah) najdiskretneje. Velika izbira odličnih ženinov ln nevest — »Rezor«, Zagreb, pošta 3. 6684-25 Gospodična bogatih staršev, želi znanja z drž. uradnikom. — Resne ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Diskretnost 1&35«. 6305-25 Pošteno čedno dekle z doto se želi poročiti z obrtnikom ali državnim uslužbencem. — Samo resne ponudbe 8 sliko na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »LJu bežen«. 6850-25 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Slovensko harmoniko štiritonsko, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6718-26 Salonski gramofon in nekaj plošč poceni naprodaj v Šiški — Kosovo št. 2IS. 6793-36 Pianino črn, zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Pojasnila daje ABC, Ljubljana, Medvedova cesta štev. 8. 6832-26 Beseda 1 Din, davek 2 D"-, za šifro ili dajanje aaslova $ Dio Najmanjši znesek 17 Dio. Bel kakadu in male opice izredno poceni prodaja Klimek. Bled 2. 656o-37 60 komadov ovac lepa triglavska pasma, po nizki ceni nanrodaj ter borovo seme (Pinus strobus) po 60 Din kg (imamo ga še večjo množino), llpra viteljstvo grada Mokrice, )ošta Jesenice ob Savi, [>o!enjsko. 6965-2(7 Lovski psi - braki mladi, odličnih staršev, ugodno napr ij v Zvonar ski ulici 7. 6764-27 Par svilenih pinč-kov in si|am. muck«- prodam. Naslov » vseb po Kanarčke .'Harzer-EdelroUerV dobre pevce, samce od 100 Din dalje razpošilja po povzetju Fran Smid. Dobra-va-Vintgar, Gorenjsko. 6669-2(7 Psa dobe rmana dobrega čuvaja, 1 leto starega prodam La 350 dinarjev. Rudolf Potoč nlk, Šmarje - Sap. C727-2 Harcerje kanarčke odlikovane na božični razstavi proda po nizki ceni Jože Bitenc, Kar-lovška c. 9 H. 6872-27 Izgubljeno Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. Damska za pes t ura ovalna, na črni vrvici, je bila izgubljena v petek zvečer. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda na Aleksandrovi cest: VT 6775-28 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pozor, urarji! Izdelujem vse vrste zobata kolesa ln gonila (Triebe) za ure, gramofone. za razne aparate, števce itd. Izdelava precizna, po vzorcu ln skici. I. Zlebnik, Domžale. 6784-30 Za snažen,je za Veliko noč prlpororam, da daste svoje zastore in ostalo perilo prat pri nas. — Lepo. poceni ln dobro! I. Mariborska pralnica. Maribor, Krekova ul. 12. 6359-30 Beseda I Din, davek 2 Din. za šiiro aii dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din Pisalni stroj iobro ohranjen, kupimo. Najnižje ponudbe n3 ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro ►Stroj 888«. 64S5-29 Stroj za sladoled prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Sladoled«. 6536-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo v zameno za radijski aparat. Radio, reg. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7. 6531-29 Parni stroj ležeči, dvocilindrskl, 400 k. s., 78 obratov na minuto, 10 atm., z vbrlzgalno kondenzaci-jo, se proda. Ogleda se lahko v papirnici Vevče pri Ljubljani. 6696-29 dovalnicah »Jutra«. 6616« Pisalni stroj Remington poceni prodam. Ogleda se pri M. Nardin, mehanična delavnica, Poljanska cesta Št. 31. 6798-29 Sesalka (Vogelpumpe), 250 1 na minuto z motorjem, kakor tudi (Fressmaschl-ne) naprodaj. Josip Klr-biš, Celje. 6853-29 Dva šivalna stroja ženski, pogrezljiv, in krojaški, oba šivata naprej in nazaj, naprodaj v Ur. ški ulici 8. 6615-29 Šivalni stroj ki šiva, krpa in veže, poceni naprodaj. — Na ogl&d pri tvrdki Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska c. št. 2. 6802-29 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba nepremičnin 18. aprila t. 1. ob 9. uri dop. se vrši pri ereskem sodišču v Oe/ju dražba nepremičnine vi. št. 106 d. o. Kresnike z gostilno v što-rah-Lipa št. 20 pri Celju. Izklicna cena Din liK.844, vadij Din 24.427. Pojasnila daje dr. G. Skoberne, odvetnik v Celju. 664,4-32 ' f f v—■- - ■ • »I Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava Za neresnične govore, ka teri se širijo glude pokojnega brata Andreja Hlede, da s oin vse njegove stvari pobral, je laž. i'obral sem lastne stvari in to še ne vse, kar lahko dokažem. Kdor bo še kaj govoril, bom priinoran kazensko proti njemu postopati. — Ivan Hlede, Drenikova ui. 8 — baraka 7, Spodnja Siska. 6319-31 Preklic Obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel dne 28. marca gospe Mariji Perhaj in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Markun Franc, Dobrava-Vintgar. 6474-31 Preklici Podpisani smo raznašali o gdč. Betkl Koprivško-vl neresnične ln za njo skrajno žaljive govorice, kar najgloblje obžalujemo ln se jI zahvaljujemo, da nI lznesla stvari pred sodišče. — Gosak Viktor. Kužnlk Minče ml.. Zdenka Dolr.lčar, Trbovlje. 6618-31 Pozor! opozarjam c. občinstvo, da sem otvoril na novo specljalno delavnico za vsakovrstne pisalne, računske stroj o in registr blagajne Delo zajamčeno konkurenčne cene. Se priporoča Boris V. Slmandl. LJubljana. — Kolodvorska 11. *el. Nova založba št. 27-93 6788-31 Opozorilo Z ozlrom na naš oglas z dne 17. marca glede odprodaje manufaktu-re nI v nikaki zvezi s proizvodom »Tlvar«, katero zastopstvo vršimo istotam. Odprodaja se vrši samo v mojem lastnem blagu. M. Ramovš, Sv. Petra c. 26. 6819-31 Cilka Mlekuš jioja odpuščena natakarica, sedaj brezposelna, ni unravlčena Dre jemati plačilo od dolžnikov. Tem potom svarim vsakogar, da na poravna niei. pač pa meni. Pavla Vilman. Jesenice. £841-31 Izjavljam da nisem plačnica za nikake dolgove, ki bi jih napravil moj mož Huso Gros. Celje. Nova vas 42. Neža Gros. 6854-311 Pridelki Beseda 1 Din, davek 2 Din. 73 šifro ali daianje naslova 5 Din- Naimanjši znesek 17 Din Zdravo seno zeleno, sladko in polsladko. prešano ali neprešano, kupim. Kirbiš Jos., Celje. 6654-33 Pravočasno je treba misliti, kje se bo preživelo najlepše in poceni svoj odmor in imeti v evidenci tudi Hotel Jadran (tik ob morju) v Jelši z mnogimi terasami, 40 sob, kopalnico, tuši, izvrstno kuhinjo, dobrim vodstvom, ki je bilo še vedno priznano v vseh ozirih. NE BO VAM 2AL! Preskrbite si prospekte! 101 Haloško vino tudi sortirxno. izborne kakovosti, letnika ".1933 in 1904. proda po zmernih cenah Vinko Stoklas, vinogradnik pri Sv. Andražu v Halozah. 66(715-33 Vino močno. fino. največ rizlinga ln rdeče vino, lastni pridelek. 300 hI. nudi vinogradnik Franc Seidl. Novo mesto. 6679-33 Domačo Šunko prvovrstno, po «>—,1,7 Oin V?, pri večjem odjemu po nin 15 kjr dohite pri K. Štruklju v Mostah, Zaloška cesta 9 (pri LjubK-inD GCia-33 Vre4fcbte^ Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 Vakovrstno zJato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Hiše vseh vrst PARCELE posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din J stavbeniki Okovje, orodje, klej, kupite tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg. 98 Trboveljski in prvovrstni splitski portland CEMENT nadalje prvovrstno banatsko pšenično MOKO debele in drobne otrobe, umet. gnojila, razna semena, semenski oves, ječmen in krompir ima po najnižjih cenah vedno v zalogi „ Ekonom 44 Ljubljana Kolodvorska ul. 7 MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 3 __3508 Domače industr. delniško društvo sprejme nujno eika za vso dravsko banovino. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zastopnik«. 3546 Znani Salvat the zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolin mehurja. Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj LEKARNA »PRI SV. IVANU« ZAGREB, KAPTOL 17. Oglas registriran pod S. Br. 27.870 HOTEL ROJAL Beograd KRALJA PETRA ULICA ŠTEV. 56 oddamo 1. maja v zakup Za pogoje se obrnite na: Srpsko-Amerikansko Banko, Beograd Prišel je čas sejanja. Ako potrebujete zanesljivo seme, poljedelsko, povrtno ali cvetlično, obrnite se na tvrdko Mauthner Edmund Jugosl. a. d. za proizvodnjo in trgovino semen NOVI SAD, Futoški put 8—10. Ilustrovani katalog pošljemo po želji franko in brezplačno. 2038 f R. L. Stevenson: Prigode francoskega ujetnika na Angleškem PRVI DEL Zgodba plezajočega leva Maja meseca 1. 1813. me je zadela nazadnje še nesreča, da sem padel sovražniku v roke. Ker sem znal angleško, so me bili izbrali za neko posebno delavnost, in dasi ne razumem, kako bi se mogel vojak braniti nevarnosti, je vendarle zoprna reč, če te obesijo kot vohuna; zato se mi je odvalil kamen od srca, ko so vkljub temu ravnali z m^noj kakor z vojnim ujetnikom. Z nekaj sto trpini, ki so bili prostaki kakor jaz in po naključju popolnoma neizobraženi, robati fantje, so me zaprli na edinburški grad, ki štrli sredi mesta vrhu čudno oblikovane skale. Moja angleščina, ki me je bila spravila v ta precep, mi je zdaj veliko pomagala, da sem laže prenašal svojo usodo. Imel sem najraznovrstnejše ugodnosti: pogosto so me pritegnili za tolmača, da sem prevajal povelja ali pritožbe, in tako sem prišel v prijazne, da, skoraj prijateljske stike s službujočimi angleškimi častniki. Mlad poročnik me je izbral za svojega nasprotnika pri šahu, igri, ki sem se bil v njej povzpel do precejšnjega mojstrstva, in me je za moje gambite mnogokrat poplačal z izvrstnimi smotkami. Bataljonski poveljnik se je pri zajtrku učil od mene francoščine in je bil časih tako dober, da me je povabil na kosilo. Chevenix mu je bilo ime. Napet je bil kakor tamburmajor in sebičen kakor pravi Anglež, drugače pa zelo vesten učenec in dedec, da je bilo kaj. Takrat se mi še ni sanjalo, da bosta njegovo telo, ravno kakor nabijalo, in njegov brezstrastni obraz nazadnje stopila med mene in moje najbolj vroče želje in da se bo moja sreča malo manj ko razbila ob tem točnem, rednem, ledenomrzlem vojaku! Rad imel ga sicer nisem nikoli, a zaupal sem mu, in — naj se vam zdi še tako malenkostno — njegova njuhalna škatlica s svojo izvrstno vsebino mi je bila dobro došla. Naš ujetniški oddelek je bil dokaj klavrna dedščina. Vsi naši častniki so bili dali besedo, da ne bodo pobegnili, in večina jih je živela v edinburSkih predmestjih, kjer so stanovali pri preprostih ljudeh, se veselili svobode in prenašali skoraj vsakdanje slabe novice o cesarju, kakor so vedeli in znali. Med tistimi ujetniki, ki smo ostali v gradu, sem bil jaz po naključju edini gentleman. Mnogi izmed mojih tovarišev so bili poljski delavci, viničarji ali drvarji, ki jih je bila usoda nenadoma — in neizprosno povzdignila v slavni stan cesarjevih vojakov. Vsem skupno nam je bilo samo eno zanimanje: kdor je imel le količkaj spretne prste, je porabljal ure svojega ujetništva v to, da je izdeloval igračke,, ki smo jih imenovali »articles de Pariš« ln M smo jih potem prodajaD svojim obiskovalcem. Zakaj v našo jetniSnico se je vsak dan ob določeni uri vsula velika množica okoličanov, ki so prihajali past oči na naši nesreči ali pa — da se mileje izrazim — veselit se svojega lastnega slučajnega zmagoslavja. Mnogi so kazali med nami neko spodobnost, ki je bila nekoliko izraz sočutja, nekoliko pa simpatije, a drugi so bili sodrga, da svet ogabne jše ne premore: zijali so nas kakor kake opice in nas izpreobračali k svoji kmečki severnjaški veri, kakor da bi nas imeli za nejeverne divjake; ali so nas pa mučili s poročili o porazih francoske armade. Vsekako je pa nekaj blažilo nadležnost teh obiskovalcev: skoraj vsak je kupil od nas po kak primerek naše spretnosti To je nazadnje zbudilo med ujetniki tekmovalnega duha. Nekateri izmed nas so bili kaj spretnih rok in so spravljali na naš trg majhna čudesa umetelnosti in okusa; drugi so imeli namestu talenta prikupnejšo vnanjost in zalši obraz, in to dvoje ni zaleglo pri naši kupčiji nič manj od lepega blaga. Posebno mlado lice je kajkrat zbudilo pri naših obiskovalcih dobičkanosno pozornost. Spet drugi so se bili naučili nekoliko angleščine, tako da so mogli priporočati kupcem drobiž, ki so ga imeli na prodaj. Izmed teh treh odlik se s prvo nikakor nisem mogel pohvaliti — vsi moji prsti so bili nespretni in okorni kakor palci — a zato sem se izkušal tem bolj okoristiti z drugima dvema. In ker me je naša trgovina zelo zabavala, sem se kmalu razvil v uspešnega trgovca in sem tako dobival sredstva, da sem si mogel privoščiti mnoge prijetnosti in pri-boljške, ki so otrokom in ujetnikom v veselje. Slika, ki sem jo tu načrtal, najbrže ne kaže otožnega značaja; saj tudi res nisem otožne nature, in v primeri s svojimi tovariši sem imel precej vzroka, da sem bil zadovoljen. Prvič zato, ker sem bil sam na svetu. Bil sem sirota in fant; ne žena ne otroci me niso čakali na Francoskem. Drugič nisem nikoli popolnoma pozabil, na kak pustoloven način sem bil prišel v ujetništvo, in dasi je vojaška ječa vse prej kakor raj, je vendar dokaj prijetnejša od vešal. Tretjič — skoraj sram me je priznati — me je naše bivališče nekako veselilo: ta starinska, da, srednjeveška trdnjava, ki se dviga tako visoko in se tako krasno razgleduje na okrog, ne le po morju, hribovju in ravnini, ampak zlasti tudi po ulicah glavnega mesta, ki so bile podnevi črne od mrgolenja ljudi, . ponoči pa živo razsvetljene od bleščanja svetiljk. In končno, čeprav mi je bilo časih težko prenašati tesnobo ujetništva in pičlost naše hrane, vendar nisem mogel pozabiti, da sem bil na Španskem nekaterikrat takisto slabo jedel, mimo tega sem pa še moral stati na straži ali korakati deset milj daleč in delj. • Najhuje me je žalostila obleka, ki smo jo morali nositi. Res strašna je navada Angležev, da ne oblačijo samo kaznjencev, ampak tudi vojne ujetnike in celo otroke v sirotišnicah v smešne uniforme, kakor da bi jih hoteli s tem kar vprek ponižati. Prepričan sem, da si je mogel samo kak hudoben škrat izmisliti čudaška oblačila, ki smo bili obsojeni, da smo jih morali nositi: suknjič, telovnik la hlače iz žveplastega ali gorčičnorumenega blaga in srajco iz višnjev® bombaževine z belimi progami. Naša obleka je udarjala v oči; bila je poceni in nas je kakor krdelo klovnov na semnju izpostavljala posmehu — stare vojake, ki so se mnogi izmed njih ponašali s plemenitimi brazgotinami. V duhu sem videl samega sebe m nehote od sramu zardeval, da, ves žalosten sem se spominjal dni, ko sem še nosil raskavo, a častno vojaško suknjo, starih, minulih časov, ko so plemenita, lepa in ljubka bitja pestovala mojo mladost. Ali — dovolj o teh nežnih, bolestnih spominih! Med tistimi, ki so nas obiskovali, so biS vsake vrste moefki in ženske. Bila je pred vsem gospodična, ki ji je utegnilo biti osemnajst ali devetnajst let, vitka, ponosnega držanja in bujnih las, ki jih je solnce prepletalo z zlatimi prameni. Kakor hitro je ta dama stopila na dvorišče, sem takoj nagonsko začutil njeno navzočnost. Angelsko čista je bila videti, gosposka in prosta v slehervem gibu, in stopala je kakor Diana. Nekega dne je pihal rezek vzhodnik. Pravkar sem preklinjal to neznosno vreme, ko se je pokazala moja lepotica. Lasje so ji vihrali v vetru in izpreminjali barvo, njena oblačila so s kipno razločnostjo legala po oblikah telesa, in z ne-posnemljivo ljubkostjo je lovila konce ovratne rute, ki so ji fofo-lali okoii ušes. Ali ste že kdaj videli, kako se vodna gladina ob viharnem dnevu mahoma zaleskeče in zablešči kakor oduhovljeno bitje? Piav tako je oživel in zardel tej gospodični obraz, ko je stala tam, nekoliko sklonjena, z nalahno odprtimi ustnicami, kakor prava hči vetrov. Le kaj mi je vdahnilo misel7 Nemara to, da je bil četrtek in sem se bil pravkar obril ? Vsekako sem se odločil, da danes zbudim njeno pozornost. Približala se je tistemu koncu dvorišča, kjer sem sedel s svojim blagom, in zdajci sem videl, kako ji je žepna rutica ušla in padla na tla; še trenutek, in veter jo je pograbil in zanesel skoraj prav do mene. Takoj sem poskočil; moja gorčičnorumena obleka je bila pozabljena, pozabljena sta bila prostak in njegov pozdrav. Z globokim priklonom sem ji podal tanko čipkasto rutico. »Madame,« sem rekel, »nate svojo rutico! Veter mi jo je prinesel.« Spogledala sva se iz oči v oči. »Hvala vam, monsieur.« »Veter mi jo je prinesel,« sem ponovil, »ali smem vzeti to za znamenje? Angleži imate pregovor, ki pravi: ,Ni ga tako slabega vetra, da ne bi komu sreče pripihal.'« »Pa res,« je dejala, »Usluga je vredna usluge. Dajte, da vidim,, kaj imate na prodaj.« Spremila me je prav tja, kjer sem bil v senci nekega topa razložil svoje siromašno blago. le pri špecijalni uvozni trgovini Največja izbira! ANC ŠTELE & Španske (specijetna znamka Zlati Jelen) JafSa (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne) >9 FIELICK Kvalitetno blago! trgovina s sadjem na debelo LIMO Ljubljana Najnižje cene! V največji izberi In vedno sveže kakor tudi razno drugo j u i n • sadje in zelenjava Pogačarjev trg knezoškofijska palača Zahtevajte ponndbe! čev & & a vsaKe 40/46 Din 75.— Za dečke črni ali rjavi ......... 36/39 99 62.— Isto ................ 30/35 99 45.— Senski iz rjavega ali črnega usnja .... 36/42 99 65,— 20/25 M 16.— 26/28 n 20.— Zcl (Icklic© 29/35 99 30.— Visoki za štrapac iz črne ali rjave kravje kože 30/35 »9 60.— Isto................ 36/39 99 70.- 40/46 »9 90.— se dobijo v trgovini ANT. KRISPER, LJubljana, Mestni trg 26. ŽIM A" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠ E, tovarna žime, Stražišče pri Branju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke: ZAHVALA Za premnoge dokaze sočustvovanja ob tragični izgubi našega ljubljenega sinčka LUDVIČKA JELENA DIJAKA I. REALNE GIMNAZIJE V CELJU izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem darovalcem vencev in cvetja našo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo C. g. svetniku Jodlnu, g. prof. Rojšeku in vsem součencem za ganljivo slovo ob odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dolžni obitelji Ju-rič, kakor tudi deputaciji Sokola. Polzela, dne 7. aprila 1935. 3529 GLOBOKO ŽALUJOČI STARŠI, BRATEC IN SESTRICA. uspehov na en oglas v „JUTRU" PLISE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, šalov, oblek. FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI A2UR za žepne robce. AžURIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. del. — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila z najfinejšo m najtrpežnejšo prejo. 2EPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj. 30 Zahvala« Iz globine srca se zahvaljujemo za neštete izraze sočutja in sožalja, ki smo jih bili deležni ob prebridki, nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene VILKE V dolžnost nam je, da se tem potom zahvalimo vsem gg. zdravnikom za njihov trud, še posebej pa g. dr. Dragu Sterletu za požrtvovalnost, ko je hotel rešiti to, nam tako dragoceno življenje in ji je do zadnjega srčnega utripa lajšal trpljenje, čč. sestram usmiljenkam, zlasti s. Budi-slavi za požrtvovalno nego, primorskemu društvu »Tabor« za prekrasni venec, v srce segajoče žalostinke in ganljive besede v zadnje slovo, pevskemu zboru JUU, učiteljskemu zboru iz Bohinja, šolskim otrokom iz Bohinja in vsem drugim darovalcem vencev in kit cvetja, učiteljstvu m šolski mladini z Viča, ki je sama prinesla m nasula v grob cvetja, katerega je to drago bitje tako ljubilo. Prisrčna zahvala končno vsem onim, ki so jo v našo veliko tolažbo v tako častnem številu spremljali na njeni zadnji poti. Bog plačaj! Maša zadušnica za blago Vilko se bo pela v sredo, 10. t. m., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 7. aprila 1935. 3534 Rodbina Nepužlanova. v v OBVEŠČAMO CENJ. OBČINSTVO 10% popust da smo se spodaj navedeni mariborski trgovci z manufakturnim blagom, z ozirom na neugodno letošnjo sezono in občo gospodarsko krizo zedinili, da nudimo cenjenim odjemalcem do konca meseca aprila t. 1. pri nakupu proti takojšnjemu plačilu MANUFAKTURNE TVRDKE: FELDIN MIRKO, ALEKSANDROVA CESTA JANCIC KARL, ALEKSANDROVA CESTA MAJER FRANJO, GLAVNI TRG PIHLAR SREČKO, GOSPOSKA ULICA POŠ ANTON, ALEKSANDROVA CESTA PREAC JANKO, GLAVNI TRG PREAGRAD IVAN, ALEKSANDROVA C. SKRABL FELIKS, GOSPOSKA ULICA TRPIN IVAN, VETRINJSKA ULICA ZahteuaiU Uei-nLair^ rj^mJi! mOTel^herold m IŽM IVCMfl 8A5H- HABIBOP H Dospela je nova SVILA ta NARODNE NOS* Naročite vzorce tako-Lenasi & Gerkman LJUBLJANA 1960 Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podaljSa ti, bolezni prepr iiti, bolez ni ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalne moremo nfvr »titi in nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztolma-čeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojafiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trud-nest, raztresenost, oslabljenje spomina, ne-razpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz 13, Abt. 87 Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar! DIVNO BELE ZOBE IMATE! ] Prepričajte ae mauri, • kako httrleo ta ■ mm popolnostjo čisti KOLYN OS sobe is jhn daje He-ičeč sijaj. Samo n poskn« is nikdar več M M povrnete k starim neinanstv enim metodam. Znanost ne pozna nobenega dragega tzdetka, U bi dal tako naglo temnim in porumenelim sefeen belino In sijaj kot KOL VNOS. Poskusit« KOL Y NOS it mogoče ie danec KOLYNOS PASTA ZA ZOBE VI VSI neveste, gospodinje, hoteli, bolnišnice, zdravilišča in drugi razni zavodi kupite vse gospodinjske potrebščine, kakor životno, posteljno in namizno perilo, žimnice, odeje, zastore, preproge in linolej zaradi ogromnega nakupa v Trgovskem domu Stermecki po zelo znižanih cenah. Prepričajte ae o velikanski izbiri in naroČite takoj veliki ilustrirani cenik in vzorce! Jfe A ftemccki Celje, St. 20 PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 CJsniki franko! Ceniki franko! Dne 18. IV. 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri sreskem sodišču na Vranskem v sobi št. 5 dražba nepremičnin: K. o. Ojstriška vas: vl. št. 46 in 294, veliko posestvo, hiša in gospodarska poslopja. Cenilna vrednost Din 518-201.75. Najmanjši ponudek: Din 345.528.—. K. o. Ojstriška vas: vl. št. 332, gozdna parcela. Cenilna vrednost Din 2631. Najmanjši ponudek Din 1754.—. K. o. šmiklavž: vl. št. 12, kmečko posestvo. Cenilna vrednost Din 7947.68. Najmanjši ponudek: Din 5299.—. K. o. šmiklavž: vl. št. 130, kmečko posestvo. Cenilna vrednost: Din 4038.28. Najmanjši ponudek: Din 2693.—. K. o. Jeronim: vl. št. 158, gozdna parcela. Cenilna vrednost: Din 2937.50. Najmanjši ponudek: Din 1959.—. Pritiklin pri navedenih nepremičninah ni. Da se omogoči uspešnejša vnovčitev navedenih nepremičnin, se sprejemajo kot kavcija tudi hranilne knijžice, ki jih bode sodišče v sporazumu s konkurznim upraviteljem spoznalo za primerne. Dalje je največji ponudek plačati direktno upnikom, ki pridejo do kritja, v 14 dneh po pravomočnosti razdelilnega sklepa ter se mora o tem zdražitelj izkazati pri sodišču tekom nadaljnjih 14 dni. Nadalje obstoja možnost odkupa na prvem mestu vknjiženega pre-vžitka, o čemer se je pa sporazumeti direktno s prevžitkarico. Ker je med upniki, katerih terjatve bodejo prišle skoro gotovo do kritja, vknjižena tudi Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, katere obstoječa terjatev znaša še 296.000 Din in ki se je poslužila zaščite, bode zdražitelj lahko kompenziral 50% njene terjatve z njenimi hranilnimi knjižicami, na kar se reflektante še posebno opozarja. V ostalem se opozarja na dražbene pogoje, ki so na razpolago pri sodišču in pri konkurznem upravitelju. Natančnejše informacije se dobe pri podpsanem vsak dan med uradnimi urami. 2744 Advokat DR. JOŽE GRACNER, Vransko, kot konkurzni upravitelj. GLASBILI* Sshruddzn ppismna £ cSO ocU> ^ pumežniK'm__ tot NAJPOPOLNEJŠA in cenejša kraljevni dvorni dobavitelj največja domača razpošjloalna tvrdka r. SCHMEIDK& izdelovanje glasbil jn glasbemlh pritbkuk ZAGREB, Tlikolieeva uLlO^ Violine«-.. Od Din ?l7nawzgap| Ha vqjska> kitare. Kitare.^- . M-' • I Mandoline.,- 98.-. ta™ Harmonike •• 75.-' • | najceneje. 1 ZAHTEVAJTE GSNKI LEPE GRUDI lahko doseže že po 10 dneh vsaka dama, tudi primeru, če so grudi slabo razvite, ovenele, viseče, mlahave ali preveč razvite. Samo z uporabo »LEIT de JUNO« boste zadobili ono polnost, čvrstost ln zavidljivo obliko, ki vzbuja splošno zadivljenje. Iz borno ln preizkušeno sredstvo >Leit de Juno« vam nudi pravo življenjsko radost ter vam zanesljivo odpravi telesni nedostatek. Garnitura stane Din 65.— CENTIFOLIA — ZAGREB Jurišiceva nI. 8. Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik! Sidra ve in snežno bele zobe zadobite z uporabo BOTOT paste, ki tudi brez pene izborno čisti in odpravi zobni kamen. Poskusite Se danes našo propagandno tubo za 4.— Din! Glavno zastopstvo: D. PECHMAJOU & CLE, ZEMUN SAMO ODRASLIM » pošljemo novi KATALOG S, nazvan ŠOLA LJUBEZNI « sreče in obojestranskega zadovoljstva r zakonu. Katalog je opremljen a INTERESANTIM I SLIKAMI iz specijalnih področij higijenskih pripomočkov ▼ zakonskem življenju kot na pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti ln fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Din 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« ln i MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. 1940 Zastopstvo „SALUS" Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica 1L •Pc/eti edine NANULE Mehanična tovarna opank in obutve Petar M. Dmnitrov, Pančev« ZA POMLAD je došla nova konfekcija najmodernejših modelov Moške obleke ••»•Bat* Din 250»—* damski plašči • « ( t 8 * • i 99 170.— otroške obleke s c i § g « * « 99 75«™" modne hlače . Kggie««i, 99 75*™** Hubertus plašči za dame K » * « 250»— Hubertus plašči za moške . « « « n 292«'™' ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1—3 Valjčni mlin in žaga v Radohovi vasi s kompletnimi strojnimi napravami, ter KMEČKO POSESTVO S HIŠO IN GOSPODARSKIM POSLOPJEM in večje število različnih zemljiških in gozdnih parcel nahaja jočih se v Radohovi vasi, Subračah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 18. aprila 1935 ob 9. uri zjntraj pri sreskem sodišču v Višnji gori, soba št. 3. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Višnji gori in v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5, kateri daje reflektantom tudi vsa potrebna pojasnila. 2652 Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Frane Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani.